Poštnina plačana ▼ gotoTlrd.
Cena"25.— lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava:	Trst, ulica	S. Anastasio 1-c - tel.	2-30-39
Goriško	uredništvo:	Gorica,	Riva Piazzutta	it. 18.
CENA:	posamezna	številka	L 25. — Naročnina:
L iOO, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letijo L 2.000. — Poštni čekovoi računi:	Trst Š|£V.	11-7223,	Gorite štev.	9-18127
„        ......
.eto VI. - Štev. 41
Trst - Gorica 10. oktobra 195Ž
Izhaja vsak petek
Je Trst zares edina ovira?
Štiri tedne pred ooHtoami 11ZDH
Svoje poročilo o obisku v Beogradu je britanski zunanji minister Eden zaključil z ugotovitvijo, ki izraža prepričanje, da je tržaško vprašanje še edina ovira, ki preprečuje popoln jugoslovansko -italijanski sporazum. Kate tore j t da je gospod Eden prepričain, da bi dokončna jugoslovansko - itali-•janska ureditev tega vprašanja odstranila zadnji oblak, ki meče svojo senco na razmerje med Jugoslavijo in Italijo. Pri tem je bil sicer pieviden in ni povedal, kako si tako rešitev predstavlja, toda že samo to, da gleda na ta problem kot na edini jugoslovansko - italijanski kamen spotike, je v osnovi napačno in ga lahko zapelje do kaj nesrečnih zaključkov in neprijetnih posledic.
V	povojni zahodni politiki v tržaškem vprašanju sicer taka improvizirana nespretnost ne bi bila nič novega. Za seboj imamo marčno izjavo, s katero so obljubili Trst Italiji, in za katero smo takrat takoj povedali, da je to eden izmed najbolj nepremišljenih korakov, ki so ga zahodne sile sploh mogle napraviti. Toda treba je bilo celih pet let, da si je upal to odkrito pri znati tudi sicer bistroumni in u-gledni londonski »Timesa. Diplomatskih krogov se pa to najbrž ni bogvekaj dojmilo. Letos spomladi so 2 londonskimi sklepi izročili sosednji Italiji, oziroma njenim funkcionarjem, dobršen del tukajšnje uprave, kakor da smo Tržačani kolonija, ki je še necivilizirana ter nesposobna za samostojno vodstvo svojih poslov. Spet smo takoj ugotovili, da so se zahodne sile s tem še bolj zapletle in tokrat se je pridružilo našemu klicu celo nekaj glasov iz britanskega javnega mnenja. Teda za vodilne tvore^ tega dogovora bo najbrž spet moralo miniti. nekaj let, predno bodo spoznali in priznali, da so ga polomili.
Podobno je s trditvijo, da je tržaški problem edino še nerešeno jugoslovansko - italijansko vprašanje. To krilatico celo najvišji zahodni državniki preveč lahkomiselno vbijajo zahodnemu javnemu mnenju v glavo. Tudi o tem smo na tem mestu že ponovno pisali vendar nam je prav Edenova izjava pokazala, da je treba to zmotno prepričanje še vedno nanovo pobijati.
Pred kratkim smo podčratli, d a bi moralo Svobodno tržaško ozemlje postati nekakšen jez, ki naj za vedno loči dva nacionalna antagonizma, ki se potegujeta za čim večjo posest vzhodne jadranske obale. Ce hočemo preprečiti, da bi se na tem področju ponavljali spori, da bi se meje stalno premikale, enkrat proti vzhodu, drugič pa proti zahodu, potem ne preostane dru gegv, kakor da se postavi mejnik. ki ne bo odvisen samo od volje o-beh sosedov, ki ga danes zakoplje ta tukaj, jutri pa preneseta drugam, kakor se pač obrne politična in vojna sreča. To je velika politična naloga, ki jo ima Svobodno tržaško ozemlje v jugoslovansko italijanskih odnosih ob Jadranu, če zaenkrat izpustimo iz obravnavanja gospodarske koristi, ki bi jih imelo od tega celokupno Podonavje in z njim seveda tudi naše mesto.
Kdor koli se torej pojavi in pravi, da je treba tržaško vprašanje rešiti, ima prav samo, če misli, da je treba STO-ju priznati in omogočiti da vrši navedeno funkcijo. Ce pa misli, da bo jugoslovansko -italijanske odnose za vedno razvoz-Ijal s tem, da bi naše mesto dni Italiji, po ostalem ozemlju pa potegnil nekakšno »etnično linijo« pote mgresi proti pošteni vesti, ki bi jo moral imeti v našem desetletju vsak zaveden Evropejec. Kajti ni samo vprašanje Trsta, ki meče senco mi jugoslovansko - italijansko politiko, to je le slučajnq najbolj razkričana prva zahteva, za katero bi hitro sledile druge: Istra, Dalmacija, interesna sfera v Sloveniji, Hrvatski itd.
Te težnje so za bodoči razvoj italijansko - jugoslovanskih odnosov veliko pomembnejše kakor pa italijanska želja po zopetni prisvojitvi Trsta. Prav zaradi tega je v interesu evropske obrambne skupnosti, mini in bodočega jugoslovansko - italijanskega sožitja, da se Svobodno tržaško ozemlje cfirani in ojači.
* * *
Ameriško javno mnenje o zunanjepolitičnih smernicah obeh strank
Štiri tedne pred ameriškimi predsedniškimi volitvam ni mogoče reči o prihodnjih volitvah, kaj več kot tole;
1) Zalet volilne borbe med gene: ■ralom Eisenhowerjem in guvernerjem Stevensonom je iz dneva v dan večji, kljub temu pa za zdaj še vendar ni mogoče ugibati, komu je usojena večina glasov.
2) Komaj proti koncu volilne borbe se bodo morda izkristalizirale odločitve velike mase volivcev in šele tedaj bo mogoče ob preizkušanju javnega mnenja, seveda silno previdno, napovedati končni izid; a še tedaj bo treba najskrb-nejše napovedi jemati z veliko previdnostjo.
Stevenson in Eisenhower sama se najbolj zavedata tega položaja in pripravljata za zadnje tedne volilne borbe volilna potovanja v vse dele Združenih držav. Predsednik Truman vedno bolj vstopa v volilno agitacijo v korist »demokratskega kandidata Stevensona. Ti -trije se v volilni borbi poslužujejo še iz zadnjih volitev znanega potovanja z vlaki, k:i se ustavljajo na krajih, kjer želi govornik imeti govor. Po ameriškem srednjem Zahodu zdaj tako potuje predsednik Truman in se predvsem ustavlja v krajih, kjer bi mogel pridobiti kmetski sloj za Stevensona.
Republikanci še vedno poudarjajo, da je prišel čas za spremembo Washingtonu. Stevenson in Truman pa zatrjujeta, da bi ta sprememba pomenila preokret prej na slabše kot na boljše.
Na področju zunanje politike sta si obe stranki edini. General Eisen-hovver nasprotuje le sedanji ameriški politiki v Aziji, soglaša pa v ostalem in s splošno smerio ameriške obrambne politike. Oba kan didata oblubliata- Združenim državam mir, ki bo slonel na moči in sodelovanju z drugimi narodi.
Izjave, ki jih podaiata demokratski m republikanski predsedniški kandidat v volilni b<jrbi o zunanji nolitiki, in sicer o »zadrževaniu« in o osvobaianiu. kar se tiče politike nasproti komunizmu, so poživele zanimanje ameriške ;avnosti in posebno tiska te.r radHskih raz-laealeev za zunanjepolitične cilje »zadrževania« komunizma in »o-svoba'an’a« narodov, ki si jih je komunizem podvrgel.
Kakor se zdi. prevladuie med časnikarii mnenje, da »osvobodilne« teze. kakor jo prikazuieio tisti. ki se zevzemaio zanio. ni -mogoče smatrati za nadomestilo politika »zadrževania«, temveč .samo za logično dopolnitev take politike. Vendar pa vlada splošno prepričanje. da imaio zagovorniki »mirnega osvoba>ania« v toliko prav. v kolikor pravi in. da bi lahko bol' »borbeno« in aktivno uporabljali politična in psihološka sredstva, ki jih uporabljajo Združene države za
vzpodbujanje zasužnjenih narodov. Politični opazovalci so še previdni v presoji tveganja, ki bi ga povzročila politika »vzpodbujanja politične pete kolone« v komunističnih državah, in mnogi so še vedno mnenja, da bi večje prizadevanje za vzbujanje uporov za železno zaveso lahko postalo nevarno in bi morda privedlo do tragičnih posledic.
Večina razlagalcev meni, da glede politike »zadrževanja« komunizma niso upravičene niti republikanske obdolžit ve, češ da je doživela »neuspeh«, niti demokratske trditve, da je »popolnoma uspela«. Mnogi pravijo, da je resnica nekje na sredi. »Zadrževalna« politika je bila uspešna kot »obrambna« politika v Evropi, dvomimo pa lahko o njeni uspešnosti na Srednjem vzhodu in v Aziji. Taka politika tudi ne more rešiti vprašanja notranjega preobrata v komunističnih državah. Očitno je, da čutijo politični opazovalci potrebo po odločnejšem političnem programu, kakor pa je program »zadrževanja«, ki ima po njihovem občutju preveč negativnih :in »statičnih« značilnosti. Toda njihovo upanje, da se bo ^ak pro-
gram izoblikoval iz sedanje predvolilne razprave o zunanji politiki, se doslej ni izpolnilo. Večina med njimi v tej javni razpravi doslej ni mogla odkriti kake »pozitivne enačice« politiki »zadrževanja«, ki bi se jim zdela pravilna.
Za evropsko zedinjenje
Posvetovalna skupščina Evropskega sveta je končala svoje zasedanje.
Na zadnji seji je skupščina s 96 proti 7 glasovom odobrila britanski predlog za poveaavo raznih u-stanov, ki delajo za evropsko ze-dnjenje. V smislu sprejetih predlogov bodo zdaj lahko tudi države, ki niso članice Schumanovega načrta, imenovale opazovalce za sestanke raznih ustanov skupnosti šestih držav.
Sklenili so tudi, da bodo vse( skupščine skupnosti premoga in jekla ter vsa zborovanja zveze šestih držav v Strasburgu, ki je sedež Evropskega sveta.
Končno je skupščina sklenila, da bo pozvala skupnost Schumanovega načrta, da se za svoje delo po-služi tajništva Evropskega sveta.
Poročilo gen. Wintertona o upravi v coni Avl. 1951
..........■■ ■ —	.. i n"  ....
Področni poveljnik, gen. T.J. Winterton, je podal Združenim narodom svoje prvo, po zaporedni vrsti pa enajsto poročilo o upiavlju-nju cone A STO-ja za leto 1951.
Po uvodnem splošnem pregledu stanja na našem ozemlju podaja področni poveljnik optimistično sodbo o našem gospodarskem položaju: dvignila se je industrijska pridelava, delovanje ladjedelnic se je obdržalo na visoki ravni, pristaniški promet pa je celo presegel rekordni promet iz leta 1950. Vlito daje področnemu poveljniku o-snovo za sodbo, da je tržaško gospodarstvo v letu 1951 zelo napredovalo.
V	poročilu podaja gen. Winter-ton izčrpno sliko o gospodarstvu našega ozemlja. Nato obravnava življenjsko raven našega prebivalstva in ugotavlja, da so se lani pri nas življenjski stroški rahlo narasli. Tudi naš finančni pbložaj se je zelo izboljšal. Ob koncu lanskega leta je bilo pri nas vpisanih 91.000 brezposelnih. Občuteno je pomanjkanje stanovanj.
Glede šolstva ugotavlja področni noveljnik, da je v primeri z letom 1949’ število učencev na slovenskih
Stalinou propagandni članek
osnovnih šolah padlo lani zti 22,9 odst,, rui italijanskih pa za 6? odst:, kar je treba pripisali padcu rojstev med vojnimi leti (ki je iz razumljivih razlogov bolj prizadel slovenski živelj na Tržaškem), ffa slovenskih srednjih šolah pa se je’ število' dijakov zvišalo z<i 10,8 odst., m italijanskih pa za odst:
Poročilo gen. WirUertona ne vsebuje nobenega osebnega tolmačenja mednarodnega paiai<ija našega o-temlja in politiijiih prilik na našem področju.
Po letu dni molka se je Stalin spet oglasil. V reviji Boljševik je namreč objavi! 50 strani dolg članek. V njem piše, da je vojna neizogibna, toda ne med Sovjetsko zvezo in kapitalističnimi državami, ampak med kapitalističnimi državami samimi.
Stalin trdi, da postaja gospodarska kriza v kapitalističnih državah vsak dan hujša. Pravi, da bodo začele™^ države končno medsebojno vojno v svojem boju za svetovna tržišča. Njegov zaključek pa je tale: Ce hočemo odpraviti »neizogibnost« vt>jne, je treba uničiti kapitalistični imperializem.
Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva niso razlagali Stalinovega članka, a večina ameriških političnih osebnosti se sklada v mnenju, da je to samo eden od Stalinovih propagandnih člankov, ki jih enako kakor svoje druge izjave objavi takrat, kadar se mu zdi to časovno najbolj primerno. Ti opazovalci pravijo, da Stalin kot izkušen propagandist nalašč le poredko poda kako izjavo za javnost. da doseže s tem večji Učinek pri lahkovernih ljudeh. Svoje izjave za javnost odmeri časovno tako, da pritegne pozornost prav takrat, ko se mu zdi to primerno.
Ameriški politični krogi tudi na glašajo, da ni povedal v svojem članku nič novega, ampak da po-
navlja že znano sovjetsko propagando. Njegova napoved, da čaka svobodno gospodarstvo neizogiben razpad, pomeni samo ponavljanje tistega, kar trdijo vsi komunistič-teoretiki že sto let, vse od Mar-xovih časov. Zgodovina pa je pokazala, da države s svobodnim gospodarskim sistemom nele ne propadajo, ampak vedno bolj procvii tajo in nudijo vedno večjo blagi-; njš'- vsem plastem s vrije ga prebivalstva. Stalinova obtoiba svobod? nega sveta, češ da vodi imperialistično politiko, je očitna zlagana propaganda iz ust poglavarja tiste države, ki je spravila po konci} vojne devet prej svobodnih narodov v popolno politično in gospodarsko podjarmljenost.
Kar se tiče Stalinove publicistične izkušenosti, opozarjajo ameriški politični opazovalci na dejstvo, da je bil objavljen njegov članek samo tri dni pred začetkom kongresa sovjetske komunistične stran? ke.
Volitve na Japonskem
Britansko časopisje razlaga izide prvih splošnih svobodnih volitev, ki so bile na Japonskem, odkar j$ ta znova vstala kot samostojna država.
V izidih teh volitev vidijo britanski komentarji potrdilo, da je zdaj japonski narod zares odločno nasproten tako reakciji kakor revoluciji. V tem smislu piše najprej londonski Times, ki vidi potrdilo svoji razlagi v povratku liberalne stranke na oblast z dosedanjim predsednikom Yošido na čelu, v izgubi vseh 22 parlamentarnih zastopnikov, ki so jih doslej imeli komunisti, in v porastu moči treh manjših strank.
Times meni, da si je mogoče velik porast dveh socialističnih strank v novem parlamentu razlagati tako, da so oni, ki so videli v zahodnem liberalizmu svoj vzor, v valu, rodoljubnega navdušenja, ki je za? jelo prebivalstvo, začutili .resnično nevarnost pred dozdevnim povečanjem vpliva »militaristov« in dru gih podpornikov stare Japonske. Ce bi obe socialistični skupini mogli združiti svoje sile. bi se še bolj okoristili z vsesplošno bojaznijo, da bi mogli priti znova na krmilo države ljudje, ki so bili med zavezniško zasedbo onemogočeni. Toda kar se tiče zunanje politike, sta obe skupini zelo različnih pogledov. Desničarski socialisti, ki se oborožitvi prav tako odločno upirajo kakor njihovi levičarski tek meči, so za sodelovanje z Združe-nilhi državami in zahodnimi vele-
s sramom zavedati, da sovjetska vlada ravna navadno s tujci v Sovjetski zvezi na načine, ki so povsem nasprotni civilizirani mednarodni praksi.
Sovjetska vlada je tista, ki je kršila to prakso in ustvarila tak položaj, kot ga je opisal veleposlanik Ken*nan v svoji berlinski izjavi.«
Eksplozija prve britanske atomske bombe
Britanska admiraliteta javlja, da je britanska atomska bomba uspešno eksplodirala na otoku Monte-bello. Britanski minister za dobave, Duncan Sandys, je dal o tem sledečo izjavo:	r
»Zdaj, ko je atomska bomba u-spešno eksplodirala, je neposredna naloga odprave britanskih strokovnjakov, da zberejo na Montebellu, vse tehnične podatke in druge podrobnosti, na podlagi katerih bodo preučevali uspehe preizkusa. Upati je da bosta dr. Penney in admiral Torlesee, ki sta bila pooblaščena za vodstvo odprave, vrnila v London nekako v 14 dneh, da bosta poročala o poizkusu. Ko bo dobila njuno poročilo, bo britanska vlada odločila, katere podrobnosti o eksploziji lahko objavi. Medtem pa ne bodo izdane nobene nadaljnje podrobnosti o atomskem poskusu,«
silami, ko gre za vprašanje narodne varnosti in boljšanja življenjske ravni. Levičarski socialisti so za popolno nevtralnost v hladni vojni in za vzdrževanje tesnih vezi ostalimi azijskimi državami, vštevši komunistično Kitajsko. S tem političnim načrtom so si pridobili podporo mnogih, ki bi sicer podprli komuniste, če bi ti ne zagovarjali sovjetskega veta ob kandidiranju Japonske v Združene narode in če bi ne bili Japonci že po izročilu sovražni vsaki nasilni taktiki, ki jo japonski komunisti tako vztrajno zagovarjajo.
Čeprav je v novem japonskem parlamentu resna možnost, da bodo socialisti v njem uspešna opozicija, vendar so levičarski socia? listi zaradi svojega nasprotstva do sodelovania z zahodnimi demokracijami popolnoma osamljeni od vseh ostalih strank in zaradi takega stališča tudi brez dejanskega političnega vpliva.
Daily Telegraph pa dodaja:
»Japonska je na svojih prvihf svobodnih povojnih Volitvah jasno pokazala, da ji je za zdaj potrebna srednja pot harmonične politike z zahodnim svetom. Lahko upamo, da bo zdaj Yošida ali Hatoyama — če bo on postal ministrski predsednik — postal sprejemljivejši za sklenitev prijateljskega dogovora o položaju vojske Združenih narodov, ki je bil odložen, da liberalci zaradi tega pri volitvah ne bi izgubili glasov.«
Sovjetska zahteva po Hennanovem odpoklicu
Zunanji minister Acheson je na tiskovni konferenci prečital časnikarjem izjavo, ki zadeva sovjetsko zahtevo za odpoklic veleposlanika George-© Kennana. Ta izjava pravi:
»Ameriška vlada je prejela od sovjetskega zunanjega ministra sj>o-menico, ki ugotavlja, da ima sovjetska vlada veleposlanika Geor-ge-a F. Kennana za nezaželeno o-sebnost in zahteva njegov takojšen odpoklic z mesta ameriškega veleposlanika v Sovjetski zvezi.
Sovjetska vlada se v svoji noti opira na znano Kennanovo izjavo predstavnikom zahodno-berlinskega tiska in ameriškim dopisnikom v Berlinu dne 19. septembra, ki je sovjetska vlada označuje kot obrekljiv in sovražni napad na Sovjetsko zvezo in kot grobo kršitev splošno priznanih pravi! mednarodnega zakona. Ameriška vlada ne priznava tem obtožbam sovjetske vlade 'nikakršne vrednosti. Veleposlanik Kennan ni znan le v Združenih državah, ampak po vsem svetu kot človek, ki zelo dobro pozna Sovjetsko zvezo in sočutno spremlja zakonite težnje sovjetskih narodov. Nobenega dvoma ni, da se za zahtevo sovjetske vlade skriva bojazen, da bodo po večini v svetu sprejeli izjavo veleposlanika Kennana v Berlinu z dne 19. septembra kot popolnoma resnicoljubno.
Razlogi, ki jih navaja sovjetska vlada, ko zahteva odpoklic veleposlanika Kennana. so predvsem ti da je kršil sploš<no priznane norme mednarodnega zakona. To izjavlja vlada, ki je sama v obdobju več let ustvarila prakso mednarodnega občevanja, ki je v nasprotju z vsemi izročili in navadami omi kenih narodov, ustaljenimi že v rodovih, in ki samo onemogoča prizadevanje, da bi ohranili dobre odnošaje s Sovjetsko zvezo.
Sovjetski narodi sami se morejo
Van IMensen na svobodi
Londonska tiskovna agencija »London Press Service« poroča, da so izpustili na svobodo bivšega nemškega generala Eberharda von Mackensena, ki ga je britansko vojaško sodišče zaradi soodgovornosti za streljanje talcev v Ardeatin-skih jamah blizu Rima, ki ga jej Hitler leta 1944 osebno ukazal, leta 1946 obsodilo na smrt. Smrtno kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Mackensen je bil zaprt na Westfalskem.
Mackensen je storil,, kar je le mogel, da je ublažil Hitlerjeve stroge ukaze.
Londonski uradni krogi niso objavili nikakega pojasnila k temu ukrepu.
Esrapsba obnova
Ameriški senator Tom Connaii-'. ki se je nedavno vrnil s potovanja po Evropi, je izjavil, da je nanj izredno ugodno vplival napredek, ki ga je Evropa dosegla v svoji obnovi. Med bivanjem v Evropi se je Connally ydeležil konference medparlamentarne zveze v Berlinu ter obiskal sedeže Agencije za vzajemno varnost v Veliki Britaniji, Danski, Nizozemski in Belgiji. Obiskal je tudi Monakovo, Dunaj in Bonn. Razgovarjal se je z britanskim ministrskim predsednikom Churchillom v Londonu, avstrijskim kanclerjem Adenauerjem in francoskim obrambnim ministrom Plevenom.
Dejal je, da je na evropskem potovanju povsod poudaril, da bodq glede na povečano pomoč v okviru načrta o vzajemni obrambni pomoči Združene države vztrajale, da bodo države, ki to pomoč prežemajo, storile vse, kar bo y njihovi moči, da povečajo pogodbeno določene kvote opreme, čet in vojnega gradiva, kot to zahtevajo določila načrta.
„Washington Star“ o tržaikem vprašanju
Washington Star razpravlja o nedavni zahodni noti Sovjetski zvezi glede Trsta v uvodniku z naslovom »Razpravljanje o Trstu«, v katerem piše:
»Tako po tonu kakor tudi po vsebini sta vzporedni noti Velike Britanije in Združenih držav Sovjetski zvezi glede Trsta primerni času in vprašanju, za katerega gre. Problem bodočnosti Trsta je dediščina druge svetovne vojne in dolgotrajnih pogajanj leta 1946 med velikimi silami — Združenimi državami, Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo — o določilih italijanske mirovne pogodbe.
Pri tistih pogajanjih so sklenili ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja in se sporazumeli, da naj bi postalo končno guvernerat Združenih narodov. Zloglasna sovjetska nepopustljivost pa je preprečila sporazum o imenovanju guvernerja in tako je bilo sklenjeno, da bo del ozemlja — to je cona A — ostal pod angleško-ameriško vojaško upravo, drugi del — cona B -pa pod jugoslovansko jurisdikcijo.
Jugoslavija kot komunistična država je bila tedaj povezane s sovjetskim blokom, a se je od tedaj iztrgala iz te povezanosti.
Sporazum v maju, s katerim je bila Italiji priznana udeležba v civilni upravi cone A in s katerim so hile raztegnjene določene politične svoboščine na italijanske prebivalce tega ozemlja, ne pomeni nikake kršitve mirovne pogodbe.
Ko je bil dosežen sporazum med Washingtonom, Londonom in Ri-
mom, je izrekel maršal 'Tito svarilo, da ne sme priti do diktirane poravnave o tržaški zadevi, ki bi ugodila italijanskim željam po polni jurisdikciji. Zagotovili so mu, da sporazum nima tega namena in temu so sledili napori za začetek neposrednih pogajanj med Rimom in Beogradom o temeljnem problemu.
Sovjetska obdolžitev, da izgrajujejo Trst v veliko vojaško oporišče za napadalne namene Zahoda, pomeni odmev dobro znanih obdolžitev, da je vsako zahodno prizadevanje izraz vojnega hujskaštva. Do odločnega zanikanja te lažnive obdolžitve je prišlo v juniju 1950.
Moskva in ves obveščeni svpt se zavedata, da izvirajo napetosti in napol vojno stanje, ki vlada danes na tolikem delu sveta, naravnost iz -‘ ..stališča in ravnanja same sovjet; ske vlade”, kakor je omenjeno v britanski in ameriški noti„
Spodobilo se je, da so Moskvo spomnili na to dejstvo tako krepko, kakor so pravkar storili* — zaključuje Washington Star.
Smrt znanega madžarskega časnikarja v ječi
Vatikanski radio je naznanil smrt znanega madžarskega časnikarja in pisatelja dr. Lasala Totha. Umrl je v komunistični ječi. Leta 1949 je bil obsojen na deset let zapora. Obsojeh je bil na procesu., na katerem so obsodili madžarskega primasa, kardinala Mindszenty-ja, na dosmrtno ječo.
VESTI z GO RIŠKE G A
—f—
Borba delopnegja čloueka
Zapostavljanje delavca in kmeta ne dela časti državi
Bolj kot drugod v Italiji je na Goriškem najbolj odjeknila v naših srcih tragična usoda domačih brezposelnih, ki jih je polnih enajst tisoč na komaj sto trideset tisoč prebivalstva. Pozanimali smo še od blizu za položaj teh nesrečnežev in se še enkrat prepričali, da vlada pri njih v največ primerih laka beda, ki vodi brezdvomno v o-■bup. Ni čuda. če' se tatvine pojavljajo vedno bhlj tpogosto in če' se-mladina nagiba na »tranpota, ki so daleč od pcjštgposti in človeške ter socialne omike.	,.
Človeško telo zahteva, vsakdanji, kruh ij» tako. tudi duša vsakdanjo hrano! Ni izgovona, ki bi ppravičil upravna pravila obstoječega gospo-darsko-socialnega reda, ki so za našo sodobnost in v naših razmerah neprikladna in zgrešena, ker ne upoštevajo nujne zahteve, da morajo zagotoviti vsakemu človeškemu bitju vsakdanjo hrano! Razkošje in razne socialne 'razlike so lahko dovoljene samo v primeru, da so vsi državljani nasičeni, oblečeni, obuti in pod svojo streho. V nasprotnem primerti so vredne obsodbe, ker žalijo človečansko dostojanstvo in podpirajo ter vzdržujejo krivico.
Nič ni hujšega za delavca in njegovo družino kot to, da se čutita ponižana pred ljudmi zaradi njihove gospodarske nezmožnosti in socialne manjvrednosti! Poleg tega pa še beda in stradanje, ki netita bolezen, vzbujata jezo in silita k socialnemu uporu. Pa njihovi otroci? Kako naj otroci vzljubijo človeško družbo in spoštujejo svojega bližnjega, če so prav oni prvi ponižani od te družbe in pred svojimi bližnjimi? Kako naj otroci verujejo v resničnost nauka, ki ga slišijo v šoli, če pa ta nauk ne odgovarja resničnemu trdemu položaju njihove družine? Otroci gleda.5;? naravnost v obraz svojih staršev in berejo iz njega kruto resnico! .. . Tako zaidejo eni na pot o-bupa, zanemarjenosti in zločina, drugi pa, bolj občutljivi in duševno krepki, se lotijo upornih misli in dela ter si zaželijo tak družabni in gospodarsko-socialni red, ki trenutno zadosti njihovim nujnim potrebam in željam, ter pozabijo na tiste nauke poštenosti in pravičnosti, ki so jim jih drugi sicer pridigali, samo pa jih niso spoštovali im uveljavljali napram njim, ko so že v otroških letih trpeli.
Stotine in stotine delavcev in delavk je bilo v zadnjih tednih vrženih na cesto. Ostali so brez zaslužka in brez kruha zase in za svoje otroke. Tako so spet nove družine v pomanjkanju in celo v bedi!
Pa poglejmo, kaj pravijo zakoni.
Clen 3. ustave se glasi dobesedno: »Vsi državljani imajo isto socialno dostojanstvenost iri so pred zakonom enaki, brez razlike na spol, raso, jezik, veroizpoved, politično mišljenje ter na osebni in socialni položaje
Naloga republike je, da odpravi nedostatke gospodarskega in socialnega značaja, ki z dejanskim oviranjem svobode in enakopravnosti državljanov preprečujejo polni razmah človeške osebnosti in dejansko udejstvovanje vseh delavcev v politični, gospodarski in socialni organizaciji države.
Clen 4. iste ustave pa zagovarja, da: »Republika priznava vsem državljanom pravico do dela in u-stvarja pogoje, ki naj to pravico •tudi dejanski ostvarijo. Vsak državljan je dolžan, da se po | svojih zmožnostih in po svoji prosti izbiri ukvarja s kakim delom ali u-dejstvovanjem, ki naj pomagata h gmotnemu in duševnemu napredku.«
Clen 30. pa nalaga staršem dolžnosti do njihovih otrok in predpisuje: »Starši so dolžni svoje otroke, tudi nezakonske, vzdrževati, •dati jim pouk in jih vzgojiti. V primeru, da starši tega ne zmorejo, poskrbi zakon, da se te dolžnosti izpolnijo.«
In končno člen 38. ustave, ki doj loča, da: »Vsak državljan, ki je za delo nezmožen in je brez sredstev za življenje, ima pravico do vzdrževanja in socialne pomoči.« Delavci imajo pravico, da se primerno z njihovimi življenjskimi potrebami zavarujejo za primer nezgode, bolezni, pohabljenosti in starosti ter neprostovoljne brezposelnosti.«
Ne moremo reči, da niso vsa ta določila res lepa in odgovarjajoča »ahtevam človeške družbe in delavcev na splošno. Le škoda, da se ta določila v .bistvu ne spoštujejo in dejanski ne uveljavljajo. Dva milijona brezposelnih v državi sta najboljši dokaz, da se v državi ne spoštujejo in ne uveljavljajo gori
navedena določila ustave, ki je temeljni zakon države. Kes je, da prejemajo brezposelni neke vrstg podporo, toda ta podpora je tako nizka, da od daleč ne zadostuje potrebam človeka in njegove družine. Zato ,so Vsa dmeajena določila ustave le blesk na papirju. Dajmo tema dvema milijonoma brezphsel-rflh čititl omerijene čierte ustave in prejeli borilo najhujše odgovore na račun države.
Ip. vendar leži v bankah toliko nakopičenega denarja, da bi z njim z laljkoto rešili krizo brezposelnosti,- 4e:bi se le' to bogastvo usmerilo v -plodno delo namesto v shrambo G banke na nizke obrestne merei(	_	 '
Denar v bankah namesto v delu 'je prava' dejanska ovira za polni 'gospodarski razmah in. tudi za pobijanje brezposelnosti. To oviro mora vlada po določilih člena 3. ustave odpraviti!
Ne mislim na majhne zneske denarja, ki ga srednji sloji hranijo na bankah in ki predstavlja prihranke na zaslužku od poštenega dela, ampak na veliki kapital, ki ga lahko spravimo v delo.
Odpraviti je treba tudi kopičenje zaslužka na razne za naše čase in razmere nedopustne načine. Kdor ima zagotovljen zadostni vsakdanji kruh, naj ga ne jemlje drugim z iskanjem novih osebno neupravičenih dohodkov.
Kar velja za delavca, velja v gotovem oziru za kmeta, ker je tudi kmet zapostavljen v pravici do dostojnega življenja. Dohodki od dela ne odgovarjajo niti na kmetih stroškom za obdelovanje zemlje. Kmetu se pridelki plačujejo v nekaterih ozirih, kot na primer sadje, tudi po petkrat nižji ceni, kot jo mora potrošnik plačati na trgu! Kmetu je treba nuditi tudi brezobrestna in dolgoročna posojila in ga do gotove mere oprostiti davkov. Zakon za pomoč kmetom, ki smo ga pred kratkim omenili v našem listu, ne zadošča, ker nudi
denarrto posojilo s 3 odst. obrestmi in še to preveč kratkoročno. Ta zakon utegne koristiti velikim obsežnim kmetijam in ne tudi malim kmetom, kot jih je pri nas večina.
Vsako opravičevanje vlade iti odgovornih gospodarskih krogov je glede brezposelnosti, ki vedno o-streje zajema našo deželo, nova krivica, ki se., dela brezposelnim, ker kapitala ne primanjkuje in možnosti za njegovo korij-jno in plodno'zaposlitev tudi ne! .,C(,
Industrijalelc Marzotto, g) katerem vsi vemo, kako modro,,uprav-lja. syoja imetja in kako pošteno tn častno skrbi za vse svoje uslužbence in delavce, je pred nedavnim rekel, da kapital, ki ni v delu, ne more roditi blagostanja!
Dr, AVGUST SFILIGOJ
Služba za Slotencz
pri finančnih stražnikih
Glavno poveljstvo finančnih straž nudi službo določenemu številu mladeničev z goriške dežele, ki dobro poznajo slovenski ali hrvatski jezik. Stari morajo biti od 18 do 28 let in im®ti spričevalo- vsaj .V, razreda ljudske šole. Prednost 1-majo tisti, ki imajo spričevalo kake šole, višje-od V. razreda osnovne šole.	•'	’
" Prošnjo za sprejem v službo pri finančni Straži je treba vložiti do 20. oktobra ha: »Ccriftastrib del .Čir-, Colo della Guardia di Finnnžaf iž Gorici, ulica Diaž št; 7.	^
Espllti]« fratt iivfci ii kini
Nad eno leto stari otroci, ki še niso bili cepljeni proti kozamr ih davlci, se morajo š'sVojimi starši predstaviti v dopoldanskih, urah na občinskem zdravriiškerii uradu v Mazzinijevi ulici najkasneje do 11, t. m.
Ilekaj nouic iz Šteuerjana
Proti koncu minulega septembra smo tu pokopali g. Jožefa Pintarja, ki je Umrl na Kakencih V starosti 74. let.
Mož je bil vsestranski pošten, u-gleden in vešč gospodar ter kmetovalec. Vzgojil je ludi številno družino, ki jo je vedno vodil y duhu narodne zavednosti. Vse življenje je čital le slovenski tisk. Bolj tihega značaja, ae je rad držal do-.
rila ' in marljivo', cjetai všč sVoje
življenje. Steverjaripi * bomo, žri hjim ! Ohranili blag spornih!*
:,j Trgatev,: smo ,letos imeli srednje dobro, ker je stalno deževanje povzročilo gnitje grozdja. w»>smo morali, čistiti vinograde. Sevnikoli kaj takega,: in, v takem ob»gu! Sicer pa. je vinski mošt dovolj sladek, da-se nam ni treba bati. kar se tiče kakovosti vina. Skrbi nas le cena novemu vinu in se • bojimo;- da ne bo preveč ugodna spričo dejstva,- da smo plačevali modro gali-
Otrok prejema od okolja; v katerem živi, vse, kar mu nudi. S polnimi pljuči vsrkava zrak, ki ga obdaja, in se ne zaveda ne nevarnosti, ki mu pretijo, ne zdravih sil, ki jih počasi nabira v dušo in -telo.
Vzgoja otrok je po vseh božjih in človeških zakonih prepuščena staršem in, v prvi vrsti, materi. Mati je prva vzgojiteljica; ko ona ne more več svoje dolžnosti v celoti izvrševati, odda otroka v šolo, -kjer se mora nadaljevati začeto delo. ‘Učiteljica mora biti druga mati, prav tako skrbna in ljubezniva. Po srcu in duhu mora biti čimbolj sorodna pravi materi, da bo vzgojno delo lepo napredovalo, da bo otrok telesno in duševno pravilno rasel.
Katera učiteljica je .bolj sorodna, naši slovenski materi? Domača slovenska učiteljica, ki je živela vedno v istem okolju kot slovenska mati, ki je prejemala isti življenj-
ski nauk, ki je članica istega naroda, ali pa morda učiteljica, ki našega jezika ne pozna, ki ne razume slovenske duše in življenja slovenskega naroda in ki je prišl^ na slovensko zemljo edino zato, da si zasluži košček kruha? Odgovor je pač samo eden: edino slovenska, učiteljica lahko uspešno nadaljuje; -delo slovenske matere!
Starši, ki se tega ne zavedajo in iz kakršnega koli razloga dajo svoje otroke v tuje šole, greše pred Bogom in narodom. Vsak greh se prej ali slej kaznuje. Zato se bo tudi ta. Morda ga -bodo ti starši že, sami plačali in bridko objokovali svojo neznačajnost in zločin. Da, zločin, saj je vendar pravi zločin iztrgati otroka materi iz naročja in ga -vreči tujcu v roke, ki bo hote ali -nehote napravil iz njega janičarja. Nekoč se bo morda ta o-trok še maščeval nad starši!
Kaj misli svetovna javnost o
I	ZSLOVENITE
UMETNO JEZERO PRI SV. LUCIJI IZGINJA
Akumulacijski bazen hidroce-n-traie Doblarji pri Sv. Luciji se počasi zasipa. Računajo, da prinese vsaka povodenj s seboj nad 100.000 kub. metrov produ. Ce se to ne prepreči s pogozdovanjem zgornjega Posočja, bo verjetno v dobrih 20 letih umetno jezero izginilo.
POK. ANTON TOZBAR
6. septembra je v lepi starosti umrl znani triglavski stezosledec Anton Tožbar, doma iz Trente pod, Triglavom. Vodil je znane slovenske alpiniste po triglavskih stenah, ki še niso bilfe zaznamovane in poznane. Zvesto je spremljal pokoj-j nega župnika Jožeta Abrama -Trentarja in prof. Kugya.
GRADNJA PRISTANIŠČ
Za prihodnje leto so v načrti^ velike gradnje v raznih jugoslovanskih pristaniščih. Na Reki bodo nadaljevali z gradnjo »Ljubljanske obale«, preuredili bodo železniški -sistem v pristanišču in zgradili nova skladišča in hangarje. V načrtu je tudi gradnja novega pristanišča Kardeljevo, ki bo eno največjih jugoslovanskih pristanišč.
(Iz Slov. poročevalca)
NOVA NIŽJA GIMNAZIJA
V	Gorišnici pri Ptuju je dosedanja -trirazredna nižja gimnazija dobila še četrti .razred in postala popolna. To je bilo nujno potrebno, ker je gimnazija v Ptuju bila premajhna za veliko število otrok Iz vsega okraja.
UPRAVNIKI SOCIALISTIČNIH PODJETIJ
Slovenski poročevalec prinaša 19. avgusta par primerov, ki zgovorno pričajo, kako vestni so upravniki in uradniki socializiranih podjetij. Anton Eranič, upravnik poslovalnice Kovinskega servisa v Solkanu, je opeharil podjetje za 97.500 din. Pri tem poslu mu je stala zvesto ob ‘Strani knjigovodkinja Jordana Zavrtanik, ki je poneverjala račune.
Upravnik miilzarsko-mehanličriega podjetja Trnovo, Alojz Strošar in direktor kovinske servisa Pivka na Krasu, Viljem Virens, sta složno opeharila delovno ljudstvo za sko-iro dva milijona din!
Upravnik Obnove podeželja sežanskega okraja, Gracijan Vodopi-
vec, je oškodoval skupnost za 191 tisoč din.
Vsi ti -zvesti tovariši čakajo razsodbo sodišča v Solkanu.
URADNO MASKIRANA SLEPARIJA
Pod tem naslovom prinaša Slov. poročevalec 20. avgusta dopis, v katerem se nek Franjo Rubin iz Begunj pri- Lescah pritožuje nad nesramnim ravnanjem poštne u-prave. Prijatelj iz Splita mu je namreč po pošti poslal dobro zaprto ročko s 4 litri pristnega -dalmatinskega vina. Ta pošilka je pa naslovljencu prišla v roke z uradnim zapiskom ljubljanskega osrednjega poštnega urada, ki je komisijsko ugotovil, da je posoda puščala in da manjka 1 liter vina. Toda ‘Rubin je po obisku prijatelja, ki mu je vino poslal, ugotovil, da je bila vsebina pošiljke bistveno spremenjena. Namesto dobrega dalmatinskega vina je bilo v posodi kak -liter »mlakužna-tega borovničevega soka«!
SLABA LETINA NA TOLMINSKEM
Slovensko časopisje zelo toži nad slabo letino, ki se obeta zlasti Tolminski. Vse prirodne katastrofe so se spravile nad ta lep planinski svet kot še nikoli poprej. Sneg, suša, toča, poplave, vse to je -na dnevnem redu, kot pišejo omenjeni časopisi. Zato ni čudno, če bo letina slaba. Toda pravega vzroka za slabo letino oblastva nočejo priznati. Tudi v starih časih so bile hude zime, suša, toča in podobno, e kmet ni stradal in živeža je bilo vedno dovolj v Jugoslaviji, tudi hrez ne-sehične ameriške pomoči. ‘Danes pa Jugoslaviji grozi lakota, a to ne -zaradi slabe letine, pač pa zaradi slabega gospodarjenja. So dokazani primeri, da na kmetijah, na katerih so v starih časih živeli -lahko bi rekli razkošno številne kmetske družine, danes na teh kmetijah, ki so prišle v »državno ekonomijo«, ne pridelajo niti toliko, da bi plačali delavce. In takih primerov ni malo!
ZADRUGE
V	GORIŠKEM OKRAJU
Po uradnih podatkih, -ki jih je prinesel Slov. Jadran 1. avgusta, je v Goriškem okraju v splošnih kmetijskih zadrugah 8368 kmetijskih posestev a 8648 člani. Kmeč-
kih delovnih zadrug pa je le 40 v vsem okraju. Te delovne zadruge so imele skupnih dohodkov v lanskem letu nekaj nad 99 milijonov. Za delovne dni so prejeli 76,795.000; dohodki ohišnic so pa znesli po u-radnih cenitvah 14,500.000 din.
Te gole številke zopet neizpodbitno dokazujejo, da se kmetje z vso dušo vržejo le v delo na ohiš-nicah, ne pa na skupno delo na zad-ružnem posestvu. Kako je sicer mogoče, da predstavljal dobrih 14 odst. celotnega dohodka pridelek na skrajno omejeni površini ohišnic?!
TOČA V SEŽANSKEM OKRAJU Sredi septembra je nad sežanskim okrajem divjala huda nevihta s točo. Škodo, ki je zaradi tega nastala, cenijo na približno 14 milijonov din. Najbolj so prizadete vasi Tomaj, Dutovlje, Godnje, Kreplje, Pliskovica, Dobravlje, kjer je toča uničila večino grozdja, ajde in zelenjave.
SMRTNE OBSODBE
Okrožno sodišče v Zaječaru v Srbiji je v začetku septembra obsodilo 15 obtožencev, »ki so od leta 1948 do junija 1951 oškodovali borski. rudnik in -njegov delovni kolektiv za skoro 24,500.000 din.«
Direjctor gospodarsko - računskega oddelka Matija Brkan, -blagajnik Dušan Jelenkovič, Bajič in Ve-ličkovič so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Ostali obtoženci so pa prejeli zaporne kazni od 1 do 19 let.
tem vprašanju, nam jasno kaže primer prav zadnjih dni.
Mali Ivan Pirečnik, ki je -bil iztrgan slovenski materi iz naročja, se je po desetin letih vrnil domov.. Ves svet je odobril razsodbo prizivnega sodišča, ki je zahtevalo, da mora otrok k svoji pravi mate7 ri, pa čepiav se mu morda bolje godi pri rediteljih. Ta otrok je gotovo trpel in doprinesel svoj delež, da je zmagala pravica.
Kako bo javnost sodila pa tiste starše, ki svoje otroke sami izročajo tujcu, ki gotovo ne skrbi tako vneto zanje, kot je skrbela nemška žena za malega Ivana?!
Tudi te starše bo javnost nekoč sodila. Tega greha ne bo opral ne zlat denar bogatih trgovcev in podjetnikov, ne izgovor delavca ali uradnika, da je moral to storiti zaradi službe. Nobepa ustanova, noben delodajalec ne more zahtevati od. syojih uslužbencev, da se pred zaposlitvijo legitimirajo z izkaznico zločinca! Vsak delavec in vsak uradnik ter sploh vsak človek lahko vpiše svoje otroke v vsako legalno šolo! To je pravica vsakega človeka.
Zakaj pa -sicer vlada po-dpira in priznava slovenske šole? Mar zato, da je zaposlenih tistih par začasnih profesorjev, ki čutijo do slovenske šole to, kar čuti vsak delavec do svojega dela, ki mu je več ali manj dobro plačano?
—	. t — . I
co po 225 lir kg. Glede tega vsi govorijo, da bi nas ustanovitev Vinške zadruge rešila skrbi 'iri težav,	^
pa se le nihče ne pojavi, da bi siri-' *' vil kak stvaren zaičten’predlogf Toče v Steverjajnji nismo imeli -iri menimo, da pam. jo je., preprečilo streljanje proti tpči v Krminu	,.,. -1
in. v Kaprivi.. Zelo koristno bi bilo, da bi dobili, tako. napravo -tudi	,
v Steverjapu!.	', .	,	'
."Za,, ponedeljek>13?., t. m. je-^kii-v*. ku. ca-na seja,našeg»;.;Qbčinskega .svet«; a« -rf,i Vsi pričakujemo, kaj bodo na seji ■ukrenili , gl^e jgm	fe.
Kri»etsko-«%lavske :avere«.iod: itSbbsu--.sta t. l.,,ki je vzbudila veliko odo- -x, bravanje in zanimanje pri ,vseh. t-,.--pošteno in trezno, mislečih-,obči-„;r:.v..:.. narjjh.	:i. .. .s„-hS
■Trrrr- ‘-fet- jfiniStvo*
L’ 'riU
in doZagraja
v četrtek predpoldne 2. t. ril, ‘Je bil na sedežu pokrajinske uprava v Gorici sestanek županov iz Go- ' ' ' rice, Sovodenj' jff ŽagrSja tbvalcev gl Bratuža in g. Nanuta.’ ';r’:1
Sestanek je sklical predsednik dr. Culot, ki mu je ta dan, tudi predsedoval, za predhodni pomenek v zadevi vlog za popravilo: ceste, ki pelje iz- Standreža do Zagorja skozi Sovodnje. Vloge sta vložila župana iz Sovodenj in Zastaja ter tudi vsak od dveh omenjenih pokrajinskih svetovalcev. V glavnem kaže, da mislijo ustanoviti konzorcij treh občin (goriške, so-vodenjske in zagrajske) za vzdrževanje te ceste. Za ponedeljek 13. t.m . je sklicana seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali tudi o tej zadevi. Tako bomo videli, zakaj vzdrževanja ceste ne prevzame pokrajina.
Ko je Primorski dnevnik od 2. m. poročal o sestanku na pokrajinskem -uradu, ni g. Bratuža in njegove vloge niti omenil. G. Bratuž namreč ni od »ljudske oblasti« in ga je treba že zdaj prezirati zaradi bližnjih volitev.
Sicer pa želimo, da priobči Primorski dnevnik vlogo sovodenjske-ga župana in ono od g. Bratuža, da bo javnost lahko sodila o -stvarnosti prve in druge!...
DOBERDOB
V	nedeljo 5. t. m. popoldne je goriški nadškof mons. Ambrosi bir-moval v naši cerkvi. K birmi je pristopilo lepo število dečkov ,n deklic iz vse dobe-rdobske občine. Praznik je potekel mirno in v redu. Kolačev in bombonov tudi ni manjkalo!
NOVO ŠOLSKO LETO
Na goriških srednjih šolah se novo šolsko leto prične v četrtek, 16. t. m., s šolsko mašo ob 10. uri. Dijaki naj se zberejo ob 9.30 vsak na svoji šoli, od koder pojdejo v spremstvu gg. profesorjev v stolico.
K tej maši so vabljeni tudi starši in sorodniki dijakov. Naslednji dan, v petek, bo pouk ob 8.30.
Cestni prestopili
Po novem zakonu, ki je stopil v veljavo 12. oktobra t. 1.. so vsi prometni prekrški kaznovani z globo, ki je štirikrat višja kot doslej. Po tem zakonu bodo torej odslej neprevidni pešci plačevali 200 lir namesto 50, kolesarji in vozovi 400 lir, motorna vozila pa kar 1000 lir, za vsak cestni prestopek.
Manj bencina
Trgovska zbornica je s tem mesecem skrčila količino bencina vsem potrošnikom proste cone. U-kinila je tudi vse dodatne obroke za avtomobile.
OBČINSKA SODISCA
Zadnje čase so se začeli rešnq baviti z vprašanjem ustanovitve občinskih sodišč pri ljudskih odborih vaških in mestnih občin.
»Ta sodišča bi sestavljali po trije sodniki, izvoljeni iz vrst državljanov za določeno dobo. . . . Območje teh občinskih sodišč bi obsegalo civilne spore, kjer gre za manjšo vrednost, morda 5000 d<j 10.000 din. Tako bi se na eni strani razbremenila okrajna ljudska sodišča, na drugi strani pa prihranila pravdnim strankam pot na okrajno sodišče. To pa bi imelo še to prednost, da bi sodniki občinskega sodišča mnogo -bolje poznali razmere in -lahko pravilneje razsojali. Z razsodbo občinskega sodišča nezadovoljna stranka bi imela možnost pritožbe na okrajno sodišče«. (Iz Slovenskega poročevalca 20. 9. S2.)
Železniški vozni ped
Od 5. oktobra je naslednji vozni red na goriški postaji:
Proti Trstu: 6.20, 7.2S 8.44, 10.04 (D), 13.45, 15.57, 17.26 (DD), 18.33 (ne vozi ob nedeljah), 20.36, 21.26, 00.01.
Proti Vidmu:	4.50 (DD), 5.41,
6.36,	7.59 (D),	8.28 (DD),	10.46,
13.48, 16.00 (ne vozi ob nedeljah), 17.25, 19.15, 20.18, 23.20.
ŠOLSKE VESTI
IZIDI IZPITOV
Na goriških srednjih šolah so v jesenskem izpitnem roku prestali:
Sprejemni izpit za I. licej:
BAUCON Edvard, CUMAR Elizabeta, OESOUT Ivan, FAGANEL Katarina, LACO Jožef, SGUBIN Gvido, SULIGOI Bogdan, DEL BENE Jožef.
Nižji tečajni izpit:
BAUCON Aldo, ERSETIG Joško, FERLETIC -Ivan Karel, FURLAN Silverij, KOROŠEC Sergij, LEBAN Borut, PERIC Egon, RACCARO Jožef, OERNIC Emilija, CUK Tatjana, KLANJŠČEK Neva, LENAR-DI Marija, PAOLETTI Nela, PE-TEANI Lidija, RADETTI Marija, VALENTINČIČ Bogdana, VISIN-TIN Lucijana, 2IGON Jolanda.
Zaključni izpit strokovne šole:
COTIC Marija, CVETREZNIK Bruno, DEAN Antonija, DRUFOV-KA Silvana, FLORENIN Alojzij, FURLAN Elvira, GANTAR Julijan, GORJAN Ivan, KRAVOS Klavdija, LEN-ARDI Romul, MOZETIČ Ludvik, OCRETTI Renat, PAHOR Ivan, PAHOR Virgilij, PE-TEANI Jožef, PINTAR Marija, RADETTI Egidij. TAB Al Ivan, TERCIC Valentin, TERPIN Ivan.
Izid matur bo objavljen v prihodnji številki.
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-HNJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA.
Tovarna pohištva
Tel. 32
Cormons prov. Gorica
&
Lutkovno moskovsko gledališče
XIX. kongres komunistične sovjetske partije v Moskvi
Kominformistični tisk vsega sveta z vSUkim pompoftv in pravo bizantinsko podrepnostjo klije v. deveta nebesa »XIX. kongres. Leninove in Stalinove partije«. Tudi Vittorio %idali’ ,ni spiei zaostati,. za ostalimi .rdečimi komolčarji |n Je v primeri z ostalimi kojmiflistični-mi prvalki marsikaterega. celo prekosil. In vendar nam podrobnejše analiziranje VXIX; kofigresa' Leninove ih”'Stalinove partije«, ki je pričel 9:-ft.*|ri: v Moskvi, ,kaže dovolj razpok?,' ki odkrivajo pravo bistvo p kišlavljehe' ‘»ljudske ^demo-kracije«. Kongresi sovjetske komunistične partije V. K. P. <S) — bi se aranritti Mfršiti-vaakai'*tt*<le%a» statut stranke • pa je -za Vrhovne diktatorje -žgolj krpa papirja; ;*zatb zaseda s® dan ji kongres p& odrhtfri} polnih ^trinajst'‘let-:^&pet enkfat. Vzroki'-tiko velike-'itiltašnitVe So-deloma utemeljiti, deloma svojevoljni. Zaradr vojnih dogodkov je sovražnik zasedel raZsežne pokra-j ine sovjetske zemlje -;in JtaP«P<Sr raogočfr i z&sfepstvpnr \eh ozemelj prisotnost na K^agi^sih’. ' Gf&vni vzrok pa nedvomno leži v samem Tazvoju sovjetskega partijskega življenjih; '	,.
Leta 1947 je sam Malenkov izrazil veliko .zaskrbljenost . .partijskega vodstva glede zanesljivosti .treh milijonov1 novih -partijcev, ki so bili Sprejeti v partijo med voj-■no in po vojni. Kremelj si ni bil’ na jasnem, kako se bodo zadržali novi partijci pri volitvah zastopstev za morebitni kongres. Zato je skrbel Stalin skozi vso to trinajstletno dobo, da s pomočjo političnega in organizacijskega odbora partije (člane obeh odborov so zamenjavali po Stalinovi volji) uvaja popolno, partijsko diktaturo s ciljem, usposobiti čimvečje število mladih komunistov za svoje osebne politične potrebe.
Izgleda, da se je ta postopek v toliko posrečil, da se je partijsko vodstvo brez velikih tveganj mogio odločiti za sklicanje sedanjega kongresa.
Sedanji XIX. partijski kongres verjetno ne bo obravnaval — kakor v preteklosti — svojih tradicionalnih čistk, pač pa bo naknadno potrdil izvršene čistke in postavil ukrepe za čiščenje partije v bodočnosti.
Novi statut, s katerim se bo u-kvarjal sedanj} kongres, ne bo prav nič spremenil .na diktaturi Stalina in politbiroja, vendar kažejo vsa propagandna sredstva, da bo Kremelj vse svoje sile posvetil naporom, s katerim bo poskušal vzbuditi vtis, kot da bo odslej dalje zavladala v stranki .nekaka »notranja partijska demokracija«. Clen 28. novega statuta pravi namreč med drugim ». . . da inja vsak partijski član zajamčeno pravico svobodne Ln stvarne diskusije v vprašanjih partijske politike in v individualnih organizacijah stranke ali v stranki kot celoti«. Seveda s tem ni rečeno, da bo odslej dalje vsakdo lahko kritiziral politiko politbiroja, ali da bo celo lahko tvegal predlagati nezaupnico Stalinu dn Malenkovu. Proti takim morebitnim junaštvom se tudi novi statut zavaruje že v naslednjem stavku, ki pravi:	»Ekstenzivna diskusija,
posebno še razpravljanje v okviru vprašanj partijske politike mora biti tako organizirana, da ne vodi do izražanja, po katerem bi manjšina poskušala vsiliti svojo voljo partijski večini.«
Prikrivanju služi tudi nova kri-
latica taičp imenovane »dem^ta-a-tične, centralizacije«, ki so jo postavili zato, »ker sta centralizetn v stranki in vodstvu ter železna disciplina povezani z: ..notranjo, de-niokracijo”«. Novi partijski statut tolmači »demokratični centralizem« takale: »Volitve vseh izvršnih ustanov. , od spodaj navzgor ,k,^kor tudi. periodičnih kongresov partijskih, organizacij slonijo ’ 'na ’ ■. najstrožji partijski. disciplini in podvrženpsti manjšine, večini.#
Razumljivo je, da s pomočjo »najstrrtžje _ partijske ^discipline« lahko v»kbkrajevno partijsko vodstvo	'	tistj?	kandidate,	ki jih.
smatra Kremelj za dovolj zaneslji-VeV Kako izgleda jo take volitve narti najbolje dokazuje- zadnja moskovska partijsltfe' konferenca, ki je za sedanji k<mgres izvolila Stalina in 11 61anov''polilibiroja. za delegate v XIX pKHij&k i kon gres, kj ima- prav namen, da politbiro kongresu; polaga, svoje račune. Na ta inačijB1 polagajo politbirojevci raču-he sami sebi,, medtem ko množice partijskega članstva nimajo nobe-ne besede, ker nimajo možnosti voliti taike delegate, ki bi jih hoteli, To pomeni. da se v resnici ne bo ničes.ar i^jaremenilo, ker bodo tudi nadalje - še fuiikcionarje imenovali odzgoraj, formalno pa jih volili odspodaj. Po tej praksi se sedanji kongres seveda sestavljen iz samih zanesljivih delegatov, ki si jih je postavil Stalin sam. Ti delegati bodo volili »zanesljive funkcionarje« in ti funkcionarji bodo s svoje strani — po ukazu odzgo-
raj — volili prijetne člane centralnega komiteja, tako da bo tudi v tej inštanci —- ki naj teoretično vodi stranko v času med posameznimi partijskimi kongresi — v praksi samo orodje Stalinove volje. ..	-
Naj višja organa stranke sta -bila doslej politbiro in organizacijski biro. Odslej dalje -bosta oba izginila. Nadomestil ju bo »Prezidij«, ka, »naj .vodi dela centralnega ko-miteja n*ed plenarnimi zasedainji« in tajništvo, ki »naj vodi vsa dela, predvsem za organizacijo, nadzor in izvedba .partijskih; sklepov in za izbijo partijskih . kadrov«. Prezidij in j,ajijiš(vo nista izvoljeni partijski ustanovi, pač pa ju’,, »organizira« centralni komite, prav tako ka-kor*1 »komite *a partijski nadzor«, ki tind>bo členu 3S. novega statuta nalogo, »da čuva partijsko disciplino članov in pripravnikov partije- ter kliče -na odgovornost tiste komuniste, ki so se pregrešili proti- partijskem programu, partijskem statOtu, partijski ih državni disciplini- ali partijski mbrali (ogoljufati' partijo, neiskrenost in zahrbtnost nasproti partiji, opravljanje in klevetanje, birokratizem, razkošje itd.).^Ta komite ima v vseh republikah in ozemljih lastne, od krajevnih organov neodvisne pooblaščence«. Na ta način si partija ustvarja v svoji notranjosti partijsko aristokracijo s funkcijami partijske policije ter s tem še bolj krepi najstrožji partijski centralizem.
Iz vsega zgoraj povedanega je
jasno razvidno, da se pri tej tako imenovani »sovjetski demokraciji« ustvarja poseben precizno izdelan sistem kontrole, ki zajema z železnimi- kleščami vso partijsko hierarhijo. Narode Sovjetske zveze gotovo ni treba zavidati za to hierarhijo. Zavidati pa ne moremo niti/funkcionar je v,, ki ji pripadajo in ki v tem sistemu igrajo klavrno ylogo lutkovnega gledališča, saj tudi najnižjo funkcionarsko lutko strogo . vodi na vrvici naslednja višja lutka, vse doPolitbiroja in samega Stalina. Ta lutkovni sistem, ki zajema vso ostalo lutkovno komunistično hierarhijo po vsem »vetu, bo.’: X1XP-partijski kongres 'S' Moskvi saniš pritrdil. / Vittorio Vi-dali’ in njegovi slovenski'priskledniki' so res lahko ponašhi na 3voje lutkovne vloge,
riilflČJIISE9TMI!il?
ilabrtilii
OKROŽNI ODBOR SDZ V NABREŽINI VABI VSE ČLANE IN SOMIŠLJENIKE NA POLITIČNI SESTANEK, KI BO V NAlBREZINŠKI KINODVORANI 12. OKTOBRA OB 16. URI.
OBRAVNAVALI BOMO POLITIČNI POLOŽAJ V ZVEZI Z RAZVOJEM TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA IN POLITIČNE DOGODKE V NASI OBČINI.
TAJNIŠTVO
IZPRENIINJANJE TAKTIKE
komunizma nasproti Zahodu
Londonski Economist piše, da je komunistična taktika nasproti Zahodu zdaj jasno v razdobju izpre-minjanja in prilagojevanja. Ko skuša nakazati smer nove komunistične linije iz raznih političnih dogodkov zadnjega časa, pride do zaključka, da Stalin pričakuje, da se bo sedanja napetost na Zahodu ustalila, in sicer na neki določeni ravni. Tej Stalinovi diagnozi se -bodo morale prilagoditi komunistične stranke izven Sovjetske zveze.. Morale bodo obvladati »teorijo in prakso mirnega sožitja« med socializmom in njegovimi kapitalističnimi sovražniki. Marksizem bo po njihovem sicer končno zmagal, toda končni napad je bolje za nekaj časa odložiti....
»Ce Moskva želi ali vidi pred seboj novo statično razdobje, potem morajo komunistične stranke do nadaljnjega zavračati oborožene upore in uporabo nasilja po sodrgi v prid parlamentarne aktivnosti in skupne akcije z raznimi strankami, skupinami in posamezniki v določenih zadevah — piše Economist. V preteklem letu je moralo postati to jasno visokim komunističnim prvakom in reakcija na to spoznanje — tako v vzhodni kakor v zahodni Evropi — je pokazala, da obstojata dve vrsti komunistične elite. To so na eni strani partizanski voditelji, veterani španske državljanske vojne, voditelji francoskih »makijev« in uporniki iz let 1917 in 1918 — cela generacija marksističnih borcev, za katere sta politika in sala eno in isto. Na drugi strani pa so zviti komunistični par-
občni zbor
Britansko časopisje na široko razpravlja1 o uspehu Bevanovih pristašev na račun pravovernih laburistov, ki se je pokazal na volitvah v izvršilni odbor laburistične stranke <na njeni letni konferenci v Morecambu.
Times v meni, da po uspešnem sprejemu, ki ga‘ je doživel govor Herberta Morrisona na konferenci
—	pomen tega uspeha nikakor ni jasen. *	,	’
»To ni bil govor strankarja. V) njem ni čilo nikakršnih koncesij razpoloženju in stališču širokega stališča, vzklika Times. Ob vsakem vprašanju, ki se ga je dotaknil — ob vprašanju ob izvozu, po-državljenju, ameriški politiki, tr-( govini s Sovjetsko zvezo, o potrebi druge zbornice, celo ob vprašanju podrejenega položaja strankine konference kot foruma, ki odloča o politiki — je govoril ne kot strankar, ampak kot državnik. Ko je končal, so zastopniki ploskali vse dotlej, da je spet vstal in se jim zahvalil za priznanje. Mož, o katerem bi mislili, da stoji ves pobit in poražen pred konferenco, jq prvič po mnogih mesecih stal pred njimi kot človek, ki bi utegnil postati vnovič bodoči voditelj stranke.«
Mnogi britanski listi izražajo mnenje, da so se zastopniki iz volilnih okrožij čutili svobodni v izražanju svojih nezadovoljstev, Hi so jih iznašali, ker imajo volitve v izvršni odbor le omejen vpliv na izbiro strankinih voditeljev. Vedeli so, da čeprav oddajajo glasove, ne morejo s tem dosti spremi-, njati ravnotežja med levim in desnim krilom stranke. Tako je tudi mnenje londonskega Times-a.
Manchester Guardian se postavlja na podobno stališče, le da odločneje kritizira Bevana. Kakor drugi listi meni, da bodo svobodni sindikati njegova poglavitna o-vira. »Uporniki so navidezno zmagali — pravi — a svobodni sindikati s težo svoje umerjenosti držijo upornike v šahu.«
Daily Telegraph pa piše drugače. Pod naslovom »V Morecambu je uporništvo izvojevalo veliko zmago« napoveduje, da bo zdaj prišlo v narodnem izvršilnem odboru do prepada med političnim in industrijskim krilom laburističnega gibanja. Zaključuje pa članek s sum-njo, da bo po vsej verjetnosti Be-van pokazal manj srečno roko, ,kot bi to moglo kazati glasovanje. Stranka si je sama nataknila komat volilnih obljub, ki bodo kmalu izplahnele.
gentov v javne službe in na položaje pri prometnih zvezah ter na druge važne točke v državnih sistemih demokratičnih držav.
Toda ko se je hrbtenica demokratičnih držav okrepila in je postalo preveč tvegano izzivati Zahod, kar se je pokazalo zlasti pri sovjetskem neuspehu z berlinsko blokado zaradi z-račnega mostu, je začela pridobivati na veljavi druga komunistična analiza, posebno po Ždanovi smrti leta 1948.
Komunistom se zdi, da bi se zdaj izplačala pavza v boju, ki ga tfodi marksizem proti vsemu svetu. Temu stališču se po mnenju Econo-nomista Stalin sam morda ni nikoli odpovedal, tudi takrat ne, ko je dopuščal svojim pribočnikom, da so napravili kar največ škode razen vojne.
V	|	* • “*>
ZeičL po
lamentarci, sindikalni .taktiki in intelektualci, ki vihtijo buržujsko orožje.«
Prve primerja Economist volkovom, druge lisicam. Ze od začetka leta 1951 je postalo vedno bolj o-čitno, da bodo prišle na vrh lisice, nadaljuje Economist.
»Zdaj je verjetno dosegel ta konflikt med obojimi z odrinjenjem Martyja in Tittona v Franciji svoj epilog. V nastopih proti generalu Ridgwaju pred tremi meseci so napravili ..volkovi” zadnji poizkus, da bi uveljavili svoje stališče. Po-lomiada .na pariških ulicah jim je pokazala, da nimajo prav. Zdaj bo manj rožljanja z orožjem pod bur-žujskimi okni, pač pa več povabil na skupne akcije.«
S tem bi radi komunisti zavedli volivce v zahodnih demokratičnih državah, da bi mislili, da se je nevarnost prave vojne zmanjšala in da bi se začeli spraševati o stroških hladne vojne.
Economist dvomi, da bi jim to uspelo, ker so si -ustvarili komunisti v zadnjih petih letih preveč slab glas. Zato jim zdaj ,ne -bo lahko z uspehom izvajati taktike enotne fronte. S sovjetskimi vojskami v Srednji Evropi in spričo bojev na Koreji, v Indokini in na Malaki jim ne bo lahko prepričati ljudi o kaki posebni razliki med »mirnim sožitjem« in hladno vojno. Dokler bo Moskva zavračala pametne predloge za povojno poravnavo, bo podoba Stalina kot »tvorca miru« omadeževana in neprepričljiva.
Ni pa še gotovo, v kaki obliki bodo komunisti pokazali to svojo novo taktiko zahodni javnosti. Lahko se bo to zgodilo hkrati in nenadno, lahko pa v postopni obliki stalnega razširjanja raznih predlogov od strani komunističnih strank.
Vsekakor pa naj bi se zahodni zunanji ministri pripravili na to — meni Economist. To bi bila morda naloga Atlantskega sveta. Premišljena izjava o vsej zamisli »mirnega sožitja«, o kateri bi se sporazumelo vseh 14 držav Atlantske zveze in bi jo tudi objavili v imenu atlantskega zavezništva, bi bila dragocen in zdrav državniški akt
—	misli Economist. Naloga komunističnih strank je namreč v tem, da bi pripravile tak položaj, v katerem bi Zahod popustil v svojem obrambnem prizadevanju, medtem ko bi sovjetski imperij večal svojo gospodarsko moč za nov kasnejši spopad.
Končino Economist opozarja na to, do kake velike razlike prihaja v komunistični taktiki, in spominja bralce na položaj pred petimi leti, ko so se zdele stvari čisto drugačne, vsaj kar se tiče Andreja Zdanova. Ko je bil ustanovljen Ko-minform, je bil 2danov prepričan, da je še možna komunistična zmaga v Evropi, in.ij^ zaradi ugleda, ki so si ga pridiSbili komunisti v odporniških gibanjih. Kominform nai bi torej vodil boj proti Američanom, in sicer tako, da bi podžigal tajna gibanja in borbene akcije. To naj bi se izražalo s sabotažami pri dobavah orožja ,zahod- Zahodu ni imela skoraj nobenih nim državam, z nasilnimi stavkami, ozemeljskih izgub, medtem ko na z vtihotapljanjem komunističnih a-1 vzhodni strani meja na reki Odri
V	nedeljo, 5. oktobra, je pričel v Ljubljani III. kongres Zveze književnikov Jugoslavije.
Po tridnevnem zasedanju so izvolili v novi upravni odbor Josiča Vidmarja kot predsednika, Milana Bogdanoviča kot pcklpredsednika, Aleksa Vuco kot prvega tajnika in Janeza Potrča kot drugega tajnika. Razen teh so izvolili še enajst odbornikom. Pd pravilih so prišli v upravo tudi predsedniki republiških društev književnikov. Za difiij štvo književnikov Slovenijjfe pride v upravni odbor tudi France Bevk,
Po pravilih Zveze sklicujejo podobne kongrese vsaka tri leta . in na njih volijo novo vodstvo ter j>o potrebi razpravljajo o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo zveze ali književnikov.
Tudi na letošnjem kongresu je bilo na programu par t«k.ih poročil, ; Izvršena je bila delna reorganiza-s cija zveze, ki se mora prilagodit^ »decentralizaciji lil demoW»y^aci-ji, ki se je izvršila v ysem življenju jugoslovanskih narodov«. Tako se glasi namreč najnovejša propagandna parola in njej so se morali, prilagoditi , pač tudi književniki,-, saj žive pod režimom, ki jih prii. znava samo kot eno izmed vej »planske produkcije«. Kakor ostalo produkcijo pa je tudi njih močno prizadela nova politika cen. Knjige se naenkrat izdajajo in prodajajo po dejanskih, ne pa po prejšnjih cenah »zavarovane preskrbe«. Zato so dražje in ljudje, ki nimajo več jestvin na karte, tudi ne izdajo več toliko zanje kakor prej, ko z odvisnim denarjem, čeprav lačni, niso mogli kupiti drugega kakor kvečjemu nekaj poti-: skanega papirja. Zato so književniki posebej in dolgo razpravljali o tem, kako bi povečali nazadujočo prodajo svojih proizvodov.
Kot zadnja in centralna točka pa je bilo postavljeno na dnevni red kongresa poročilo znanega in u-glednega jugoslovanskega pisatelja, Miroslava Krleže, »O svobodi u-metniškega ustvarjanja«. Kakor je napisal Josip Vidmar v »Naših razgledih«, bi moral kongres »skušati najti neko -novo orientacijo, nov odnos književnosti do naše sedanjosti, ki bo tak, da ne bo prizadeval umetniške svobode, da pa bo hkrati vendarle pomemben či-nitelj pri ustvarjanju in graditvi socializma v naši državi«. Naloga ni bila lahka, toda -njen rezultat je bil itak že v naprej določen: knji-: ževnik mora tudi v bodoče samo podpirati režim pri vsem njegovem delu in ne sme izstopati iz vrste, v • kateri mora pod totalitarci korakati ves narod!
Vsekakor pa je zanimivo, da je bilo obravnavanje svobode umetniškega ustvarjanja v središču pozornosti na tem tretjem kongresu, kar
nam poleg številnih člankov, ki se zadnji čas pojavljajo v jugoslovanskem časopisju in revijah; najočitneje kaže, kako pereče postaja vprašanje duhovne svobode v Jugoslaviji. O tem.pišejo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter celo vsemogočni režimski ideolog Milovan Djilas se je ponižal tako daleč, da razpravlja o tem kar v ljubljanskem štirinajstdnevniku Naši razgledi, ker iz »obzirnosti« ni hotel polemizirati v beograjskih glasilih. Kako težko pa je dokazovati nekaj, kar ni, V skladu z razumom, vidimo že iz dolgih . stavkov, v katere se je Djilas zapletel. V enem smo našteli nad 300 besed!
In s podobno muko se v svoji borbi pr<?ti svobodi umetniškega ustvarjanja ovijajo tudi. drugi...
frBHčninje homičnlb žirbo«
Britanski jedrski flzilč, profesor bristolske univerze, PoWell, bo preučeval na poskusni vožnji »Co-meta* Iz Londona v Sihgapur izžarevanje kozmičnih žarkov.
Na letalo bodo naložili velike kose železa, pod katerimi bodo fotografke plošče, ki jih bodo izpostavili ' izžarevanju kozmičnih žarkov, ko bo letalo doseglo višino 12.008 metrov. -V tej višini se namreč pričnejo tvoriti v železu niezoni, katere je neki znanstvenik bristolske univerze označil kot »cement, ki drži skupaj delce atomskega jedra«. Cim večja je višina, tem močnejše je primarno izžarevanje kozmičnih žarkov, ki obstoja iz hitrih protonov in delcev težjih atomov. V tej veliki višini, v kateri bo letel »Co-met«, se bodo zaradi kozmičnih žarkov atomi v notranjosti železnih kosov pričeli razkrajati in bodo izločali mezone. Tako bo verjetno mogoče fotograiiiati atomske delce, kako padajo na ploščo, in opazovati njihovo gibanje na fotografijah.
Profesor Powell, ki je leta iy30 prejel Nobelovo nagrado za jedrsko fiziko za svoja raziskovanja o mezonih, pošilja že tri leta, od časa -do pasa, v stratosfero posebne balone, opremljene z avtomatičnimi fotografskimi aparati za fotografiranje atomskih delcev.
Na teh poletih so balone vedno opremili z velikim številom fotografskih plošč, ki so delovale kot generatorji, ker na balone ni mogoče naložiti težkih železnih plošč, ki običajno opravljajo to funkcijo. Poleti »Cometov« v velikih višinah pa bodo ustvarili idealne pogoje za pospeševanje tega načina atomskih raziskav. Izkoriščanje uspehov teh raziskav bo nekega dne za človeštvo verjetno prav tako koristno, kot je rastoča uporaba radioaktivnih izotopov v zdravilstvu in industriji.
Evropske neizogibnosti
Ob otvoritvi dunajskega kongresa v marcu 1815 je izrekel Tailiey-rand daljši govor, v katerem je iz njegovih ust prišel pomemben iz-, rek: »Težišče Evrope ni v Parizu, niti v Londonu, ni v Berlinu, niti v Petrovgradu, marveč v Podonavju .in na izhodu Podonavja proti morju!«
Donava je tedaj kot reka služila samo splavarjem in malim, zelo plitvim jadrnicam, ki p« niso bile sposobne za plovbo skozi 2elezna vrata. Zato je izhod proti morju leta 1815 mogel biti samo v Trstu. Ze samo po tem izreku francoskega državnika je možno presoditi, kako dalekoviden je bil .ta mož. Vsekakor dalekovidnejši od mnogih državnikov, ki danes vodijo in u-rejajo evropske zadeve.
Ljudje danes vidijo, da se pripravljajo velike spremembe. Predvolilna borba v Nemčiji je sprožila celo vrsto novih evropskih programov, vendar pa nobeden od njih ni itak, da bi mogel zadovoljiti zahodne državnike. Nemčija koleba danes med dvema skrajno-stirna, enako kakor je kolebala za Napoleonovih časov. Na eni strani so bili tedaj tako imenovani demokrati, na drugi konservativci, le da so tedaj demokrati bili v zahodni Nemčiji, konservativci pa v vzhodni. Pa maj stvari stoje že kakor koli, v oči pada eno: noben del Nemčije ni tako pripravljen približati se Rusiji, kolikor prav Prusija. Od časov vojn, revolucije in cesarstva je bila vez med Rusijo in Prusijo vedno tesna. Tesno povezana je bila za časa borbe proti Napoleonu. Tesna je bila v dobi Svete zveze. Ce bi bile stvari za-visele samo od Viljema I. in njegovega nečaka Aleksandra II., bi se Rusija in Prusija nikdar ne bili razšli. Zdaj pa smo spet priče nevarnosti, da Sovjetska zveza v boljši meri zadosti maščevalnost! Nemcev kot Zahod, čeprav Nemčija na
pomeni težak udarec nemški oze-1 Toda, kaj je De Gasperi storil do-meljski moči.	slej,	da bi mogli pozabiti mi na
Toda v tej zvezi kaže zabeležiti stara nasprotja in nesoglasja? Ali
še nekaj. Danes opazujemo diplomatska potovanja raznih evropskih državnikov. Britanski zunanji minister, Eden, je bil v Jugoslaviji ter nekaj dni se je zadržal tudi na Dunaju in v Celovcu. O čem je razpravljal z avstrijskimi državniki, pobliže seveda ni znano ali vsaj ne v dovoljni meri. Vendar pa Italijani sodijo, da je bilo govora tudi o tržaškem vprašanju. Ne bomo ugibali, v kateri smeri so se gibale britanske razlage prizadevanj ministra zunanjih zadev, vendar pa je vsa podoba, da je ob tej priliki ali bolje ob teh prilikah imel v mislih Tailleyrandove besede ali pa vsaj njegove misli.
Zahodnim ljudem prihajajo vse glohlje do spoznanja, kaj vse je v igri pri reševanju tržaškega vprašanja.
Ob razglabljanju o Edenovem potovanju kaže ozreti se tudi na potovanje italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija. Listi so pred nekaj dnevi prinesli vest, da je . v Aaehenu prejel odlikovanje Karla Velikega, ki se podeljuje ljudem, ki so si pridobili zaslug glede vprašanja evropskega edin-stva. De Gasperi je v Strasburgu govoril o evropski vzajemnosti, o potrebi, da pozabijo narodi stara nesoglasja in da se ne le stvarno, ampak tudi duhovno razorožijo, ker so evropski narodi člani ene same velike družine in ker med njimi ne sme biti niti mržnje niti tlačenja.
Zelo lepe besede, tako lepe besede, da se človeku, ki jih je izustil, res morajo dodeliti največje iasti!
Ali, in to je naše vprašanje, ali najdemo v Evropi še kakega človeka, čigar besede so v tolikšnem nasprotju z njegovimi deli?
Evropa brez dvoma potrebuje ljudi, ki hočejo vedeti za narodna nasprotstva, in ki so uverjeni, da je moči napredovati samo, če po zabimo na dosedanja nesoglasja.
je njegova politika do nas tako nedolžna, kot to on uporno hoče prikazovati?
Mi tu na tržaškem področju živimo v znaku narodnega preganjanja. Naše kmete preganjajo z lastne grude, posameznikom odvzemajo državljanstvo in službe, ker si drznejo govoriti doma slovensko. Italijansloo državljanstvo podeljujejo in odvzemajo, kakor to pač gode tukajšnjim nacionalistom. Potemtakem ima kaj malo smisla De Gasperijevo govoričenje o duh4 evropske vzajemnosti. De Gasperi seveda ni prenehal zahtevati, da pride Trst spet pod Italijo. Ali se on tudi zaveda, da ni še dovolj zahtevati neko ozemlje, ampak ga je treba tudi zaslužiti?
Vendar to tukaj ni odločilne važnosti. Važno je nekaj drugega, in to zelo resno. Medtem ko je Eden potoval po Jugoslaviji in po Avstriji, je De Gasperi odpotoval v Nemčijo. V času torej, ko se na e-ni strani tako rekoč obnavlja Balkanska zveza, na drugi strani obnavljajo proslulo os! Ne manjka ji nič drugega kot samo še Japonska. Ljudje se še danes ne zavedajo, kaj naj pomeni nemško-itali-janska simpatija, ki obljublja drugič v .razdobju tridesetih let, da bo pripravila fronto revizionizma proti fronti pristašev izvedbe mirovnih pogodb, torej zvezo nezadovoljnih. Iz nezadovoljstva je pa v Italiji nastal fašizem! Iz nezadovoljstva je v Nemčiji nastal nacizem!
Ali ljudje ne vidijo, da je treba resne odločnosti, da bi se človeštvo obvarovalo nevarnosti novih zapletljajev, ker pomeni današnja neurejenost pobudo za nove politične špekulacije?
OB VESELIH IN- ŽALOSTNIH PRILIKAH SPOMNITE SE REVNEGA SLOVENSKEGA OTROKA IN PODPIRAJTE SLOVENSKO DOBRODELNO DRUSTTOt
VESTI s TRŽAŠKEGA
TRST IN TUJI DELAVCI
Na zadnji seji tržaškega mestnega sveta je dr. Agneletto pri' razpravi o stanovanjski bedi sprožil med drugim tudi vprašanje, katerim tvrdkam naj se poveri ogromno. večmilijonsko delo. Naglasil je in priporočal, da morajo priti za taka dela v poštev edinole tržaške tvrdke, ne samo ker one čutijo večjo moralno odgovornost za vestno in točno izvedbo poverjenega dela kot tvrdke od zunaj, iz inozemstva, ampak ker dajajo le one prednost domačemu delavstvu.
f*rpblem tujih delavcev je danes v Trstu tako pereč, da moramo zavzeti nasproti njemu odločno stališče in opozoriti nanj tudi Zavez-1 miško vojaško upravo,
Znano je, da znaša danes v Trstu število brezposelnih okoli dvajset tisoč. Kako se ta za naše Ozemlje ogromna množica ljudi, ki znaša skoro 7 odst. vsega prebivalstva, preživlja, kako životari, s čim se peča, da vleče od dneva v dan? Eni stradajo, drugi dobivajo mi-zerne podpore, tretji se ukvarjaio z vsem mogočim trgovanjem, ki jih večkrat spravi v konflikt s kazenskim zakonom; drugi so spet na breme svojih sorodnikov, in več njih obupa nad človeško družbo, obupa nad samim seboj in išče 'rešitve celo v samomoru. Koliko primerov, koliko vesti po dnevnih časopisih: beda in pomanjkanje ga je gnala v smrt.
To je zlo, ki tudi moralno razkraja etične vrednote siromašnih slojev tržaškega prebivalstva, in to zlo se mora izkoreniniti.
V Trstu je dela dovolj za domače delavstvo, ali namesto domačega delavstva se namešča in zaposluje delavstvo iz bližnje Italije, zlasti iz Furlanije. Mi dobro vemo, kaj je človeška solidarnost in dolžnost do bližnjega, ki je pomoči potreben. Mi ne zamerimo furlanskim delavcem, če si skušajo zaslu-
žiti v Trstu in na STO-ju košček kruha. Leda če morajo tisoči in tisoči tržaških delavcev vsak dan gledati na uro in biti priča, kako z druge strani prihajajo vsako jutro po tri ali štiri vlaki polni ita-: lijanskih delavcev na delo v Trst, morajo izgubiti zaupanje in verq v pravičnost tržaške uprave in u-praviteljev. To je zlo, ki ne ostane omejeno samo na gospodarskem polju, ampak se razpase na socialno in politično polje. Temu mora ZVU odpomoči.
■Pristojna oblastva za zaščito in kontrolo dela pravijo, da prihajajo iz Italije v Trst samo delavci, ki jih v Trstu ni dobiti, zlasti zidarji. Je do neke mere res, da zidarjev v gotovih režijah v Trstu primanjkuje, ali je z druge strani tudi res, da zlasti italijanske tvrdke pod pretvezo, da dobe iz Italije zidarje, spravljajo pod imenom zidarjev in drugih potrebnih poklicev v Trst, ljudi, ki niso zidarske žlice nikoli
imeli v rokah, ljudi, ki so vse drugo kot zidarji. In ti ljudje odjedajo kruh domačim delavcem. Zato bi se morala izvesti stroga nepristranska kontrola vseh tujih v Trstu in STO-ju zaposlenih delavcev in bi se morali odpustiti vsi delavci, ki niso na svo-jem delu. neobhod-no potrebni...
K nezaposlenosti je pripomoglo, tudi veliko število, italijanskih beguncev, katerih ,je, pa STO-ju v coni A" okoli. 25.000. So to povečini reveži, ki' so izgubili' "skoro vse svoje. Oni so povečini optirali za Italijo in so se na potu ustavili .v Trstu, ali so bili od italijanskih organizacij iz političnih razlogov tu pridržani. Ce bi. bilo v Trstu dela in stanovanj v izobilju, ne bi bili oni na breme tržaške občine in tržaškega prebivalstva. Danes pa, pri ogromnih bremenih, ki jih mora tržaško ljudstvo nositi, do najsiromašnejših slojev, so oni težko gospodarsko breme za Trst in
poleg tega povzročajo brezposelnost domačega delavstva in urad-ništva. In to tembolj, ker imajo italijanski begunci pri današnjih političnih razmerah v Trstu pri nameščanju celo prednost pred domačini.
Zato je ZVU dolžna rešiti tudi problem beguncev na Tržaškem in dati tržaškemu delovnemu ljudstvu jamstvo, da ne bo na svojih lastnih tleh zapostavljeno; ■
Začetek pouka
na slovenskih srednjih šolah
Za " nižjo trgovsko strokovno šolo bd otvoritvena služba božja v torek 14. t. m. ob 8.30 uri v kapucinski cerkvi na Montuzzi.
Za učiteljišče in trgovsko akademijo bo . otvoritvena služba božja v sredo 15. t. m. ob 10. uri v cerkvi Starega Sv. Antona.
Učenci in učenke se zberejo ob navedenih urah v dotični cerkvi. Po maši gTedo v šolo, kjer jim dajo razredniki .potrehna navadila za novo šolsko leto in jim sporočijo urnik. Redni pouk. se začne v četrtek 16. oktobra.
Stanoisantsžia beda in obč. snet
Tržaški obč. odbor je predložil resolucijo, ki v glavnem zahteva od države 10 milijard lir, plačljivih v, šestmesečnih obrokih po 1 milijar7 do 250 milijonov lir, zato da bi mogli sezidati v prihodnjih štirih letih 5000 stanovanj z ■ vsaj dvema .sobama, kuhinjo in drugimi pritiklinami. Dr. Pogassi (kominfor-mist) je predložil resolucijo, da naj občina najame posojilo od 3 in po! milijardi lir za sezidanje 1200 stanovanj. Svetnik Toloy (Neodvisna fronta) je predlagal, naj se spremeni odlok štev. 147 ZVU s tem, da se sestavi komisija, postavljena za odkazovanje stanovanj predvsem od zastopnikov mestnega sveta, od katerih naj dva pri-
padata večim skupinam manjšine.
Govorili so razni govorniki: dr. Harabaglia, Geppi, dr. Pogassi, dr. Agneletto, prof. Cusin, Toloy, dr. Dekleva in drugi.
Dr. Agneletto je v svojih izvajanjih naglasi!, da bi bilo odveč izgubljati besede o potrebi novih stanovanj, ko smo vendar vsi priče velike stanovanjske mizerije, ki vlada pri nas. Gre le za denarna sredstva, da se tej stanovanjski bedi odpomore.
Resolucija mestnega odbora zasluži s finančnega stališča prednost pred komunistično resolucijo, ki je sicer izčrpno sestavljena, kajti ona prva resolucija gre za tem. da se dobe finančna sredstva od dr-
SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
V' '	 —
župan očita sabotažo opoziciji
Pred začetkom seje občinskega sveta je župan Terčon naslovil sledeče besede na občinske svetovalce opozicije:
»Naša zadnja seja ni bila ravno vzor redne in resne seje.
Ce bomo na tak način nadaljevali, ne bo nič čudnega, če bodo naši volivci, naši delovni ljudje nekako z nezaupanjem žrli na ta naš občinski zbor in postali do vse občinske uprave nekam zaskrbljeni, videč prerekanje in očitanje, ki vladata na naših sejah.
Zaradi tega si dovolim izreči par ibesed na naslov naše opozicije.
Nikar ne mislite, gospodje, da, vam bo ljudstvo, ki nam je poverilo odgovornost za vodstvo občinske uprave, sledilo na vaši poti i brekovanj in klevet.
Bodite prepričani, da boste s tem vašim nastopanjem in s tem vašim pisanjem izgubili vi sami zaupanje naših volivcev!
Vaše ravnanje na sejah, vaše ne-osnovane kritike in obrekovanja i-majo le namen rušiti to, kar so diugi dosedaj pripravili in žrtvovali v korist občinske skupnosti. Vaš namen je tudi pred svetom o-črniti našo občinsko upravo.
Vedite pa, da se vam to ne bo posrečilo, ker vam bomo vse vaše nakane, z našim delovanjem v korist vse občine, preprečili.
Vemo, da imate v rokah dobro orožje, to je vaš dnevni in v zadnjem času tudi nek tedenski tisk.
Toda, ker se vi tega sredstva poslužujete le v razdiralne namene, vam tudi to ne bo koristilo, ker naše ljudstvo je vsega tega gnoja, ki ga vi izlivate na našo upravo, a še posebno na mojo osebo, že davno sito, ter vse to ostro obsoja.
V družbi z očeti nekaterih naših svetovalcev, ki se zdaj tako trmasto zaganjajo proti sedanjem:; odboru, smo upravljali in gradili več let našo občino vedno v največjem sporazumu ter vednb le v korist splošnosti.
Čeprav smo bili v prejšnjem obč. svetu pripadniki raznih političnih skupin in ideologij, vendar tu, v tej dvorani, pri tej mizi smo bili vedno enotni pri delu ža blaginjo našega ljudstva.
Vsi prejšnji svetovalci se vedno z hvaležnostjo spominjamo vaših očetov, ki so mnogo, veliko doprinesli ne samo v dobi prejšnje u-prave. ampak sploh v svojem življenju, za napredek naših vasi in našega naroda.
Zato pozivam Vas mlade občinske svetovalce, ki ste stopili na mesta svojih očetov, da delujete v
korist občine po zgledu, katerega ste dobili od svojih očetov, ki vam še marsikaj dobrega in pametnega lahko svetujejo, ter ne poslušajte sedanjih modernih svetovalcev, ki bi radi zanesli k nam ne samo strankarsko politiko, ampak tudi osebno mržnjo in preziranje.
Ce imamo med nami politične in ideološke razlike, ni to ovira, da ne bi mogli skupno sodelovali v vseh vprašanjih gospodarske in socialne narave vedno v korist našega ljudstva.«
(Zmerne županove besede so pravilno odjeknile med občinstvom, ki je sito preočitih mahinacij opozicije, s kateremi hočejo zavlačevati delo občinskega sveta in onemogočiti poslovanje odbora. Prav posebno so besede zadele dva glavna povzročitelja tega stanja: D. Le-gišo in dr. J. Skerka. Oba sta besno reagirala na županove besede, ki so neposredno kazale na njih in jih pred javnostjo ožigosale za to, kar sta: izvrševalca nalogov ljudi, čijih glavni cilj je onemogočanje dela odbora v nabrežinski občini. Zanimivo je, da je čutil dr. Skerk potrebo pojasniti, da »njegova skupina« nima ne dnevnikov, ne tednikov«, ko že vrabci na veji znajo povedati, da članki o nabrežin-skih zadevah, ki jih čitamo v Primorskem dnevniku, niso zrasli daleč od Skerkove njive!
Odbornik Floridan je odgovoril opoziciji in pritrdil, da je ta kriva za sabotažo in onemogočanje dela obč. sveta. Poudaril je. da se opozicija poslužuje vseh sredstev, tudi klevetanja in laži po časopisih. Kot take je označil članke nabre-žinskega dopisnika v Katoliškem glasu ter izjave D. Legiše in dr. J. Skerka (zanimivo, da teh izjav baje dr. Skerk sploh ni podpisal v o-riginalu!) v istem časopisu. Ožigosal je kot neresnično še posebno izjavo, naj bi bi! on rekel D. Le-giši, da se bo občinski svet sestal šele proti koncu oktobra ali v začetku novembra.
Po prehodu na dnevni red je svet odobril poviške plač občinskim u7 službencem, ki gredo od najmanj 2.000 lir do največ 3.500 lir mesečno. To povišanje bo predstavljalo za občino novo breme 250.000 lir letno, ki bo krito iz normalne bilance. Občinski svet je predlog poročevalca A. Visintina soglasno o-dobril.
Občinski svet je nato prešel na, razpravljanje o delovnem pravilniku.	..	.	,.v	•
Dr. Skerk .seA'je strahovito razburil in se zagnal z vso silo proti
pravilniku. Očital je, da je diktatorski, da je pisan v slabi slovenščini, da je protizakonit. A pozabil je, da zaenkrat sedi še vedno v občinskem -svetu cone A STO-ja in da zato še ni rečeno, da mora navaden predlog odbora biti stoodstotno sprejet, kot se to vedno in dosledno dogaja v Titovini! To mu je pojasnil župan in ga povabil, naj, nikar ne išče dlake v jajcu, kar se tiče slovenščine: predno bo pravilnik dokončno odobren, bo poskrbljeno tudi za dobro slovensko obliko! A besede župana nič ne zaležejo. Dr. Skerk je zajezdil svojega konjička in jahal naprej!
Zupan je tedaj povabil odbornika Floridana, naj začne s čitanjem členov pravilnika. Pri vsakem členu je opozicija naperila vse svoje težke kalibre in dokler jih ni vseh izstrelila,' ni odnehala. Sledili so si v nastopih trije kralji opozicije Skerk - Legiša - Colja. Vedeli so pa povedati malo, čeprav so govorili dosti. Glavna razloga sta bila slaba slovenščina in pa »diktatura«, Ko je padel ta očitek iz Coljevih usc, se je občinstvo veselo zasme-j jalo. Dragi Colja, če bi si kdo upal tako zganjati opozicijo v beli Ljubljani, kot jo vi in vaši zganjate v Nabrežini, bi si Kraigher dal narediti škornje iz vaše kože!
Opozicija še vedno ni odnehala v zavlačevanju:	občinski svet jo
izgubil že dve uri in pol zaradi te taktike. -Zato je župan predlagal, naj imenujejo odbor treh članov, ki naj predloži občinskemu svetu novi osnutek pravilnika.
Opozicija je sprejela predlog ter je zahtevala, da morajo njeni zastopniki v komisiji biti najmanj trije. Colja je celo predlagal, naj bi večina imela . . . dva zastopnika. Očitno sveta trojica (in en sam bog: Tito) ne more iz praznih razlogov dovoliti, da bi kak njen član ostal izven tega odbora. Res lep primer zaupanja med »tovariši«! Zaradi tega je občinski svet izgubil spet nad pol ure. Zupan Terčon je bil -sit tega mlačenja prazne slame in pristal je zato na to, da bo opozicija imela tri člane v odboru. Blaženi so novi in stari titovci utihnili in tako so lahko določili odbor, ki ga bodo sestavljali:	Floridan,	Albin
Skerk, Visintin in Ivan Terčon za večino ter dr. Skerk, Legiša in Milič, za manjšino.
Na koncu smatramo za svojo dolžnost, da izrečemo zahvalo našemu odborniku J. Golji iz Devina, ki je — čeprav bolajj&jp prišel na sojo in s priznano, teh jpqst jo-sodeloval pri njenem razpletu.
žave in da se ne obremeni tržaškega prebivalstva z novimi davki m novimi užitninami. Posojilo od 3 in pol milijarde, ki ga predlaga komunistična resolucija, bi občutno obremenilo prebivalstvo, ne o-ziraje se na ,to, da bo prebivalstvo obremenjeno z novimi davki za nove ceste in kanalizacijo v krajih, kjer bodo zidana nova stanovanja. Mi vemo, da so ravno po7 trošni davki v Trstu ogromni ter se od leta v leto večajo in tlačijo predvsem revne sloje; zato ne moremo za 35 let obremeniti tržaške mestne bilance še z obrestmi in a-mortizacijo težkih milijardnih po-posojil, kakor to predlaga komin-formističn-a resolucija. V tem pogledu je resolucija odbora laže sprejemljiva in boljša.
Kar se tiče dodeljevanja stanovanj, ima resolucija svetnika To-loya prav, da morajo imeti v dotični komisiji glavno besedo predstavniki mestnega sveta, ker oni bolj kot kdor koli drugi čutijo odgovornost in dolžnost nasproti volivcem, da se Stanovanja dodelju-T jejo pravično in najbolj potrebnim. Zato bo glasoval za Toloyevo resolucijo, izvzemši točko o pred-sedništvu komisije, ki mora ostati poverjeno okrajnemu sodniku (pre--torju), kajti ravno sodniki so se izkazali zaradi svojih izkušenj in privzgojenega čuta pravičnosti kot najbolj sposobni nadzorniki -takih komisij.
Za tem ie dr. Agneletto naglasil, da mora ob tej priliki opozoriti ne, samo mestni odbor, ampak pristojno zavezniško oblast, da stanuje; veliko število v Trstu zaposlenih delavcev in uradnikov tudi v občinah Devin-Nabrežina, Dolina, Re-pentabor in Zgonik. S tem je stanovanjska beda v Trstu dosti zmanjšana in zato je treba pri sestavljanju proračuna s strani mešane komisije v- Rimu vzeti posebno v poštev potrebe podeželskih občin po fondih za zidanje novih stanovanjskih hiš.
Nadalje je dr. Agneletto zahteval, naj pri oddaji del za nove stanovanjske hiše v Trstu upoštevajo v prvi vrsti tržaška stavbena podjetja, kajti ta podjetja ne samo da so solidnejša, ker čutijo večjo moralno odgovornost za dela, izvršena v lastni občini, kot podjetja, ki pridejo iz inozemstva v Trst z namenom, da tu samo zaslužijo, ampak nam tržaška podjetja nudijo jamstvo za to, da bodo dala delo in zaslužek predvsem domačim delavcem in obrtnikom.
In končno je dr. Agneletto še o-pozoril mestni odbor in zlasti odbornika inž. Visintina kot načelnika mestnega urada za javna dela, naj ne pozabijo na tržaško kam-neno industrijo in na kraške kamnolome. V mestnem svetu se je že o tem govorilo, toda ostalo je le pri besedah. Dr. Agneletto je tudi priporočil, naj se nove stavbe grade na neplodnih zemljiščih i,n ne na plodni in obdelani zemlji ter naj ne razlašča našim kmetom njihovo plodno zemljo in jih s tem oropajo edinega njihovega dohodka. Zato je dr. Agneletto ponovno in vroče priporočil, naj se pri vseh zidarskih dovoljenjih naroči podjetniku, naj uporabi z agotove dele stavbe kraški kamen.
To so kanatie)
V poročilu o seji tržaškega mestnega sveta od 7. t. m. je Primorski dnevnik od vsega važnega govora dr. Agneletta prinesel le to »poročilo«:
»V znamenju novega bratstva med komunisti in agneletovci je bila tud: včerajšnja izjava svetovalca Agneletta, ki je pohvalil Po-gassijevo resolucijo.«
To je tako umazana laž, da jo more položiti na krožnik slovenskim bralcem samo tisti, ki mu jg prešlo v kri in meso brezvestno in namerno varanje slovenskega ljudstva. Dr. Agneletto je kritiziral in odklenil komunistično resolucijo, četudi je priznal, kakor več nekomunističnih govornikov, da je bila skrbno sestavljena.
Da bo slovenska javnost razumela, zakaj širi Primorski dnevnik take laži, povemo vsej naši javnosti, da so si titokomunisti s svojimi besednjakovskimi sopotniki nadeli novo nalogo trobiti v svet, da je Slovenska demokratska zveza sklenila nek sporazum s kominfor-misti. To delajo samo zato, da o-pravičijo pred slovensko javnostjo hlapčevsko vprego besednjakovcev in »neodvisnih« v titovski jarem, češ če je SDZ povezana s komin-formisti, smejo bit; povezani s titokomunisti, tudi besednjakov« in »neodvisni«.
'Zato je trditev o sporazumu izmišljena laž. Slovenska demokratska zveza stoji od svojega obstoja vedno na neizprosnem načelnem antikomunističnem stališču in bo temu svojemu načelu ostala vedno zvesta. Ce je pri zadnjih podeželskih volitvah šla skupaj -s titokomunisti, je storila to samo zato. ker je naše pošteno ljudstvo misli-
Državna nižja strohouna šola
Državna nižja industrijska strokovna šola v Trstu (Rojan) sporoča, da se prične šolsko leto 1952-53 v sredo dne 15. septembra 1952 s šolsko sv. mašo, ki bo navedeni dan ob 9. uri v župni cerkvi v Rojanu. Učenci se zberejo ob 8. uri 45 minut pred šolo.
io, da lahko veruje titokomunistič-nim izjavam o odkritosrčnem sodelovanju v obrambi narodnih koristi. Toda po končanih volitvah se je bridko prepričala, da so titokomunisti in njihovi sopotniki hoteli že. ta prvi skupni nastop izkoristiti za to, da bi v,se slovenske občine in posebno še važno devinsko - na-brežinsko občino spravili pod svojo šako. Tako so poskusili na Koroškem, tako v Gorici, tako na Tržaškem!	.	...
Slovenski narod je preveč pameten in politično zrel, da bi se dal pitati z lažmi. Cas je, da pomete s takimi kanal jami!
Nov vozni red Vlahov
Uprava železnic sporoča, da so s 5. oktobrom stopile v veljavo naslednje spremembe voznega reda vlakov:
potniški 1665 Trst - Portogriuaro bo odpeljal ob 18.20 namesto ob 18.10:
potniški 1680 Videm - Trst bo pripeljal ob 19.58 namesto ob 20.23;
brzi 492 Benetke - Trst bo pripeljal ob 20.05 z oddelkom iz Bologne in Milana namesto ob 19.55;
potniški 1711 Opčine (Polje) -Trst bo pripeljal ob 20.20 namesto ob 20.10.
■Prav tako ima od 5. oktobra dalje dosedanji brzec R 491, ki odhaja ob 6. uri proti Bologni, vključen tudi direktni vagon do Milana.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Krojna šola
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu odpre letos, na splošno željo članic, krojno šolo z dodatnim tečajem za tkanje preprog.
Vpisovanje dnevno na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11 od 16. do 18. ure.
Baletna in ritmična šola
Kakor vsako leto, bo tudi leto? odprlo Slovensko dobrodelno društvo v Trstu baletno šolo. Sola stopa že v tretje leto obstoja in bo letos izpopolnjena s tečajem >a ritmično telovadbo.
Vpisovanje na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11 dnevno od 16. do 18. ure.
Dr. N. G IGLI A
Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci )
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813
Miivalci V
podjetnihi
Deske smrekove, macesnove £ in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
GALE A
TRST
Vlalc Sonnlno, S 4
Kam na dobro kosilo in prigrizek ? .
B U F F E T IN PIVNICO
TRST - Piazza Liberta 4 (blizu železniike posta je)
PINO
Dobra domača kuhinja, izvrstna istrska in italijanska vina ter kraški teran in pršut CENE ZMERNE - HRANA SVEŽA
U RARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.
Repentabor
V soboto 11 oktobra ob 14. uri bo prva seja novega občinskega sveta občine Repentabor.
Na dnevnem redu je šestnajst točk, med njimi odobritev občinskega proračuna.
SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE
TRHrtsmunpmi
OSKRBIJO:
vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, emigracijo itd.
Pišite ali nas obiščite,
gooorimo slovensko = Se priporočamo AGENCIJE;
Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capitolio 16 Toronto *■ KANADA, 258 College St.
Montreal • KANADA, 2098 St. Catherine St. West