€ ; Kučan: Haider je^ koroški probiem „Kaj si v Sloveniji mislimo o Haiderju, je popolnoma nepomembno, ker je to koroški problem. Smo pa iz več razlogov zelo zainteresirani, med drugim tudi zaradi slovenske manjšine, da sodelujemo s Koroško. Kakšna pa bo stopnja sodelovanja, pa je v veliki meri odvisno od koroške politike do slovenske manjšine v praksi. "S 9^ Žekmatu ukinitev JE Krško? Posebna komisija jugoslovanske skupščine je po poročilu tiskovne agencije Tanjug zahtevala zaprtje jedrske elektrarne Krško. Po mnenju komisije je elektrarna „potencia!na nevarnost visoke stopnje, poleg tega pa je tudi nerentabilna". Za nadaljnje ukrepe je pristojna skupščina Jugoslavije. Prazne obtjube Delavci tovarne Obir (na sliki levo) so Jezersko cesto prekrstili v „Cesto praznih obljub". S tem so izrekli svoj protest proti politiki, ki je nekaj let obljubljala delovna mesta, končno pa tovarno zaprla. Višek sobotnega dogajanja na Rebrci pa je bil kulturni spored-večna3. strani. Stavka končana - zdaj resna pogajanja o sodatnem načrtu Gladovna stavka v tovarni Obir je končana. Za prenehanje se je stavkovni odbor odločil potem, ko je Slovenija papir pokazal pripravljenost za resna pogajanja o socialnem načrtu za vse tiste, ki bodo postali brezposelni. Seveda pa tudi tak socialni paket ne more biti nadomestilo za redna delovna mesta v dolini Bele, še posebej ne, ker gre kar pri celotnem okraju Velikovec za „krizno področje". Glede socialnega načrta so pogajanja med lastnikom tovarne Obir na Rebrci Slove- nija papirjem in zastopniki delavstva napredovala tako daleč, da je predsednik Slovenija papirja najavil konkretne pogovore o načrtu za 19. december. Poslovodstvo tovarne Obir pa se zavzema za to, da bi še pred tem časom uredili vsa odprta vprašanja glede socialnega načrta. Celoten finančni obsega tega načrta pa doslej še ni znan (čeprav je govor o 26 milijonih), ker seveda tudi še niso obravnavali vseh zahtev o natančni razdelitvi in o dodatnih podporah delavcem. Prav tako tudi še ni jasno, kakšen načrt za novo proizvodnjo na industrijski lokaciji Rebrca bo predložil Slovenija papir. Kakor smo že poročali, se je namreč predsednik Slovenija papirja dipl. oec. Miro Varšek na seji generalne skupščine obvezal, da bo tak načrt predložil še do konca tega meseca. Slovenski vestnik je skušal dobiti od njega tozadevne informacije, toda predsednik Slovenija papirja se o njih ni hotel izjasniti. Po dosedanjem razvoju (tudi po umaknjeni preusmeritvi na proizvodnjo lesovine) pa je treba domnevati, da nikakor ne bo mogoče najti rešitev, ki bi, kot je tovarna celuloze, omogočala delovno mesto kar preko 200 ljudem. Kljub temu pa bi ponovna industrijska proizvodnja na Rebrci situacijo vsaj nekoliko omilila. Neglede na to, da bo moral Slovenija papir obljubljeni koncept nove proizvodnje še predložiti, pa se tudi stavkovni komite „Južno-koroška solidarnost" ukvarja z vprašanjem, kako bi dodatno (z obrtniškimi dejavnostmi) lahko prispeval k ohranitvi delovnih mest. 35% tjudi za odpravo vojske! Nepričakovano veiik odstotek Švicark in Švicarjev se je v nedeijo na referendumu izrekio za odpravo svoje vojske. Po še nepopoinih podatkih jih je proti vojski giaso-vaio nad 35 odstotkov! Švicarski referendum je prvi na svetu, s katerim so državijani giasovaii o odpravi vojske. Avstrijski Zeleni so izid švicarskega referenduma pozdravih in napovedati, da bodo tak referendum skušati doseči tudi v Avstriji. PREBER!TE 2 Smolle: Konec novega diatoga? 4 Heute im Stovenski vestnik 4 Stojanovič in Zakrajšek razstav-tjata Pri Joktnu 5 Die Karntner Landeshymne-ein Potitikum 6 Vestnikova križanka 7 Te dni na teieviziji in v radiu 8 Pogovor s športnikom: Franci VViegete D/skus/)o v Tacnu je vod/7 dr. IZ/ad/m/r K/emenč/c (fretj/ z desne) Naš prispevek k spoznavan ju Prejšnjičetrteksejezokro- dališkimi dosežki (Brnca, Januševe je bila v Vodnikovi glo mizo o novejšem položaju Šentjanž, skupina graškega domačiji tudi razstava Koro-koroških Slovencev zaklju- študentskega kluba in Sele), ški Slovenci včeraj in danes, čilo Ostrovrharjevo srečanje likovno razstavo Gustava Lahko bi torej rekli, daje bil v v Ljubljani oz. v njeni občini Januša, literarnim branjem Ljubljani (občina Šiška je po Šiška. Tokrat je bilo posve- Maje Haderlap in Janija prebivalstvu tako velika kot čeno predvsem kulturnemu Oswalda, na obisku pri svojih Celovec) teden slovenske ustvarjanju koroških Sloven- vrstnikih pa so bili tudi otroci koroške kulture, cev, ki so se predstavili z gle- celovškega vrtca SŠD. Poleg (da/je Ata 4. ^rattt) Konec tudi za tovarno Magdalen! Problemi tovarne celuloze Magdalen pri Beljaku so se izkazali, kot je bilo pričakovati že daljši čas, za nerešljive. Čeprav so deželni politiki vsi zapovrstjo tudi na račun delovnih mest na Rebrci skušali ohraniti Magdalen, čeprav je dežela dala Magdalenu preko milijarde šilingov podpore, je zdaj odločeno, da bo tovarna prenehala s proizvodnjo celuloze že ob koncu novembra. . Ker dežela za Magdalen ni našla kakega resnega kupca (ne nazadnje bi bile v tej tovarni potrebne nadaljnje investicije v višini preko milijarde), je postal pravi fiasko za gospodarsko politiko deželnih politikov. Račun pa bo zdaj plačalo nad 250 odpuščenih delavcev. KOMENTAR dr. K. SCHH.L4/VDR/1 ŽAHAMC NEBO NorošA/ jlnančn! reje-ren/ Maj/ RaM^c/rer /e prejšnji /eden mora! spoznati, AaAo enoj/avno zn po gojpodarjA! log/A! neenzocronaAzo ravna/o vel/Aa mednarodna podjetja/ „V če/r/eA so me jamo na AraZAo oAve.s/111, da /e /oAacpa pad/a." /tmerlšAo podjetje Gznzera/ Electric Zore/ žarnic ne A o proizvajalo na Noro-šAem. .Samo dan popre/ /e namreč podjetje .sporoel-/o, da prevzema večino delnic madžar.sAega podjetja Ezmg.sram, enega največj/A proizvaja/cev žarnic na .sveZzz. .sveZzz. .S A o raj polovico AapzZa/a /e Al! vigred! prevze/ Aonzorcz/ AanA pod vodj/vom dzrna/.sAe Glrozen/rale, zdaj pa /e delnice z lepim doAlč-Aom proda/ amerzsAz/zr-mz. MadžarsAo podjet/e /e v jm/jlu eAonomjA/A rejorm na poz/ A Zržzzemzz go.spodar/ez;/zz. Zazo pozreAzz/e znozem-sA/ AapzZa/, moderno ZeAno/ogz/o, napreden Ano zv A o zv zn menldž-menz po zapadnem vzorczz. /tmcrišAo podjetje pa poZreAzz/e poceni, a AljuA Zemzz v /ej j/roA! zzzzr/ezzo de/ovno jllo, če se Aoče v AonAu-renčnl ZeAmz mer/7! z evrop.sAo zn japon.sAo proizvodnjo. Pore/ .sZa se našla partnerja, A! sz oAeZaZa oAo/esZransAo Aorist - neg/ede na poAožne želje jznančnzA zn drzzg/A rejeren/ov neA-/e na jugu /t v.s/rlje. SAoda za južno Koro-jAo? N/jem prepričan. Proizvodnja žarnic AoZ ZaAa dandanes n! Aogve AaA.sna zeAno/o.šAa senzacija. Od/očl/en momenZ za /oAaczjo je cena de/ovne sl/e, ne pa Ava/lzeZa, pojeAnoj/l zn Arajevne sZrzzAZarne prednosZz regzje. PaAšno proizvodnjo je mogoče vzposZavlZl - zn zzAlnlZl, če nz več renZaAl/na -povsod. Bo// pameZno Al Al/o, če Al se odgovorni Aolj prizadeva/! za prldoAl-Zev /a/! podpira/! jamo-sZojen razvoj) ZaAlA podjeZlj, Az' se opirajo na zradlclona/ne prednost! regzje, na Arajevne .suro-vlne Zer na znanje zn prl-vajenosZ Zam žlvečlA !ju-dl. .San;o ZaAo Ao regzja posZa/a do/goročno zanimiva Znd! za zzg/edna mednarodna podjezja. Odklonitev podpore -konec politike diaioga? Zaradi tega, ker je Koroška deželna vlada odklonila podporo Mohorjevi ljudski šoli v Celovcu, sta podpredsednik NSKS Karel Smolle in tajnik Marjan Pipp priredila na tiskovno konferenco, na kateri sta izrazila svoje ogorčenje nad odločitvijo, ki ni v skladu z danimi obljubami politkov koroških deželnozborskih strank. Svoje ogorčenje nad odklonitvijo podpore izraža v posebni tiskovni izjavi tudi ustanoviteljica ljudske šole Mohorjeva družba. Državnozborski poslanec Smolle je izjavil, da bo NSKS smatral politiko „novega dia- loga" za neuspelo, in je za primer, če podpore ne bo, najavil vrnitev k politiki konfrontacije. V zvezi s krizo v dolini Bele, ki je nastala zaradi ukinitve proizvodnje v tovarni Obir, je Smolle odgovorne politike pozval, naj takoj poskrbijo za nova delovna mesta, saj bi ob pomanjkanju dela prišlo do odseljevanja naših ljudi s teh krajev, kar bi hkrati povzročilo številčni osip naše narodne skupnosti. Glede plebiscitnega darila pa je dejal, naj sredstva iz državne blagajne usmerijo v krizno področje doline Bele oz. Podjune. UBERPARTE!L!CHE !N)T!AT)VE „PODRA)N/PODROJE" NADSTRANKARSKA )N!C!AT!VA „PODROJE/PODRA!N" P0DRA1N PODROJE SOLL H NAJ LEBEN H ŽIVI 1/ občin! Globasnica /e ces/na oprava preZeA/! /eden pos/av;7a Ara/evn/ napis Globasnica sred/ vas! Podro/e /n s /ezn /o ma/bno vas Ara/Ao ma/o /zbrisala. 7aAo/ se /e formirala nads/ranAarsAa !n!c!a/!va, A/ v odpr/em pismo od AorošAe deželne vlade, oAra/nepa g/a varstva, ces/ne oprave v Železn/ Kapli /er od občine zab/eva, da Ara/evn/ napis Globasnica spe/ posla v/jo //a, A/er /e b/7 prej, /n s /em spe/ ..priznajo" Ara/ Podro/e. /nlcla/lva nada//e zab/eva, da občina os/var/pravno osnovo za dvojezičen Ara/evn/ napis „Podraln/Podro/e". SUM, ŽAUTVE !N ZAHTEVE Z^dAor za vrnitev SrAov VV m Črnogorcev na Eo.sovo/e /oAra/ odločen, da neg/ede na odA/onl/no .s/a-1/šče .S7oven//'e v E/aAl/an! priredi ml/lng ..resnice", Ao/ ga jam! Imena/e/o. Zaradi /ega /e „7. decemAer" fda-/am ml/lnga) vjaAodnevna /ema med/jev oAve.sčan/a In jtevlln/A .sestat/Ao v na na/ra-zllčnejš/A ravneA, o /em so razprav//a/! v repaA/ljAem cen/ra/nem Aoml/e/a, v jAupščlnl, v .soc!a/!.s/!čn! zvezi, v ZSMS, v a//erna/!vn!A .s/ran Aal/, In v .sl .so .s! edin! — Sloven/ja ml/lnga ne po/re-Auje. No/ pr! vjeA /avnlA manl/ej/acl/aA, Ima pr! /em odločilno Ae.sedo oprava za no/ran/e zadeve, A! /e v ponede//'eA, 20. 77. aradno zavrnl/a prošnjo Ao/ nepopolno. OAj/aja pa /ad! jam, da A! /aAAo prišlo do /ncl-den/ov /n mednaclona/n/A spopadov. Cpra.s//!vo /e seveda, če je Ao odAor, že draglč, jpr!/'az-///7 j /o od!očz7v/jo. Po zad-/;/'!A poda/A/A jo namreč /nganlza/or/l /rdno odločeni, da ml/lng Izpeljejo, /adl za ceno „Arvl", če Aopo/reA-/;o. Pomoč/Im oAl/aAl/n /ad! //oAra/'!na Vojvodina, A! Ao ///enda v E/aAl/ano pripeljala neAa/ /Ijoč //adl. Seveda je 5/ovenc! oA v.seA /el/ napad/A ča/l/o ogrožene; oAenem pa jo prepričani, da jo o AojovjA! proA/ema/!A! oA/'eA/!vno oAvejčenl. .Splojno mnen/e, Izraženo v j/e-vlln/7/ anAe/al/, oprav//'en!A v zadn/77/ dneA, /e, da A! Al/o Aol/e, če A! omen/ena naroda jvo/o „ml/lngajAo" energijo a.smerl/a v gojpodarj/vo. Pripravljen! jo je jlcerpogovarja/!, vendar ne na cej/1, /emveč za mizo. Na/ odAor /ovrj/ne predloge vz/ra/no zavrača Ao/ n/egov predjed-nlA Bogdan Necman zavrača pogovor j j/ovenjAlm! novinar/! In pol/7/Al. Ml/lng /e po n/lAovem mnen/a edin! prav! način za doAazovan/e rejnice jlovensAcma naroda. V Movenlj! jo je, Ao/ že večAra/ dojle/, ponovno odločili pro/1 „m!/!ngaj/va". /Va žaloj/ pa /e Allo /oAra/ zajled/7! Aejedn/'aA, A! n! v čaj/ repaA/lAl, A! žel! Al/l AoraApreddraglml, repaAll-Al, A! je oznan/a z Aejedo demoAra/lčna Arez Aa/erega-Aol! predznaAa. /Vejpre/em-Ijlv /e na primer oč!/eA, da ml/lng pomen! „jdj!j/o!den" napad na .Slovenjo In da je j /em raj! javerenoj/ repaAll-Ae. Popolnoma nepo/reAno je je jpajča/! na raven /!j/ega, Al ne pozna ojnovnlA pravil normalnega, Aaj jele političnega oAnažanja. Vzemimo za primer /ajnlAa odAora .SrAov In Črnogorcev, Al je javno Izjavil, da jo .Slovenc/ ..zapeljani" /aAo od poll/1-Aov Ao/ od novlna/jev, v l.s/1 jap! pa priznal, da zaradi jez/Aovne Aarlere ne Aere jlovenjAlA čajopljov. Vendar je //eomajno prepričan, da jo povze/A! v jrAjA/A „jaAo zla/o". 7e oA vjeA /eA provoAacl-jaA je mogoče ravna/! po zdrav!pamet/7 de v JvoAodn! držav! normalno, da je vje-vpreA žal/, grogi In pod/lAa, potem pa zaA/eva goj/oljaA-noj/? 7n navAljaA vjema je Poa.s.seaa dejal/ „7Ve j/rl-njam je j tvojim mnenjem, j/orll pa Aom vje, da ga /aAAo Izrazij." Zdenka Varga - Novtjan Nove podpore za gradnjo Dežeini svetnik Schiiier je napovedat, da bo še ta teden zgo-tovtjen zakonski osnutek za podporo pri nakupu stanovanj in gradnji tastnih hiš. Gtavna sprememba je povečanje življenjskega prostora od 130 na 150 metrov, druga pa je višji znesek za vgraditev in uporabo atternativnih energij. O zakonu bodo sklepali marca 1990, nova določila pa bodo veljavna tudi za vse tiste, ki so že začeli graditi. ZaAa/ j c ./org 7/alder pravzaprav /aAo Aran! pojma avj/r/jjAe nacije? 26. oA/oAer ne praznaje Ao/ nacionalni, /emveč Ao/ državnipraznlA, Aar je jlcer nezaAonl/o, čejar pa javni tožilec oA oAlčajnem jl/n/j-poAoda dr. FR/MS/C1J4 nac/ja ma je IdeoložAa jpaAedranoj/, avj/rtjjA! nacionalni praznlA pra-znaje Ao/ državni praznlA. Politični Ao-men/a/orj! je /ema čudijo, majejo z glavam! vendar .se /ej /ema/lA! ne pojvečr/jo preveč. 77al- MAfDEnfMAMSTHMSKA MACMA verjetno ne vid!/ oA avj-/rljjAem nacionalnem prazn/Aa je je 77a!der deželnoglavarjAo Aazal /t/dl pr! sprejem// Narodnega .sveta, .Smolle pov-jem v j/llu avj/rljjAe nac/je, v jmoAlnga, deželni glavar v j/lla državnoj/1, v elegantni oAleAl. Prvi je Ao/ Slovenec ča.s/11 av.s/r/j.sAo //acl-jo, drug! Ao/ Atd/arn! Nemec avj/rljjAo držav-noj/, oAa pa j/a jlavl/a dialog ma/An/A Aora-Aov. 7org 77a!der je zna politično oAnaja/1/ od-Aar je deželni glavar In ajplran/ za me.s/o pod-Aanclet/a, Iz njegovlA uj/ .sAorajda n! več jl/ja/! nemjAonaclonaln/A geje!,* od Jvoj/A pre/jnjlA Izjav se jlcer ne distancira, vendar j!A /adl ne ponavlja. Vendar/ avj/r/jjAe nacije noče; avj/rljsAa de/jeva opcija oj/aja /aAo odprta. 77a!de/jevo zanlAanje oAj/anAa av.s/rljjAe nacije n! Izvor njegove /rmoglavoj/! la ////A //e AaAega romantičnega, zaj/arelega nem.šAega nacionalizma, čeprav At je dalo /aAo razlagat/. 77a!derjeva dojledna negacija oAj/oja avj/rlj-jAe nacije je realno- In aA/aalnopoll/lčnega pomena, ponovna zdru- žitev Nemčije, združitev ZBN /n NDB poj/aja prav v /em čaju povjem realna možnoj/, A! j! več ne oporeAajo ne države članice N/t PO ne države VarjavjAega jporazu-ma. Ponovna združitev Nemčije pre/! morda že v prlAodujem deje/le/ju. Neme! ne A! A!!! Nemci, če A! je zadovolji!/ jamo z združitvijo ZBN In NDB v eno državo. Bilc 77an.sa Moritza /frndta „Daj ganze Deu/jcAland jol! ej jeln" Ao znova zadonel po Evropi. V /o jmer že Aažejo /renu/ne težave v zvez! j BoAlovlm oAl-jAom na PoljjAem, A! je znova odprl .šlezljsAo vprašanje. /n peta Aolona v /Iv-j/rlj! ve, zaAaj j! odreAa jamoj/ojno naclonal-noj/. Zdravko Hader/ap (da s//K/ /evo) je v ve//k/ mer/ pr/speva/ K a/rc/jam Ob/gev/h de/avcev. S (-/e/nom F/scdepem sla oMkova/a sobo/n/ Ku//um/program. Zdravko Hadertap na soiidarnostni prireditvi: Dragi kolegi in kolegice! V zadnjem času sem si zastavil nekaj vprašanj o bodočnosti doline Bele. Treba je reči, da so izgledi zelo slabi, če si nismo pripravljeni pomagati sami. Po zaprtju celuloznega obrata je bilo rečeno, da ni več nobenih možnosti. Jaz bi rajši rekel drugače: mi sami smo na začetku velike naloge. Je pet minut po dvanajsti, če sedaj sami ničesar ne storimo, bo dolina Bele obsojena na izumrtje. Samo načrti za tujski promet - čeprav je že zadnji čas, da se na tem področju nekaj stori - ne morejo pomeniti rešitve. Vprašali se boste, zakaj sta gladovna stavka in ves odpor mnogih delavcev Obirja povzročila tolikšno odmevnost. Ne trdimo, da v zadnjem času za dolino Bele ni bilo nič storjenega, vendar konkretnih rezultatov še ni. Gladovna stavka je učinkovala. Vsa Avstrija je postala pozorna na naše probleme in o njih raz- pravlja. To pa je zelo pomembno. Kdo je pred tem - razen južnih Korošcev - poznal naše probleme? Kaj je gladovna stavka še povzročila? Vsa pogajanja, najsi bodo z lastnikom, Slovenija papirjem, ali s pristojnimi politiki, o socialnem paketu, ali o ustanavljanju novih malih obratov, gredo bolj konstruktivno pot. Drage kolegice in kolegi, sedaj moramo ugotoviti naš položaj. Vemo, da je treba nekaj storiti. Vendar dvomim, da že vsi vemo, da moramo nekaj podvzeti sami. Vsakdo naj prispeva za obstoj doline Bele. Iz vsote vseh malih prispevkov bo nastalo veliko gibanje. Juž-nokoroška solidarnost / Die Sudkarntner Solidaritat je na tem, da prispeva k uresničitvi teh velikih ciljev: Za vse prebivalce doline! Resignacija je samood-povedovanje in pelje v še večje malodušje. IVti ne resigniramo! Pokazali bomo, da mali ljudje lahko ustvarimo veliko. Spontano se je v program vk/juč// tud/ de/ zbora „ Va/enf/n Po/anšek" z Ob/rskega. /Va desn/ - Jan/ Ko vač/č. pesmar /z L/ub/jane. je ko/ na/ašč nas/op/7 s soc/a/n/m/ pesm/m/. tJRMHLEIO 5j/Mf^ET0 l/s/ nastopajoč/, tako tud/ zbor Srce /z Dobr/e vas/ (na s//'k/j, so /zraz/7/ so//darnosZ z de/avc/ Ha ' - ^ 1 g FSn -M H n [t Prod malodušju in za delovna mesta v dolini Beie JOŽE ROVŠEK Kar 14 dni je trajala gladovna stavka mladih delavcev in aktivistov v bivši tovarni Obir na Rebrci. V soboto, 25. novembra so jo zaključili. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj. Nekateri še vedno mislijo, da zato, ker jim je zmanjkalo moči, ker je bila že od vsega začetka obsojena na neuspehj saj jim tovarne niso vrnili. Res je, da celuloze ne proizvajajo in je tudi najbrž nikoli več ne bodo, vendar se je kljub temu v teh štirinajstih dneh zgodilo marsikaj, kar da slutiti novo perspektivo za delavce in sploh prebivalstvo ob Beli. Stavkovni odbor namreč meni, da je stavka vendar osvestila večino bivših zaposlenih o tem, da se je za delovna mesta treba boriti in da imajo pri tem delavci pomembno vlogo. Čakati samo na politike, ki so, kar se tiče delavskega vprašanja, zayezani s socialnim partnerstvom, je premalo. Stavka in odpor delavstva z drugimi akcijami sta namreč avstrijsko javnost opozorila na resen problem, koroška vlada je sklenila nekatere resnejše ukrepe, ki sicer še ne rešujejo problematike delovnih mest, vendar pa blažijo sedanjo kritično situacijo in z določenimi subvencijami spodbujajo ustanavljanje novih delovnih mest v širši regiji. Tudi lastnik tovarne, Slovenija papir, se resno pogaja o socialnem paketu, poleg tega pa se tudi znotraj tega združenja začenja razprava o odgovornosti za nastalo situacijo na Rebrci in o nadaljnji usodi razpoložljivih proizvodnih kapacitet. K vsemu temu pa je v teh dneh nastala iniciativa za prihodnost doline Bele, ki pripravlja projekt za alternativno ustanavljanje delovnih mest, preko katerih naj bi, kot predvideva, s pomočjo Uprave delovnih mest začela z obrtniškimi deli,kar naj bi preraslo v organizirano obrtno dejavnost. Za vse to in predvsem za to, da so nekateri ob tem postali nekoliko samozavestnejši, pa se je splačalo izvesti gladovno stavko in ostale akcije! Kot je bilo že pretekli petek ob obisku politikov in blokadi rečeno, daje cesta, ki pelje mimo tovarne, cesta praznih obljub, sojo v soboto res tako poimenovali. Spet so jo zaprli in v breg nad njo pritrdili transparent z napisom (žal samo v nemškem jeziku) StraBe der leeren Versprechungen. Po krstu ceste so se udeleženci prireditve, bilo jih je kakih 150, zbrali v tovarniški hali in stavkajoči so jim spregovorili o njihovi odločitvi, predvsem pa o težavah ob gladovanju, ter izrekli osebna mnenja o uspehu te akcije. Če strnemo njihove izjave, za nikogar ni nastal občutek, da bi stavkal zaradi kakršnekoli želje po herojstvu, temveč da so hoteli politikom dokazati, da niso pripravljeni brez ugovora sprejeti njihovih odločitev, da so usmerili tudi diskusijo o odgovornosti lastnika, ostalim delavcem in prebivalcem v dolini pa pokazali, da se je treba za svoje pravice tudi boriti. Bolj kot lakota, slabost, vrtoglavica in želodčne težave, jih je prizadel odnos nekaterih v Železni Kapli, ki so zanje celo govorili, da so plačanci. Najprej jih tudi sodelavci niso razumeli, pozneje pa so postali z njimi solidarni. Ob tem razgovoru so izrazili hvaležnost kapelskemu zdravniku dr. Štefanu Jelenu in dr. Petru Smolniku iz Žitare vasi, ki sta preventivno skrbela za njihovo zdravje. Štrajkajoči Annemarie, Monika, Wil)i, Gernot, Luka in Peter so še dodali, da so v primeru, če se situacija ne bo uredila, pripravljeni akcijo ponoviti. Zvečer je bila v isti dvorani solidarnostna kulturna prireditev. Nastopila sta žitrajski in dobrlovaški zbor, pozneje spontano še obirski „Valentin Polanšek", Heino Fischer je bral in pel protestne tekste in pesmi, lepo je bil sprejet pesmar iz Ljubljane Jani Kovačič, za konec pa je nastopila instrumentalna skupina Lakis & Achwach z Dunaja s temperamentnimi grškimi in turškimi melodijami. Na solidarnostni prireditvi so prebrali tudi številne solidarnostne telegrame, ki sojih v teh težkih dneh prejeli kolektiv in stavkajoči. Med drugimi so jih poslali: Inter-mercator iz Šentjanža, Koroška socialistična mladina in Mlada generacija, Iniciativa proti sovraštvu -do tujcev in antisemitizmu, Elan-Brnca, IPH-Žitara vas, študentje in profesorji celovške univerze, Tiskarna Drava, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenskih žena i. dr. Med njimi pa smo pogrešali izjavo trgovske družbe HAGO iz Celovca, ki je celo firma Slovenija papirja. 4 28. november 1989 Karnten / Kuitura HEUTE IM SLOVENSKI VESTNIK Die Seite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen „ Ja" zu Sozialplan — Bemiihen um Aufbau „einer Ersatz- und Altemativproduktion ,,D;T behorJhch erztvuugeue E/usirJ/i;;;^ Jer Z c J/si o//-proJuhi/on /n Jer Ze//.s7o//?J)r;J: Oh/r shJ/r sorvo/J J/e Eo/ggschu/i, o/.s o n c J Jus t/n^erneJmen m e/ne uu/icvst pre&Jre A'Jon Jon", he;//i e.s* /n emer /^res.senn.s.senJnng Jer O/nr-Ge.scJJ/h/tJrrnn^, /n Jer Jem /n Jer O/jfen J;'cJ-/ceJ E/uJruch enisiuu Jen, Ju/1 Jus ,,Aus" /Jr Oh/r von Jer h/ii/emehmens/eJung un J rorn E/ngeniumerhonzern 57oyen j# /ro/r/r se/hsi uerschu/Jef wnrJe erJ.sc/neJen eni-gegeugeireien rv/rJ. Die Obir-Geschaftfuhrung betont - auch in Namen der Gesellschafter - daB die Zell-stoffabrik Obir GesmbH. bzw. ihre Gesellschafter und Eigentumer mit der Uber-nahme der Pleite gegangenen Zellstoffabrik Rechberg im Jahre 1979 unter Aufbrin-gung enormer Investitions-mittel fiir die Erneuerung der Fabriksanlagen und Umwelt-schutzmaBnahmen das Vel-lachtal aus einer schlimmen Krise gerettet und zumindest zehn Jahre hindurch Arbeit-nehmern, Bauern, Gewerbe- treibenden und ihren Fami-lien Einkommen und Exi-stenz gesichert und so einen bedeutenden Beitrag zur Starkung der gesamten Re-gion geleistet haben. „In ali diesen 10 Jahren wurde vom Gewinn kein einziger Schil-ling von „Obir nach Jugosla-wien zur Slovenija papir transferiert", wird in der Presseaussendung betont und weiter ausgefuhrt, daB Obir bereits 1985 ein ausgearbeite-tes Projekt fiir die Errichtung einer technologisch auf neue-stem Stand stehenden Fa- briksanlage, inklusive der notwendigen umwelttechni-schen Generalsanierung, vor-_ gelegt hat. „Tatsache ist, daB die erforderliche Investi-tionssumme von iiber 2 Mil-liarden Schilling nicht ohne offentlichbe Forderungsmit-tel - wie sie bei ahnlichen Projekten bereits zum Ein- satz gelangten - zu verkraften ist. Tatsache ist leider auch, daB die Landespolitik seit Jahren ausschlieBlich auf die Rettung des maroden Zell-stoffwerkes St. Magdalen ausgerichtet ist. Obir, ein wirtschaftlich durchwegs ge-sunder Betrieb, ist dadurch zum Opfer einer verfehlten Wirtschaftspolitik des Lan-des geworden," wird in der Presseaussendung festge-stellt. ,.Die Geschaftsfiihrung ist aber auch verpflichtet, ge-meinsam mit dem Eigentumer alle Anstrengungen zu unternehmen, damit es am Standort Obir zum Aufbau einer Ersatz- oder Alternativ-produktion kommt. Da die Firma Obir nicht liquidiert wird, wird sie zumindest das Holzgeschaft weiterfiihren konnen und sich darum be-muhen, nach Verwertung der Altanlagen innerhalb eines Jahres ein neues Produk-tionsprogramm zu realisie-ren." Geschaftsfiihrung und Eigentumer seien sich der schwierigen sozialen Lage, mit welcher die gekrindigten Arbeitnehmer konfrontiert sind, sehr wohl bewuBt und daher hinsichtlich des Sozial-planes bestrebt, in Verhand-lungen mit dem Betriebsrat und der Gewerkschaft mog-lichst bald zu einem Resultat zu gelangen, heiBt es ab-schlieBend in der Presseaussendung. „Haider ein Kamtner Probiem!" „Was wir in Slowenien iiber den Kamtner Landes-hauptmann Haider denken ist vollig irrelevant, da es sich hier um ein Kamtner Problem handelt. Wir sind je-doch aus einer Reihe von Griinden, darunter auch we-gen der s!owenischen Min-derheit in Kanten, sehr an einer Zusammenarbeit mit den Nachbarlandern interes-siert. Welche Oualitat die Zusammenarbeit mit Karnten ereichen wird, hangt in einem groBen AusmaB davon ab, wie die Politik gegeniiber den Kamtner Slowenen in der Praxis aussieht und ob die Kamtner Slowenen nicht nur gleichberechtigt, sondern auch gemiiB den Minderhei-tenschutzbestimmungen be-handelt werden", erklarte der KP-Chef Sloweniens Milan Kučan am vergangenen Freitag im Rahmen einer Pressekonferenz im Cankar-Center in Ljubljana vor Jour-nalisten aus aller Welt. Milan Kučan, der beim kommenden KongreB der KP Sloweniens nicht mehr ftir die Funktion des Parteichefs kandidieren wird - die besten Chancen fiir die Nachfolge hat der Universitatsprofessor dr. Ciril Ribičič nahm in der Pressekonferenz auch zur ftir den 1. Dezember ange-kundigten Massendemon-stration der Serben und Mon-tenegriner Kosovos in Ljubljana Stellung und betonte, daB man versuchen werde, die offiziell bereits verbotene Demonstration zu verhin-dern. Er lieB dabei jedoch durchblicken, daB an eine ge-waltsame Verhinderung der Demonstration nicht gedacht sei. Dva umetnika - dva svetova Likovna razstava, ki je ta čas na ogled v Kulturni taberni Pri Joklnu v Celovcu, je vredna vse pozornosti. Tam razstavljata dva mlada umetnika iz Jugoslavije, Leon Zakrajšek iz Ljubljane in Duško Stojanovič iz Novega sada. V delih obeh umetnikov gre za dva svetova. Leon Zakrajšek se predstavlja s ciklom čmo-belih grafik, s katerimi upodablja figure človeka in živali. Njegovi motivi so jasni, čeprav jih čestokrat postavlja oz. obdaja z malimi nedoločenimi risbami, včasih celo samo s črtami. Postavlja jih torej v središče življenja, ki je dejansko nekaj skrivnostnega, nepreračunljivega, z edino izjemo, da smo tu in da gremo minljivosti naproti. Svet Duška Stojanoviča je povsem drugačen, njegove kompozicije so sicer abstraktne, a slikane z veselimi barvami, ki v hipu pritegnejo pozornost gledalca. Slike pa nimajo le značaja dekorativ-nosti, ampak tudi močno izpoved, ki se odraža v govorici barv, iz katere dobesedno puhti vesela narava umetnika. Pisanost Stajanovičevih slik je verjetno tudi povezana s svetom, iz katerega prihaja. Vojvodina, ki že po prebivalcih različnih narodnosti in njihovih kultur predstavlja bogato in pisano kulturno njivo, je tudi geografsko na stičišču s kulturami drugih dežel. Tako je vsaka Stojanovičeva slika majhen mozaik iz Vojvodine, njenih ljudi in pokrajine. t)U$KO STO j A Ml VH* otje t !0\ /AKRAlS) K orig. jeJUnkJ in suhj igO W Naš prispevek k spoznavanju /n u Ju/je v u n/e s /. sumu'/ V Domu krajanov v Tacnu pod Šmarno goro se je zbralo kar lepo število zainteresiranih poslušalcev, med njimi tudi nekaj iz organizacij in inštitucij, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko. Diskusijo je usmerjal dr. Vladimir Klemenčič sodelovali pa so s koroške strani dr. Janko Malte, dr. Mirko Messner in Brigite Busch od kooperative Longo-mai, kot predstavnik RK socialistične zveze pa predsednik njenega sveta za mednarodne odnose dr. Bojko Bučar. Že sam naslov teme „Ko-roška interetnična - politika etnocentristična" je nakazal absurdnost kulturnega in narodnopolitičnega razvoja na Koroškem. Janko Malte je v uvodu obširneje objasnil specifiko med Slovenci, ki smo dvojezični, se nahajamo med dvema kulturama, smo pripadniki slovenskega naroda in hkrati avstrijske nacije v dimenziji njene mul-tinacionalnosti. Po drugi strani pa postaja Koroška, še posebej po Haiderjevem prevzemu najvišjega položaja, vse bolj etnocentristična z vso specifiko nepriznavanja, omejevanja in izločevanja Slovencev. Spregovoril je tudi o različnem gledanju in predvsem odziva- nju med samimi Slovenci. V želji po prilagajanju smo sicer za dvojezičnost in odklanjamo ločevanje v šoli, po drugi strani pa smo tudi za ločeni pouk, češ da se bodo otroci bolje naučili slovensko. Radi se sklicujemo na naš odločilen prispevek v boju proti fašizmu, ker nam je prinesel državno pogodbo in njen 7. člen, po drugi plati pa se partizanstva sramujemo in se s tem odrekamo svojemu zgodovinskemu spominu, s Peter MJJarov.' „.S'o-Je/ovunje korošk/h skupin nu Osirovrhaijeveni srečanju je uspe/u tako po organizacijski kot vxehJi.sk; sirom. Poka-za/o se je, Jo je ku/iurno snovoiije no Koroškem že preš/o no višji nivo. Tu Ji odziv pnh/ike je hi/ no večini prireditev ze/o doher. 5 tovrstnim sode-/ovonjem mis/imo no-do/jevoti, poiskoti po ho freho sevedo ustrezne nove oh/ike. Čep rov ni ime/ to/ikšne puh/icitete, po je hi/ /eiošnji nostop koroških skupin obsežnejši in kvo/itetnej-ši kot no Koroških dnevih v Conkorjevem domu." tem pa trobimo v isti rog z nemškimi nacionalisti. Taka dvojnost in prilagojevalno klečeplazništvo se pojavlja še na drugih življenjskih področjih, predvsem pa v politiki enega dela koroških Slovencev. Uvodničarja sta bistveno in s primeri dopolnila dr. Mirko Messner in Brigite Busch. Slednja je govorila predvsem d njenih izkušnjah v zvezi z dvojezičnim šolstvom in zelo kritično predstavila učbenike, ki še vedno odražajo nepremagano avstrijsko nacionalsocialistično preteklost. Dr.Bučar je menil, da določen optimizem opravičuje tesnejše sodelovanje s Koroško v DS Alpe-Jadran in da bo v tem sklopu moralo priti do nekaterih korektur tudi na manjšinskem področju. V dokaj živahni razpravi so udeleženci precej spraševali o nekaterih konkretnostih, iz-.raženo pa je bilo tudi mnenje, da bi morali Slovenija in Jugoslavija v večji meri skrbeti za varstvo svoje manjšine na Koroškem, v postopku nastajanja nove slovenske ustave pa naj bi vanjo v smislu nacionalnega programa zajeli tudi varstvo in skrb za razvoj zamejskih Slovencev. Jože Rovšck von FRANC KUKOVIČA /m Frit/i/a/u* 7939 /?al LaaJp^/iauplHiat??? voi? A7tt*f?!dt?, Dr. Jorg //at'Jer tva/frcpJ p/ppt* Prp^p-Potr/prpaz apgd/ct'/t? J/gl, m Jen .Sr /?n/en nn.sle//e .se/-nes P?7Je.s Jas P n n J e.s rwr /?/j e n n??7 Jer PnnJe.s7?y/n-ne a/?ZM/?rt7?gp?7, /n Jen zrve/s/^rncJ/gen .Sc/nr/en su/-/e J/e Pa?7 Jpy/?ywt?p at? c/; /n .S7owen/.seA nnge/rrncP/ iverJen. /n Jer PJJngog/scPen Fac/7Vd7p/??/gat?g/ ^IroPovno zJrnzen/e /reJngo^P/P Je/r?vcev rvnrJe JnrnPer Pernfen ??nJ e/n Vor^cP/ng r???.sgenrPe?7e/.' D/e ztn/erf/gnng Je.s /Cr/rnlner IVnp/ren.s rn?7 Jen? Pex/ Jer er.slen .SlropPe Jer PJrn/ner PnnJe.s7?y/nne /n JeirAscPer ??nJ.s7orFen/.SY'/?er .S/?rncPe, Gr/l/le 49 X 39 cm, /JrP/g, m// Jer /VPer.s'c/;r?y/,, Dnrn/en - /CoroC-Pn" /PnP.s/n?//e rec/??.sj. Vo/P^cPn/J/replor Franc P??PoF/cn Pal am /3. Van/ 7939 /n Jer zla/a Jer Vo/P.McP??/e 3/llcr.s Jor/7z?/lara vas Ja.s Wappen n?/l Jen PeA/en /n Pe/Jen PanJe.s.s/?/*aePen .simi Jem Pan Jc.s/?an/)ln?ann/n/J angePracPl nnJ e/ne .srPr//'l-PcPe A7e/J??ng /m 7)/en.slrvege an Jen PanJe^Panpl-mann Fon Parnlen erslallel. Die Landeshymne in S!owenisch - ein PoKtikum KARMTEN-KOROSKA DORI W0 TIROL AN SALZBURG GRENZT, DES CLOCKNERS EISGEHLDE GLANZT, W0 AUS DEM KRANZ.DER ES UMSCHUESST, DER LEITER REINE QUELLE EUESST, LAUT TOSEND LANGS DER BERGE RAND, BEGINNT MHN TEURES HEIMATLAND. KJER GORSKI VENCI SE BUSCE, Y TIROLSXO SE OKO OZRE, TAM KLEK PASTERCE ČUVAR JE, POTOČKI LJUBKI DOL HITE, OB GORSKEM ROBU SLAP ŠUMIJA, TAM KRAJ JE NAŠ,TAM SMO DOMA. Die Karntner Offenthchkeit wurde davon am 23. Juni 1989 durch das Radio Karnten und den „SIovenski Vestnik" infor-miert. Am nachsten Tag brach-ten diese Nachricht auch die ..Karntner Tageszeitung" und die „K)eine Zeitung". Beson-ders interessant war ein Detai) in der „K)einen Zeitung", wo-nach der FPO Generalsekretar M. Reichhotd gesagt haben soli: ,.Gj/cM.s'ic/;t/ich sr; da.s Signal einer LUreralAierMngslte-sfrelmng an/ jrMchtharen Roden ge/a/len." In den darauf foigenden Ta-gen haben die Karntner Zei-tungen immer wieder von der Angelegenheit ..Karntner Landeshymne in s)owenischcr Sprache" berichtet oder Leser-briefe gebracht. Der Bericht des FPO-Organes ..Karntner Nachrichten" vom 29. 6. 1989 unterscheidet sich jedoch stark von alicn anderen Berichten und kann als tcndenzios be-zeichnet werden. Textbeispiel: Franz Kukoviča, der .s/otveni-sd;e Direktor der Vo/k.s.schMie .Sittersvior/ (Vi/ara ra.sj, uar e.s..., oder. Karntens .Soziaii-sren .sed ein en 1/aider.s /nitiati-ven žanr /Inla/i jiir parteipo/iti-sche Polemik nedmen zn tvol-ien, radikale .S/osvenen als An-la/ /ar spediada/are Aktio-nen." Die Padagogische Fachver-einigung verschickte am 30. Juni 1989 an 470 Karntner Pflicht-schutcn je ein Bild (40x50 cm) mit Karntner Wappen und der ersten Strophe der Landes-hymne in bcidcn Landesspra-chen. Im Beglcitschrciben stand untcr anderem: ,,Mdr g/aaden, mil anserem Vor-.srd/ag einen Reitrag zar Hc-dang der LVer?.seda?za/;g der .sloue/a.sede/; .Sgraede and somi? der dodensiandigen siosve-ni.seden Kadar in Karnten sonde zam g/eicddereedrigien Adifeinnnder deider Volker in Karnten ge?an za daden." Die Aktionen des Karntner Abwchrkampferbundes Winfried Krivitsch vom ..Karntner Abwehrk;impfer-bund" (Ohmann) und gteich- zeitig stellvertretender Ob-mann des ..Karntner Heimat-dienstes" hat in einem Leser-brief in den ..Karntner Nachrichten" (31. 8. 1989) zur Ubersetzung der Karntner Landeshymne ins SIowenische Stellung bezogen und eine, nach seiner Aussage „ziemiicd nortiiede Udersetzang" der s!owenischen Version ins Deutsche niedergeschrieben. Es ist nicht bekannt, we!cher Nichtkonner der s!owenischen Sprache am Werk war. Be-kanntlich kann man aus jeder Sprache schlecht und falsch ribersetzen. Insbesondcre aber dann, wenn man ihre Rede-wendungen nicht kennt. Ich vermute, da8 die Ruckirberset-zung ins Deutsche absichtlich falsch gemacht wurdc, um vor altem den etwa 80 Prozent der KoIIegen, welche das Karntner Wappen mit den bciden ersten Strophen der Landeshymne an den Schulen behalten oder an-gebracht haben, einzureden, die s!owenische Version sei mi-serabet. Dariiber hinaus blicb es ciner KHD-Svmpathisantin aus Sittersdorf/Žitara vas vor-behalten (Postsvurf vom 7. 9. 1989), die Behauptung, Franc Kukoviča hatte die Karntner Landeshymne ins S)owenische iibersetzt, in die Offentlichkeit zu streuen. GroBe Sorgen machte sich auch der Karntner Abwehr-kampferbund, Ortsgruppe Ka-ppe)-Weize)sdorf in einem Brief(13.9. 1989) an Franc Kukoviča: ,,1/n.s rvarde der Em-svM?/ /drer l7derse?zto;g der 7. Riropd^ des Karniner IVeima?-/iedes m siorseniseder .S/rracde zar Keaamis gedracd?. Rei den versediedenen Aa/assea rvird ader aacd die 4. .S?ro/rde des Karamer Ueimat/iede.s vorge-tragea. IVir di??ea .S'ie dader dojicd, aas aacd dea siotveai-sedea 7ex? dieser .Stropde za adera;i??e/a." Eine Beantwor-tung des Antwortschreibens vom 25. 9. 1989, worin Kukoviča seine Bereitschaft zu einer Aussprache mit dem ..Karntner Absvchrkampfcrbund", Ortsgruppe Kappel-Weize)s-dorf bekundet hat, ist bisher scitcns der Ortsgruppe nicht erfolgt. Die Karntner Landeshymne (vorher Karntner Heimatlied genannt) war auch ein Thema der Jahresversammlung (29. Oktober 1989) des ..Karntner Abwehrkampferbundes" in Klagenfurt. Die Tageszeitung ..Karntner Krone" hat am 31. Oktober 1989 vermerkt: „Die von Eaadesdaaptmaaa dorg Haider aageregle lidersetzaag des Karataer Heimatliedes ia die ztveite Eaadesspracde .S/o-tveaiscd sorg? /ar Aa/regaag. Der Karataer Aiuvedrdam-p/erda/;d spried? sied eatsedie-dea dagegea nas.* 'Das Heimai-ded dana es aar ia einer ,Spra-ede gedea. Scd/ie/dcd de-derrsed? jeder Karataer aacd die deatsede .Spracde'." Wer hat die Karntner Landeshytnne iibersetzt? In der ..Pesmarica za dvojezične šole aa Koro.s*dem" (Lie-derbuch fitr zwcisprachigc Schulen in Karnten, welches mit ErlaB des Bundesministe-riums ftir Unterricht vom 1. Dezember 1947, ZI. 42.995 -IV/12/1946 zum Unterrichtsge-brauch an zweisprachigen Schulen zugelassen wurde und im „Veriag Racddaaedaag Ar-?dar Koditscd, Kiagea/ar?" er-schienen war, scheint auf der ersten Seite die erste in Karnten bekannte Ubersetzung von 3 Strophen der Karntner Lan-deshymne (Koroška himna) in die s!owenische Sprache auf. Aus diesem Liederbuch hat im Jahre 1973 der Bezirks-schulinspektor ftir den zwei-sprachigen Unterricht Rudi Vouk die erste Strophe in das von ihm zusammengcstcHt Liederbuch ..Mladina poje" (Die Jugcnd singt, ubernommen. Das Liederbuch wurde mit ErlaB des Bundesministeriums ftir Unterricht und Kunst vom 29. Mai 1973, Zah) 107.190-I/4b/72 zum Unterrichtsge-brauch zugelassen. Das im Jahre 1986 erschiene-ne Liederbuch ftir Votksschu-)en „Poj z menoj /1" (Sing mit mir) von Prof. Jožko Kovačič weist auf Seite 208 diesethe erste Strophe der Karntner Lan-deshymne auf. In etlichen zweisprachigen Volksschuien Stidkarntens werden insbesondere bei der Gedenkfeier zum 10. Oktober beide ersten Strophen, die deutschsprachige und die slo-wenischsprachige, gesungen. Eine zweite Ubersetzung der Karntner Landeshymne er-schicn am 14. 7. 1989 in derslo-wenischen Wochenzeitung ,.Naš Tednik" und stammt von Lovro Kašelj. Den Karntner Slowenen keine Landeshymne in ihrer Sprache eriaubt? Es hat den Anschein, daB nunmehr der ..Karntner Ab-wehrkampferbund" entschei-den wird (Gesprach des Lan-deshauptmannes von Karnten mit Vertretern des ..Karntner Heimatdienstes" und des ..Karntner Abwehrkampfer-bundes" im ORF Karnten am 5. November 1989), ob es mog-lich ist, die Karntner Landes-hymne ins Slowenische zu iibersetzen. In einem Gesprach der ..Karntner Nachrichten" mit Landeshauptmann Jorg Haider (KN vom 9. 11. 1989) sagt der Landeshauptmann von Karnten auf die Frage: „JVl/*<7 cs nn?! m den Kdrmner .Sclu/cn das Kdrntnc?* Heimatlied a a c/; m Morvenlsc/? ge6en oder mclt?".' „Das tvlrd davon a/dmngen, o6 n nn der A6rve/?r/:dmp/er6Mnd In der l.age Ist, eine entspre-c/?ende Version za lle/ern. /c/] da 6 e ja anld/llcd der ./a dres-daMptversamm/Mng gesagt, man solle sled demllden, eine dorredte Hdersetzang zn d'e-/ern. Der Odmann des Verdan-des dat mir an/d/d'cd einer Ra-dlodlsdusslon nnn eine Version aus dem dadre 7947 Udergeden and gemelnt, es gade das sedon. 7nzrvlscden din led ader dranjgedommen, da/ das ge-naae jene Version Ist, die Idm se/dst aacd nlcdt ge/d/lt. ader ^'adr.scdeodicd dat er das se/dst nocd nlcdt ddersetzen lassen." Der Karntner Landtas wird befalšt! Die Einfuhrung der Karntner Landeshymne in den zwei-sprachigen Klassen Stidkarn-tens lag am 7. November 1989 im Karntner Landtag zur Be-schluBfassung vor. Nach hitzi-ger Debatte (die Landeshymne wurde zum politischen Problem) wurde der Bericht des ..Stovenski vestnik" (10. 11. 1989) der Punkt von der Tages-ordnung abgesetzt und einstim-mig an den AusschuB zur neu-erlichen Beratung zurtick ver-wiesen. Die gesamte Debatte im Karntner Landtag und alle Vorkommnisse in der Angelegenheit „Landeshymne in slo-wenischer Sprache" spiegelt das der s!owenischen Minder-heit in Karnten eher nicht ge-wogene Karntner K)ima wider. Die Aussagen von Politikern und Vereinsobmannern sind vol) von Widerspruchen, Pohti-ker nchmen cinerscits oft keine Riicksicht auf Wtinsche und Bedtirfnisse der Karntner S)o-wenen, andererseits sind sie aber bereit, deutschnationaten Bestrebungen, we)che das 'gteichberechtigte Miteinander in Karnten ablehnen, nachzu-geben oder ihnen sogar zu die-nen. Derzeit ist jedenfaHs nicht abzusehen, wann die vom Bun-desministerium ftir Unterricht und Kunst in der Sprache der Karntner S)owenen approbier-te Karntner Landeshymne, in den Schulen seit dem Jahre 1947 gesungen, ihre offizieHe Bestiitigung auch in Karnten erhatten wird. za dvojezične šole na Koroškem Sestaviia E. Swoiensky-Scheithauer /n der „Pesmarica za dvojezične šole na Koroškem" (Liederbuch Ilir ztveisprachige Scbu/en in Karnten) scheint aulder ersten Seite die erst in Karnten bekannte Ubersetzung von drei Strophen der Karntner Landeshymne (koroška himna) in s/ovvenischer Sprache aul und vvurde auch mit Fr/a/3 des BM Ilir Unterricht vom 7. Dezember 7947 zum L/nterrichtsgebrauch an den zvveisprachigen Schulen in Karnten zugelassen. SLOVENSKI VESTNIK TR!BUNA BRALCEV P.n. SLOVENSKI VESTNIK Tarviserstr. 16 9020 KLAGENFURT/CELOVEc Protestbrief an Ministerin Dr. Haw!icek Sehrgeehrte Frau Ministerin, Als Eltern von Kindern, die zvveisprachige Klassen in den Eisenkappler Volksschulen be-suchen, mochten wir Ihre Auf-merksamkeit auf einige Unzu-langlichkeiten in einem fur die vierte Schulstufe approbierten Buch lenken: Es handelt sich da-bei um das Erganzungsheft ..Karnten" zum Buch „Men-schen, Tiere, Pflanzen, Dinge 4". Dieser, fur das Bundesiand Karnten vorgesehene Teil, wur-de von den Autoren Draxl und Schmolzer erstellt und laut Im-pressum mit dem Bescheid des Bundesministeriums fur Unter-richt, Kunst und Šport vom 13. 12.1988, Zl. 24 649/8-1/9/88 als fur den Sachunterricht geeignet erklart. Uns hingegen erscheint die-ses ausgerechnet am Ende des Bedenkjahres 1988 approbierte Buch in mehrerer Hinsicht be-denklich und tendenzios. Auf die Passagen, die die Geschichte Karntens betreffen, mochten wir Sie besonders hinweisen. Da steht unter dem Kapitel „Notzei-ten in Karnten" uber den Zweiten VVeltkrieg folgendes geschrie-ben: „Wahrend des Zweiten Weltkrieges (1939-1945) wurde die Stadt Villach vierzigmal bom-bardiert. Der Bahnhof, das prachtige Rathaus und 450 Ge-baude wurden zerstort. 4.400 Menschen wurden obdachlos." Das ist alles! Sehr geehrte Frau Ministerin, wir gehen davon aus, daB Sie mit uns einig sind, da8 diese Dar-stellung unakzeptabel ist. Die Schulen, die unsere Kinder besuchen, gehoren zur Ge-meinde Eisenkappel/Železna Kapla, die knapp uber 3.000 Einvvohner zahlt. 49 Eisenkappler haben als Partisanen im VViderstand gegen den Faschis-mus ihr Leben gelassen. 34 wur-den auf ihren Hofert oder im KZ ermordet. 1942 bis 1945 vvurden aus allen Eisenkappler Graben ganze Familien ausgesiedelt oder in Konzentrationslager de- Faschismus zu beklagen hat. Gerade fur Kinder aus unserem Gebiet mu8 es wie ein unver standlicher Zynismus klingen, wenn in diesem Schulbuch die Rede ist von der Zerstorung des prachtigen Rathauses in Villach und von den Obdachlosen. Aus welch dusterem Eck kommt die Darstellung, die von den Bom bardierungen seitens der Alliier-ten spricht und gleichzeitig kein VVort verliert iiber die wahren Verursacher dieses Krieges und ihre Verbrechen? Dem 10. Oktober 1920 wird in diesem Buch eine ganze Seite gewidmet. Es ist das einzige Kapitel, in dem die slovvenisch-sprachige Bevolkerung Karntens ubehaupt ervvahnt wird und das in seltsamer Art und Weise. Mit vvelchem Ma8 wird da ge-messen, wenn man davon spricht, daB die Abwehrkampfer 1920 Widerstand geleistet haben und gleichzeitig der Beitrag, den gerade die slowenische Volksgruppe in Karnten zum VViderstand gegen den Faschis-mus geleistet hat, verschwiegen wird? Wir sind der Uberzeugung, daB dieses Buch dem Lehrplan der Volksschulen nicht ent-spricht, der die Erziehung der Kinder zur „Freiheits- und Frie-densliebe" als allgemeines Bi-dungsziel formuliert und im in-terkulturellen Lernen eine be-sondere sozialerzieherische Aufgabe sieht. VVir sind iiber-zeugt, daB Sie unsere Emporung und unsere Sorge verstehen werden und die notvvendigen Schritte unternehmen werden, um die Approbation dieses Bu-ches zu suspendieren und ver-bleiben mit freundlichen GruBen Brigitte Busch, Lobnik 16, 9135 Eisenkappel/Železna Kapla Stanko Podbregar, Lobnik 26, 9135 Eisenkappel/Železna Kapla Andreas Ovšina, Lepena/Lep-pen 12,9135 Eisenkappel/ Železna Kapla + AJ !si !c D E FlGll '1 J 1 * * 2 3 4 5 * 1 * Težja križanka VODORAVNO: 1) glavno mesto Saudove Arabije - poleg, shranitev česa v banki; 2) priprava za merjenje svetlobe nebesnih teles; 3) najbolj znan italijanski izdelovalec godal vseh časov; 4) eden od možganskih živcev, ki se na obrazu cepi na tri veje; 5) samoglasnik v besedi ŠOLA - otok ob severozahodni irski obali - kemijski znak za nikelj; NAVPIČNO: A. srbsko moško ime; B. največji jugoslovanski polotok; C. mesto v italijanski pokrajini Teramo; D. dolina v neposredni bližini Begunj na Gorenjskem; tudi naziv za ženo; E. prizorišče v gledališču; F. žensko ime /na primer teniška igralka Jaušovec; G. kraj v bližini Trsta /italijansko Duino/; H. ogljikov vodik brez barve in vonja, zemeljski plin; L najbolj znan staroslovanski bog, stvarnik bliska in groma, gospodar vesoljstva, ki prinaša dež, s čimer omogoča rast in plodnost; J. slikoviti opisi sestavil Jože Petelin Rešitev prejšnje križanke B C D E F G H -S 3 W : W W 2 P 7* <4 C* <4 It -S A) !Z ^: P ^ f A/ C -SL7 ^ /č 4 k' ,4 A/ L:: B ^4 ^ i % Club tre popoli vabi na Obisk Ljubljane v petek, 8. decembra 1989 Spored: # obisk in predstavitev podjetja Slovenijales # ogled kulturnih znamenitosti Ljubljane # pogovor s predstavniki podjetja Aramconsolting-tema: Katere pravne oblike podjetij in katere možnosti investiranja veljajo v Jugoslaviji po 1.1. 1989? Cena ekskurzije: 160 šil. Odhod: 7.30 Velikovec (pošta) 8.00 Celovec (parkirišče pred univerzo) 8.20 Kožentavra (gostilna Mlečnik) Prijavite se lahko pismeno ali po telefonu: Dr. Arthur RoBbacher, Hauptplatz 7/1, 9170 Borovlje, tel. 0 4227/2239. Ne zamudite te zanimive ekskurzije! /ya/i Do/enc Za dotar človečnosti Janošje pred nami prešteval tistih nekaj dolarjev, ki jih je še imel. Vprašal je vratarja v hotelu, koliko velja avtobu-, sna vozovnica nazaj do Win-nipega. „Tu nima nobenega smisla ostati", je pribil. „V VVinni-pegu je vsaj nekaj ljudi, ki vedo, kaj je usnje." Za vožnjo je imel še dovolj denarja. Naznanil nam je, da se čez dan ali dva odpelje, če se tukaj nič ne zgodi na borzi za delo. Laszlo je v restavraciji pri Kitajcu Čanu nekaj risal po servieti. „Zdi se, da so naše možnosti za delo v tem mestecu ena proti dvanajst tisoč -toliko pa šteje tukajšnje celotno prebivalstvo", je pojasnil in se zasmejal naglas. Janoš je čez dva dni res izginil v smeri proti avtobusni postaji in ga nikoli več nismo videli. Čez štirinajst dni praznega čakanja je Šandor prosil priseljenskega uradnika, naj prepelje njega in njegovo družino nazaj v VVinni-peg. Dobil je železniške karte in se tudi izgubil čez noč, tako da se niti poslovili nismo. „Prav zanesljivo se vrnejo domov na Madžarsko", je naslednje jutro pripomnil Laszlo pri zajtrku. Z nama je vztrajal v hotelu in v restavraciji samo še Georg. Ves ta čas smo vsak dan hodili na urad za delo in se sprehajali po mestu. V restavraciji nam je Čan pripovedoval strašne zgodbe o svojih ljudeh na zahodni obali Kanade. Kot kuliji so gradili kanadsko pacifiško železnico, opravljali še vsa druga težavna in umazana dela, ki jih nihče drug ni hotel opravljati, in cepali ko muhe. V preteklosti še svoje družine niso smeli za seboj potegniti v svojo novo domovino, tako zelo so jih zaničevali v Britski Kolumbiji. Redno sem prebiral vse prerijske dnevnike in s svinčnikom v roki drsel skozi stolpce z malimi oglasi. In vedno brez kakršnegakoli haska. Dela ni bilo nikjer. Potem sem lepega dne začel hoditi v mestno knjižnico in si izposojal kanadske knjige. Kar požiral sem jih med vsakdanjimi obiski na uradu za delo. Očistile so mi glavo in me navdahnile z upanjem, ko pa sem povsod bral samo o ljudeh, ki so se z velikimi težavami prebili do česa stalnejšega. Tako sem se seznanil z romansiranimi življenjepisi Hugha Garnerja, Gabrielle Roy, Morleya Cal-laghana, Fredericka Philipa G rova. Minil je mesec marec. Nič. Minilo je pol aprila. Nič in spet nič. Dušan me je ob sobotah in nedeljah, ki sem jih prebil v Oak Laku, zalagal z novimi številkami .Sloge' in s cigaretami. Z namenom, da bi se nekako zaposlil, sem si začel zapisovati svoje doživljaje s poti v Kanado in po njej. Obšla me je misel, da bi bilo za priseljenske urade po deželi morda dobro, če bi kje redno izhajale izjave priseljencev. Hotel sem postati polnokrven Kanadčan, zatorej sem si izmislil - kot nekaj koristnega za novo domovino predalnik z naslovom „PRISELJENČE-VE POBOŽNE ŽELJE". Računal sem, da jih bom nekega dne, ko bom delal, natipka) na pisalnem stroju in jih poslal uredništvu .Sloge' v Toronto, da jih objavi. Moje prve kanadske želje so se glasile: „ P/sec teh utrinkov, ki so, seveda, doce/a osebni in jih večina bra/cev nikakor ne bo spre/e/a za svoje - že/; vsem svojim vrstnikom širom po Evropi ob njihovem nameravanem prihodu v Kanado vso srečo/ O sreč/ govorijo tukaj rojeni //ud/e kot o najbo// zanest/;vem zakonu svojega dejanja /n nehanja. Še ve/iko več vredna pa je sreča za pri-se/jenca..." (dn/jc prihodnjič) TV AVSTR) JA 1 TV AVSTR) JA 2 TV LJUBLJANA TEDN!NATELEV)Z)J! TO 28.11. 9.05 Čudovita leta; 10.30 Moški morajo biti takšni; 14.15 Batman; 14.40 Praksa Bulovvbogen; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 J. Clementi - klic zadostuje; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Pod ledom Antartike; 21.07 Urna Gerdi, v 6 nadaljevanjih; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Zeleni ogenj; Mike Hammer. SR 29.11. 9.05 Čudovita leta; 10.30 Kako si ulovim moškega; 14.15 Batman; 14.40 Praksa Bulovvbogen: 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 J. Clementi - klic zadostuje; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Dediščina Gul-denburgov, v 26 nadaljevanjih; 21.00 Vihravec; 22.45 Pogledi s strani; 23.00 Dr. Jekyll in Mr. Hyde; 0.30 Aktualno. 30.11. 9.05 Čudovita leta; 10.30 Zeleni ogenj; 14.15 Batman; 14.40 Praksa Bulovvbogen; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 J. Clementi - klic zadostuje; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Sapper-lot; 21.15 Disko-show; 21.45 Pogledi s strani; 22.00 Če oče s sinom; 23.00 Salut za Gregorija Pečka; 0.15 Aktualno. Glasbena sreda. Gost: Marko Tondolo iz Celovca Četrtek, 30.11. Rož-Podjuna-Zilja 16.50 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Čudovita leta; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v slikil 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Zveneča Avstrija; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila. 16.50 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Čudovita leta; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Heldenplatz T. Bernharda; 23.30 Šport; 0.30 Aktualno. 17.05 Leksikon umetnikov; 17.15 Sledovi v preteklost; 18.00 Čudovita leta; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Chelsea hotel, New York; 21.50 Dragocenosti iz Avstrije; 22.00 čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila. 10.10 Šolska tv; 15.30 Mozaik: Angleščina; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.50 Ko se korenin zavemo; 17.55 Spored za otroke: Lonček, kuhaj: Zeliščna juha; Exli-bris; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 A. Kantof-J. Besnard: Lepotec z otoka; 21.05 Mednarodna obzorja; 21.45 Dnevnik; 22.00 Tribute to.... 10/15 Nočni čuvaj v živalskem vrtu; 10.55 Slovenski Ikarus; 11.25 Sončnice; 14.35 Rogaška '89; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Poslovne informacije; 16.50 Spored za otroke: F. Bevk: Peter Klepec; 17.05 F. Milčinski: Zvezdica zaspanka; 17.35 VVallenberg - pripoved o junaku; 19.05 Risanka; Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik. 9.10 S. Makarovič: Maček Muri; 9.50 Cesarsko-kraljevi dezerterji; 15.10 Rogaška '89; 16.30 Dnevnik; 16.50 Spored za otroke: Najlepše pravljice sveta: Jasnovidec; Čiciban, dober dan; Moj dedek je bil partizan; 17.40 VVallenberg - pripoved o junaku; 19.10 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 E. Reitz: Domovina; 22.00 Dnevnik. Utripi z Borštnikovega srečanja Petek, 1.12.1989:8. decembra bo v Celovškem mestnem gledališču gostovalo Mestno ljubljansko gledališče. Tokrat bodo igralci nastopili s predstavo ..Marijino oznanjenje" Paula Claudela, avtorja torej, ki je bil v Sloveniji štiri desetletja na indeksu. S predstavo se je Mestno gledališče udeležilo tudi letošnjega Borštnikovega srečanja. V drugem delu petkovega radijskega sporeda, ki ga bo pripravil Horst Ogris, boste med drugim prisluhnili odlomkom iz te predstave, slišali boste pogovor z režiserjem predstave Dušanom Mlakarjem, Jernej Novak, selektor letošnjega slovenskega gledališkega srečanja, pa bo utemeljil svoj izbor in povedal marsikaj zanimivega o slovenskem gledališkem trenutku, o gledališki dejavnosti, ki je bogata in mnogolika kot malokje. Predstava, ki je burita duhove Sreda, 29. H. 1989, TV A2, 20.15 - Gledališko delo Thomasa Bernharda Heldenplatz je hudo razburkalo avstrijsko javnost, zlasti nacionalistične kroge. Bernhard v svojem delu močno potrka na vest Avstrije, kjer je še vedno močno prisoten antisemitizem. In prav o tem govori delo Heldenplatz, ki so ga posneli v dunajskem Burgteatru. V delu gre za odločitev profesorja Schusterja, ko je ponovno soočen z antisemitizmom. Vprašanje je, ali naj ponovno - kot leta 1938 - emigrira v Anglijo? Odloči se za pot v smrt - iz stanovanja na dunajskem Heldenplatzu se vrže na cesto. Komedija na siovenskem odru Četrtek, 30. 11. 1989, TV LJ1, 22.15 - V retro spektivno oddajo ..Komedija na slovenskem odru" je ljubljanska televizija uvrstila komedijo C. Goldonija Primorske zdrahe. Delo je torej prestavljeno v slovensko Primorje - tudi v tamkajšnje narečje. Tako Goldonijeva komedija pridobi še večjo učinkovitost in z njo tudi zabavnost. Urna Gerdi Torek, 28. 11. 1989, TV Al, 21.07 - To je pričetek šestdelne nadaljevane, v kateri je glavna junakinja voznica taksija Gerdi, ki na svojih vožnjah doživlja marsikaj. Tokrat bo šlo za porod v taksiju, kjer se Gerdi izkaže kot junakinja. V glavni vlogi nastopa Senta Berger. Datum Kraj PRtREDtTVE Prireditelj Torek 28.11. 19.30 Farna dvorana Šentjakob v R. Mt tN NAŠA ZGODOVtNA Predavanje: Turški vpadi in kmečki upori; predava prof. dr. Janko Zerzer Sreda 29.11. 19.30 Dom prosvete, Tinje Predstavitev in diskusija avstrijske rektorske konference: POLOŽAJ tN PERSPEKTtVE AVSTRtJSKtH NARODNtH SKUPtN poročito predstavita: univ. as. dr. VVtadimir VVakounig, univ. prof. dr. Dietmar Larcher, diskusijo vodi dv. sv. dr. Pave) Apovnik. Sodatitas 29.11. 10.00 Vrtec „Naš otrok", PRAVLJiCA MACESNOV ŠKRATEK RASTKO; Cetovec izvajata Mojca Matovrh in Roman Mohar KKZ Sreda 29.11. 14.30 Otroški vrtec Šentprimoi PRAVLJICA MACESNOVŠKRATEK RASTKO Sreda 29.11. 19.30 Landhausbuch- handtung Ceiovec LtTERARN! VEČER iz svojih det bereta Gustav Januš in Ftorjan Lipuš Četrtek 30.11. 11.15 Otroški vrtec Šentpeterpri Šentjakobu PRAVLJICA MACESNOVŠKRATEK RASTKO Četrtek 30.11. 15.30 Društvena soba SPD ..Bitka" Bitčovs PRAVLJICA MACESNOV ŠKRATEK RASTKO Sobota 2.12. 9.-17.00 Ljudska šota Mohorjeve Cetovec BAZAR Lj. šota Mohorjeve Nedetja 3.12. 14.30 Kutturnidom, Dobrta vas Gtedatiška predstava „ZMAJ" gostuje: gtedatiška skupina KPD „Ptanina" Sete SPD ..Srce" Nedetja 3.12. 14.30 Pri Šoštarju vGtobasnici MIKLAVŽEVANJE Na sporedu igra Mali strah Bav-Bav. gostuje igralska skupina SPD ..Lipa" iz Velikovca; obdarovanje otrok. SKDGtobasnica Nedetja 3.12. 11.00 Rutar Lido, Dobrta vas BOŽtČNtCA DRUŠTVA UPOKOJENCEV PODJUNA; Sodetuje MoPZ ..Vinko Potjanec" Nedetja 3.12. 10.00 pri Kovaču naObirskem MIKLAVŽEVANJE SPDVatentin Potanšek Torek 5.12. 20.30 Kutturna taberna Pri Joktnu, Cetovec OTVORITEV RAZSTAVE slikarskih del Karla Vouka - Znaki pisave Kutturno društvo Pri Joktnu Četrtek 7.12. 19.30 Kutturni dom naBrnci DRUŠTVEN) PLES tgra: Trio DRAVA, sodetujeta MGV Wurzenpass in MePZ ..Dobrač"; udeteience čaka bogat srečotov! SPD ..Dobrač" na MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 24.11.1989 dobite (šil.) plačate (šil.) za 1 ameriški dolar $ 12,40 13,00 za 1 angleški funt $ 19,25 20,45 za 100 franc, frankov f 201,00 211,00 za 100 ita). lir Lit 0,93 0,98 za 100 dinarjev DIN 0,01 0,03 za 100 švic. frankov sfr 778,00 798,00 za 100 holand. guidnov Hfl 615,00 631,00 za 100 nemških mark DM 695,00 712,00 Posredujeta: Posojilnica-Bank Zveza-Bank, Celovec 3 16 21 29 36 37 (45) X21 Xlt 22X XII Joker: 871167 b.j. Stava: 0:0, 0:1, 5:0, 1:1, b.j. RAZSTAVE Celovec Kulturna taberna Pri Joklnu - Leon Zakrajšek in Duško Stojanovič, grafike - Galerija 61 - (Bahn-hofstr. 24), Janez Bernik, dela 1988/89. Ogled do 30. novembra. - Dom umetnikov - Letna razstava „Podobe popotovanj", otvoritev 30. 11. 1989, ob 19.00 uri; razstava bo odprta do 22.12. 1989. Tinje - Galerija Tinje Razstava del slikarja Bojana Bre-zočnika. Ljubljana - Ljubljana - odprtje razstave Verski motivi v petek, 8. decembra 1989, ob 19.00 uri v župnijski dvorani Rakovnik, Rakovniška 6. Grad Žirovnica pri Sinči vasi - VVerner Berg, oljnate slike, risbe, resorezi. Do 16. decembra. SLOVENSKI VESTNIK 2x tedensko izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tei. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teieks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, i Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/tl, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev. Krščanska kutturna zveza vabi na osrednjo gledališko predstavo v petek, 8. decembra 1989, ob 14.30 uri v Mestnem gledališču v Celovcu, kjer bo ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega gostoval z delom Paula Clauderla ,,Manjino oznanjenje" ki ga je zrežiral Dušan Mlakar. Sceno je izrisala Simona Perne, kostume Alenka Bartl, glasbo pa je napisal Lado Jakša. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih društvenih, v obeh slovenskih knjigarnah in v pisarni KKZ v Celovcu, Vik-tringerRing26, tel.: 0463/16243, ter uro pred pričetkom predstave. Posebni razgovor: Franci Wiege!e SŠZI nadaljuje s serijo zmag Šahisti prvega moštva Slovenske športne zveze Carim-pex 1 nadaljujejo s serijo zmag v spodnji ligi-vzhod. Po Borovljah in BSG Raiffeisen Celovec so tokrat morali premoč slovenskih šahistov priznati tudi Možberžani, ki so na osmih deskah iztržili le 2,5 točk, medtem ko jih je SŠZ I dosegla kar 5,5. Šahisti Slovenske športne zveze I so po tej zmagi na lestvici peti in zaostajajo za četrtouvrščenimi šahisiti iz Gospe svete samo še pol točke. Od posameznih igralcev je treba poleg „!isjakov" Kovača in Lojzeta Galloba izpostaviti dr. Jozija Am-ruscha (slika desno), ki je tudi v Možberku uspešno branil svoj neuradni naslov „Mister 100 odstotkov". Posamezni rezultati: Kovač - Sabitzer 1:0, Alojz Gal-lob - Assaloni jun. 1:0, Živ-kovič - Spitaler remi, Franc Rulitz - Wiesbeck 1:0, Ferm - Th. Santner 0:1, dr. Amrusch - Kessler 1:0, Kol-ter - Mirnig 1:0, Marko Gal-lob - Starzacher 0:1. ,,Tja, kjer si že bii, hočeš spet nazaj!" ranz Wi Franc/ MVege/ekofga vs/poznamo; v športnem dresa avstrijske reprezentance /n med skokom (na s/ikad zgoraj). Prav v svojem športu sod/ IMege/e med na/iboi/še na svetu. Zato prejema tud/ mnoga od//kovanja; na spodnji s//k/ ob sprejetju od/ičja deže/nega športnega referenta. Franci Wiegele, slovenski športnik iz Zahomca, ki se je z dolgimi skoki in poleti na raznih smučarskih skakalnicah uvrstil v sam svetovni vrh, je sicer zgrešil svoj prvi cilj sezone -kvalifikacijo za ekipo, ki bo nastopala prav v teh dneh v Ameriki -, a je kljub temu še optimističen. V razgovoru za Slovenski vestnik je spregovoril o svojih načrtih^zp tekmovalno sezono 1989/90. SV: Lansko leto niste dosegli pričakovanih uspehov. Gotovo s sezono tudi sami niste bili zadovoljni. Ste mogoče napačno trenirali? Wiege!e: /Ve, trening n/ bi/ kr/v. Vsako /eto namreč treniramo enako, pa taci/ vs/ trenerji r/e/ajo v bistva po isti metodi. Zato po mojem tudi dragi trener (Gi/rtier je zamenja/ Gttttzcuhttbcgtt) na moje aspebe ni vp/iva/. A/is/im pa, da sem si osebno zastavi/ previsoke ci/je, v tem pa Gi/rt/er ni zna/ ravnati z menoj; o svojih prob/emih se še nisem moge/ pošteno pogovoriti, pa sem bi/ že v s/abi jbrmi... SV: Mislite, da bo v tem smislu letos boljše? VViegele: V to sem prepričan, saj sem tadi sam že bo/j zre/. Zato si pripisajem dobre možnosti, da bom aspe/ ares-ničiti svoje ci/je. SV: Kateri pa so to? Wiege!e: /Va vsak način se že/im kvn//jirirnri v /. ekipo, ki bo zadnji teden pred božičem tekmova/a v 5opporn. Mis/im. da tam /abko začnem z nspehi, ki bi me pripe/ja/i v šestč/ansko avstrijsko reprezentanco za novo/etno skaka/no tarnejo /ntersport. 7a tarneja je namreč za vsakega skaka/ca ve//k ci/j; zame še posebno, ker sem na njej že tekmova/ in sem bi/ že aspe-šen. SV: Kako pa se pripravljate za ta cilj? Wiege!e: Dos/ej je še povsod manjka/o snega, tako da smo precej trenira/i na p/asti-ki, po/eg tega smo ve/iko vadi/i za moč in dobro kondicijo. SV: Kakšna pa je razlika med skakanjem na snegu in na plastiki? VViegele: /Va obe/; pod/a-gah je tehnika enaka, tako da smo zadovo/jni, da /ahko vadimo na p/astiki. Srez te ne gre več/ Seveda pa je ob drsenja in pri pristajanja vendar do/očena raz/ika, tako da smo /etos vk/jači/i tadi en teden treninga v Duchstedtu. 7am pa nismo skaka/i, temveč/e sma-ča/i, da smo si pridobi/; obča-tek za sneg. SV: Pa še vprašanje o vašem klubu, ŠD Zahomc. Kako ocerijujete mlade skakalce iz domačega kraja? Ste ; z njimi kdaj na pripravah? Wiege)e: /Vače/no ve/ja za vse k/abe na sveta, da brez j priprav ne morejo doseči vrha. 7adi naši zahomški m/adinci še kako potrebajejo nasvete in pomoč našega tre-- nerja. Le preko priprav v k/a-f bih /ahko dosežejo avstrijski nivo. Seveda pa jim tadi jaz skašam kdaj pa kdaj pomagati - vsaj ko/ikor mi to čas dopašča. Če sem doma, sem vedno z njimi skapaj na treninga v fe/ovadnici ah pa tadi na skaka/nicah v b/ižnji S/o-veniji. SV: Katerim pa pripisujete najboljše možnosti za prodor v vrh? Wiege)e: V bistva imajo vsi enake možnosti, odvisno pa bo, v ko/iko se bodo resno akvarja/i s tem športom tadi v nas/ednjih /etih. M is/im pa, da imajo največ izg/edov prav tisti, ki že zdaj zasedajo vedno sprednja mesta; torej Moser, Kaiser, Ztvitter, L/a///er in Kag/itsch. SV: Pa še zadnje vprašanje: sami ste bili že večkrat izvoljeni za slovenskega športnika leta. Kateri pa bi bili vaši favoriti, če bi jih volili? Wiege)e: Vsema špor- tnema dogajanja med koroškimi S/o venci sicer ne morem s/editi, toda k/jab tema bi bi/a