List 15.
Gospodarske stvari.
Kako ravnati s cepiči. *)
Cepiči ali cepi  se   imenujejo   leto stare mladike z vrhov sadnega drevesa. Jemati se morajo:
1.   Z žlahnih in pa rodovitnih dreves in sicer od tistih vej, ki kviško in na solnoni strani drevesa rastejo; nikoli pa iz postranskih vej, ki bolj k tlam kakor pa kviško silijo, kajti s takimi cepi požlah-njeno drevo bo le proti tlam, ne pa kviško rastlo.
2.    Ne jemljite jih iz senčne strani drevesa, kajti slabeji so in po burji bolj odgrnjeni.
3.     Ne jemljite jih iz senčne veje, kajti potlej bi drevo preveč kviško rastlo kakor smreka, ne pa narazen.
4.    Cepi morajo biti zdravega hiba, ki imajo čvrBte, okljene lesne, na lanskem lesu pa cvetne popke, pa lep stržen,  ki ni ne črn ne rujav.
o. Jemati se morajo le od zdravih dreves, ki nimajo nobene bolezni ali oskrumbe.
VTečidel lomijo čepe takrat, kedar cepijo, a to je velika napaka! Vedite tedaj, kedaj naj se cepi nabirajo.
Cepi se navadno nabirajo od svečnice do sv, Gregor i j a, ali sploh, dokler muzga ali sok v drevo ne prihaja, nikdar nikoli pa pozneje, kedar je drevo uže muževno in brst poganja. Tudi pozno v jeseni, Čeravno tako nanese, se smejo nalomiti; vendar vselej le takrat, ko je uže mraz sok ali muzgo v drevesu strdil.
Ako se cepi pozimi ali v hudem mrazu naberejo, ne stoejo se prijemati z golo roko, ki je gorka, ampak z ruto ali rokavico. Tudi se ne smejo brž na gorko prenesti, ampak denejo se poprej poi ure v mrzlo vodo, da zmrzlino iz njih potegne; potem še le se shranijo.
Ce so cepove mladike dolge, odrežejo se pri starem lesu; če pa so kratke, naj se za en palec starega lesa ž njimi vred odreže.
*) Gosp L. P.: Boljega poduka, kako s cepiči ravnati, Vain ne moremo podati, kakor je ta, al zamudili ste uže čas vprašanja, ker drevje je uže menda povsod muževno postalo, takih cepičev lomiti ali rezati pa ne grd več.       Vred.
Naj opomnimo tukaj prazne vraže, katero imajo po nekaterih krajih, češ, da cepi se smejo le odlomiti, ne pa odrezati. A očitno je, da se z odlomom vej drevesu škoda godi, ker se večidel rado zadere ali za-čehne, da se veja potem suši. Ako se pa lepo nad popkom odreže, se jej nič ne zgodi.
Ker se cepi nabrati morajo, predno se ž njimi cepi, zato se morajo dobro s h raniti, in sicer takole: Na vrtu se poišče na senčni strani kak pripraven kot, in ko so cepi v butarice rahlo povezani in po sorti za-znamnjani, vtaknejo se skonceraa en palec globoko v mokro prst, in pokrijejo, da dež in sneg na-nje ne gre. Ce zmrznejo, morajo se prej, ko se žv njimi cepi, v vodo djati, da zmrzlino iz njih potegne. Se boljše je pa, če se kaka posoda s prstjo napolni in se cepi vanjo potaknejo, katsor je bilo zgoraj rečeno, se potem v kak hladen kraj postavi, toda ne v zaduhljivo klet, ali v jamnico. Spomladi, ko pričenja gorko prihajati, se denejo na mrzleji kraj, da ne odganjajo, ker potlej niso pripravni za cepljenje.
Iz tega, kar je tu rečeno, lahko se vidi, da cepi se ne smejo jemati: 1) od tacih dreves, katera imajo kako bolezen, postavimo, raka, rjo ali pike in druge oskrumbe, kajti novocepljenec bi gotovo potem isto bolezen imel; 2) se ne smejo jemati za čepe tako imenovani vodeni poganjki, to je, tiste mladike, ki iz debla ali saj iz vej blizo debla ali pa iz korenin naravnost kviško poženo; 8) ne smejo se jemati z nerodovitnih dreves, ali s takih, ki le včasih rode, ker novocepljenec potlej tudi nerodoviten ostane in se pozneje precepiti mora; to pa je za več let zamuda. Zapomniti si je treba, da je novocepljenec tedaj lep ali grd, zdrav ali bolan, rodoviten ali nerodoviten, kakor je bilo drevo, s katejega je bil cep vzet.
Se nekaj: Ce so pa shranjeni cepi ze!6 zveneli in zmedleli, naj se, kolikor jih je bilo v prsti, postavijo v vodo, ali naj se v krompir ali jabelko vtaknejo, da spet ožive. Toliko čepa pa, kolikor ga je bilo v vodi ali vrsti, se pri cepljenju zavrže, kajti tisto ne sme v divjak priti. Z nekoliko zvenelimi cepi se bolj muževni, in z muževnimi cepi se bolj medli divjaki cepijo, kajti medli divjaki so manj močni, pa več muzga v cep pošiljajo.
Tudi se ne smejo cele mladike v divjak vtikati; cep ne sme več ko tri popke, k večemu pri debelejših divjakih, štiri imeti, zakaj divjak, če tudi je močan, ne more cele mladike rediti in rane celiti; le šamar iz tacega rad zraste.
116
In zadnjič mora tudi med čepom in divjakom neka primera biti, to je, na debeleje divjake morajo tudi debeleji cepi, na drobneje pa šibkeji cepi priti; zakaj? — to vsak lahko previdi?