jjjn programom so stopili še v Velenju. -v- UREDITEV (B CELJE .jiiju je bila pretekli •jetna prireditev Kre- ^e Celje, na kateri «li za vlagatelje šo- л in velenjskega ob- 17 tisoč novih di- gradi. V sporedu je ' ansambel Berger s (elito Avsenak, v kvi- pju bančništva in de- . ter iz drugih pod- so nastopili učenci oštanjskih osnovnih Hiltat je bil neodlo- j sta obe ekipi dobtli lo nagrado. I.B. OVODSKA ŠOLA delavski . univerzi v ¡rih Konjicah je le- eto veliko zanimanje v delavsko šolo lesne saj se je prijavilo že jandidatov. Večina od japoslenih v posamez- iratih lesnoindustrij- ibrata »LIP« Sloven- ijice, ostali pa iz manj lesne stroke iz ko- er sosednje slovenje > občine. Računajo, da hko kmalu začeli z predavanji, prav ta- rnajo že tudi načelno z matično šolo v d. »lovodsko šolo kovi- stroke je manj zani- vendar pa pričakuje- se bo prijavilo toliko tov, da bo možno od- imostojni oddelek. V oktobra bodo v Slo- Konjicah začeli tudi ?an j i v osnovni šoli za po programu 7. raz- ïedviden je tudi 6. teh oblik bo delav- iverza v prvi polovici . začela s teoretičnimi inj i v tretji skupini ¡lenih delavk za potré- ala usnjene konfekci- KO« — »KONUS«. Tu jejo nove delavce, kupina je že končala iljanje konec septem- ' je večina slušateljic »slena, drugi tečaj bo predvidoma sredi t, vtem ko bo tretji ja prihodnje leto. V ZREČE PRIDEJO PEVCI IZ AVSTRIJ- SKE KOROŠKE Pevski zbor Svoboda Zreče bo sredi oktobra gostitelj pevskega zbora »Danica« iz Podjune v avstrijski Koroški. To bo že tretje gostovanje tega slovenskega zbora v Zre- čah. Kulturni stiki med Zre- čami in pevci iz Koroške so že tradicionalni. Zrečani so dvakrat bili v gosteh* v Pod- juni s celovečernim koncer- tom. S' svojo pesmijo so na- vadušili koroške Slovence. Kulturno delo med obema zboroma plemeniti bratske vezi, ne samo med pevci, am- pak tudi med občani ,saj so kulturni domovi ob takih srečanjih napolnjeni do zad- njega kotička. Slovenci to- stran in onstran meje radi poslušajo lepo slovensko pe- sem, posebno ono, s koroškim prizvokom. Pevski zbor bo vodil Kežar Ivan, a spremlja- la ga bosta glasbena strokov- njaka Hartman in Prušnik. NOVI POROTNIKI Občinska sukpšična Sloven- ske Konjice je na zadnji seji imenovala 38 novih sodnikov- porotnikov Občinskega sodi- šča v Slovenskih Konjicah. Porotniki bodo na sodišču op- ravljali to funkcijo naslednji dve leti. Novi porotniki so: Ložar Kari, Punčuh Avgust, Ratej Marija, Metličar Alojz, Kovše Jernej, Klokočovnik Alojz, Klemene Danica, So- din Konrad, Tajnikar Juilja- na, Videčnik Janez, Marinšek Matilda, Obruh Anton st., šli- bar dr. Marta, Vehovar Jože, šelih Narad, štefančič Jakob, šporar Anton, Rošar Karoli- na, Založnik Jože, Hlastec Silvo, šretl Alojzija, Volčič Vinko, Pliberšek Jože, Bogatin Avgust, Jedlovčnik Robert, Beškovnik Filip, Lešnik Maj- da, St.rmšek Alojz, Pavšer Franc, Beškovnik Karel ml., Stefanie Franc, Jurak Miha, Ravničar Franc, Zeležinger Julijana, Tepej inž. Ida, če- pon inž. Majda, Letnar Zora, Zorko Dušan in Tič Franjo. SEZNAM ZAOSTANKARJEV Občinskim odbornikom v Slovenskih Konjicah je prišel v roke podroben imenski se- znam vseh tistih občanov- kmetov, obrtnikov in ostalih, ki imajo za daljše obdobje neporavnane davčne obvezno- sti. Na območju Konjic je med kmeti 29 zaostankarjev z več kot 1.000 Ndin dolga in 11 obrtnikov, V Vitanju je 13 kmetov in 1 obrtnik v za- ostanku, v Ločah jih je na senzamu 21, od tega 1 obrtnik, v zresKem копси 9 Kmetov m 7 obrtnikov. Tu prednjači šmid Oskar, Celje, Adamiče- va 9 s 15.814 din neporavnamh davkov. Razen omenjenih je še 6 takšnih, ki so za več kot 1.000 din zaostanka pri prispevkih iz osebnega dohod- ka in pri davku na dediščine in darila. PRAVILNIK 0 ČASTNIH NASLOVIH Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki spre- jeli pravilnik o podeljevanju častnih naslovov denarnih ali drugih materialnih nagrad in pismenih priznanj. Pravilnik podrobno določa, kdo lahko prejme naziv častnega občana oziroma denarno nagrado «ali priznanje. Podelitev prizna- nja in častnega naslova bodo predlagale družbene in poli- tične organizacije, organi" up- ravljanja v delovnih organi- zacijah in drugih samouprav- nih organizacijah .ter krajev- nih skupnostih. O podelitvi priznanj pa bo odločala po- sebna komisija občinske skupščine. dhr VEČJE OSKRBNINE Kot ugotavljajo, so v do- mu onemoglih v Jelšingradu in Hrastovcu povečali oskrb- ni dan za 3 oziroma za 9 din na oskrbovanca. To pomeni, da so se letne oskrbnine po- večale za 75 oziroma 80 tisoč din. Računajo, da bo do kon- ca leta za te namene zmanj- kalo 20 tisoč din sredstev iz občinskega proračuna. dhr SREČANJE GINEKOLOGOV Konec tedna je bil v zdra vilišču Dobrna sestanek sek- cije ginekologov slovenskega zdravniškega društva, na ka- terem so v strokovnem delu obravnavali dve zanimivi te mi — rak na dojki in ma- ternici. Sicer pa je bil to- kratni sestanek slovenskih gi- nekologov posvečen 50. ob letnici porodniškega oddelka v celjski bolnišnici, ki je v tem obdobju opravil za širo- ko celjsko območje ¡ izredne pomembno delo. ODLIČEN IZVOZ V Lesni industriji Behoi Šentjur so letos imeli izredne uspehe pri izvozu svojih iz- delkov. V osmih mesecih tega leta so izvozili blaga v vred- nosti 986.000 dolarjev. Zvišal se je tudi povprečen osebn dohodek in sicer na 1.300 di narjev, medtem, ko je pov prečje v občini 1.070 dinar- jev. PERSPEKTIVNI PROGRAMI Na eni naslednjih sej ob- činske skupščine v Šentjurju bodo odborniki podrobneje obravnavali perspektivne pro- grame delovnih organizacij na svojem področju, še posebej aktualno bo to za delovno or- ganizacijo Alpos. ZAHTEVAJTE OD VAŠEGA TRGOVCA NAŠ PRO- IZVODNI PROGRAM: PREDSOBNE OMARICE, OMARICE ZA ČEVLJE. PERILO IN DRUGE FUNK- CIONALNE OMARICE, SAMSKE SPALNICE, KU- HINJSKE MIZE IN STOLE čanju, drugim škoduje... gre pač za to, kakš- Morda no delo opravljajo, itnimi °ni dan se je peljal v Ljubljano clo- hili te rek, ki je sicer član gradbenega delov- ist do nega kolektiva. Na pot je šel s svojim fa s0 avtomobilom, spremljala pa ga je rije- iemali, G°va soproga. Pa še res je, da je v Ljubljani poha- bil ženo in avto ter da se je domov ц zna- vrnil z vlakom. mo jo Pa nai še kdo reče, da so pozabljivi Neka- ie profesorji! prav, -era Okrašene izložbe trgovin vedno privabijo človeka, naj ima denar ali ne. No, nekoliko težko je, če ga nima. šipa glasno poči, če si pravi gangster in hočeš na silo nekaj kar ni tvojega. Nekoliko drugače pa je v samopostrežnih trgo- vinah. Tedaj, ko se je pričelo pri nas govoriti, da bodo uvedli samopostrežnice so mnogi zmajali z glsvo in dejali: »Saj bodo vse pokradli.« Koliko je resnice v tem? Povsod po svetu kradejo v samopostrežnih trgovinah. Police z bla- gom vabijo tatinske prste in tisti, ki se tej vabi ne morejo ubraniti računajo na to, da jih nihče ne bo videl. Jasno, nikomur ni prijetno, če te sredi trgovine zaustavi prodajalka in reče: »Oprostite tovariš, onole ste vtaknili v žep.« Nato te peljejo v pisarno poslovodje, sestavijo zapisnik in plačati moraš tisto, kar se ti je prilepilo za prste, če je bilo tega preveč, roma prijava o kraji tudi na pristojnejša mesta. Sramota zate in šepetanje pri vseh, ki te poznajo: »Vidiš, tale je pa kradel v samopostrežbi.« Za nekatere pi^vijo, da jim je to v krvi. Bolezen! Kakšni smo Celjani? O tem <*ovori pet poslovodij samopostrežnih trgovin v Celju. TILČKA DELAKORDA, samo- postrežba Soča: »Imamo iz- redno težke pogoje pri opazo vanju potrošnikov, no, kljub temu jih dobimo. Največ nam odnesejo, oziroma hočejo od- nesti, alkoholnih pijač, perut- -nine in čokolade. To so pred- vsem ljudje srednjih let. Do- bimo jih pribilžno deset na teden. Ko se z njimi pogovar- jamo so večinoma hladnokrv- ni in pravijo, da niso mislili. Imeli smo primer, ko je ne- kdo v bata škornjih v enem dnevu odesel 12 steklenic Radgonskega bisera. Najhuj- ši je mesec december.« ZAL1KA SEŠLER, samopo- I strežba Center — Cankarjeva ulica: »Težko je reči, koliko jih krade. S poostrenim nad- zorstvom nedvomno dobimo tatu. Premalo osebja imamo, tako, da je verjetno število kradljivcev še večje. Na te- den jih dobimo tudi po deset. S Odnesejo nam alkoholne pi- jače, meso, perutnino in se- veda otroci različne sladkari- I je. če jih dobimo, sestavimo zapisnik in ga glede na vsoto oddamo naprej.« NUŠA KAVČIČ, samopo- strežba RIO: »Kraj je veliko, vendar ne s strani Celjanov. Mi smo blizu postaje in zato si marsikdo misli, da je laže ukrasti pri- nas. Največ seže- jo po uvoženih pijačah, mesu in čokoladi. Nekoč nam je ne- kdo odnesel stvari v vredno- sti 150 dinarjev. Njihov na- čin je, da gredo mimo bla- gajne, nekaj malega plačajo in prikrijejo tisto, kar so si naložili v potovalko ali vreč- ke. Ni dolgo tega, kar je na- ša prodajalka ulovila nekoga. Pričel jo je zmerjati in celo miličnik ga je zaščitil. To ni prav.« HILDA GRABAR, samopo- strežba Center — Tomšičev trg: »Kljub pisarni nad trgovi- no nadzor ni najboljši. Odna- šajo nam alkohol, meso in otroci sladkarije. Ukradejo tudi do 60 dinarjev .vredno- sti. Imeli smo tudi primer organizirane kraje. štirje fantje so izdelali pravi sistem, kako bi nam kradli steklenice z alkoholom s polic, ki so bli- zu vrat.« KVIRIN KLENOVŠEK, sa- mopostrežna trgovina Mavri- ca: »V zadnjih petih letih smo imeli le tri resnejše kraje, kljub temu, da. je naša trgo- vina tipična samopostrežba. Zakaj? Izredno dobro imama organizirano kontrolno oziro- ma svetovalno službo. Menim, da bi tudi druge trgovine" ime- le mnogo manj kraj, če bi naredili tako kot pri nas.« M. S. — T. V.