Vilharjeve igre. v, E A, L l bibliothe h Servus Petelinček, Šaloigra v enem delu, nemškej. svobodno Poslovenil in založil O S O B E. Dragutin Zaletel, botanik in fizik. Barba „ njegova gospa. Izabela „ njegova bratranka. Jera, njegova dekla. Petelinček, trgovec. France, njegov sin. Dva postreščika. Godi se v Zaletelovej hiši. 1. Govor. (Velika soba, zadaj v sredi široko okno, na desnej med dvema vratoma omara; na levej vrata v kuliinjo in okno na ulico. Mize in stoli. Mnogo knjig in kemičnih priprav. Jera s pre¬ mičnim sedalom. — Noč.) Barbara, Izabela, Jera. (V začetku je oder prazen. Na ulici je večerna godba. Potem stopi iz svoje sobe na desnej:) Barba. Oh, meni na čast godejoT Izabela (takisto): Oh, meni na čast godejo! Jera (takisto, pa od leve strani): Oh, meni na čast godejo! Barba. Gotovo je tisti mladenič, ki za menoj hojeva! Izabela. Gotovo je tisti mladi, Iju- beznjivi tujec! — 6 — Jera. Gotovo jc moj topnik! (Vse tri hite k oknu :) Naj se prepričam! Barba (jezno). Kaj imate tukaj o- praviti? Izabela (v stiski). Na čisti zrak sem hotela priti! Barba. Skozi zaprto okno? — (Jeri:) Kaj pa ti? Jera. Jaz sem hotela okno obrisati. Barba. Po noči? Oboje ni res! Besnico mi povediti! Izabela. Jaz ... jaz .. . Jera. Kaj bi se bala? Jutri je moj god, in mislila sem, da se me opominja moj topnik! Barba. Ha, ha, ha! Ti misliš, da pod oknom gode? Poberi se precej v kuhinjo, in sama si zagodi s pokriva- čami in lonci! — (Izabeli:) Tebi pa je 7 — spodobno, tebi, da laziš po noči gledat skozi okno, kdo se po ulicah klati! O, tebi je to kakor nalašč, ker se že drugi mesec omožiš! Izabela. Jaz, teta, omožim? Moram vendar prej vedeti za ženina! Barba. Ni treba! Tudi jaz nisem do predzadnje ure poznala svojega moža, pa vendar živiva prav srečno skupaj. Jera (zase). Kakor pes in mačka! Izabela. Tedaj niste poznali lju¬ bezni? Barba. Tudi ti ne boš druzega ljubila, nego kogar ti stric in teta uka¬ žeta! Jera (zase). Ha, ha! Vaju bo vpra¬ šala! Barba. Se to bi se hotelo, da bi vsaka goska vedela več od mene! Izabela. Teta! Znate Vi mojega ženina? Barba. Njegovega očeta znam, in to je zadosti! — 8 — Izabela. Jaz pa imam že svojega ljubega! Barba. Ne vem, če bo kaj ! Izabela. Prav lepega mladeniča.' Na zadnjem plesu sva se zaljubila! Barba. Bodi si kdor hoče; tebe, za¬ dnjič ti povem, dobi mladi gospod Pe¬ telinček ! Izabela. Teta, jaz ne maram niti pe¬ telina, niti petelinčka! Rajša vlečem pe¬ pelnično sredo vse plohe vsega mesta! Barba. Zadosti je vsega tega! Spat pojdi! Jutri boš dalje slišala! (Izabela od¬ stopi.) Jera (leze proti oknu). Moram vendar pogledati, kdo je pod oknom! Barba (leze proti Oknu). Naj vendar pogledam, kdo je godel! (Druga se druge dotakne.) Obe. Jej! Barba. Kaj si še tukaj! Precej se poberi, če ne, jutri te zapodim! Jera (zase). Ne bo še vsega konec! (Odstopi počasi.) — 9 — Barba (se ozira). Hvala Bogu, da sem zdaj sama! (Gleda skozi okno.) Ni ga in ni ga več! (Odide v svojo izbo.) 2. Govor. Dragutin, pozneje Barba. (Dan. Dragutin nastopi, v roki drži goštaro, ktero s klobukom vred na mizo postavi.) Dragutin. „Aurora musis amica !“ tako so djali moj stric, tako pravim tudi jaz. Že pred štirimi sem bil v la- boratorii; mešal in kuhal sem, in ta goštara naj vsemu svetu dokaže, da sem učena, modra glava in tak kemik, da ni enacega! „ Aurora musis amica!“ (Barba nastopi pri zadnjih besedah.) Barba. Ali te zopet kaj mika? Dragutin. Barbka, bodi mi prija¬ zna, saj vidiš, da imam opravil! Barba. Ti in tvoja opravila pojte rakom žvižgat! Koliko si že potrošil s — lo¬ to kemikarijo? Bedak si bil in bebec ostaneš! Dragutin. Oho! Barba. Da ti ne pusti rajni stric nekaj petič, ne mara bi še denes pure pasel! Dragutin. OhoBarbka! Kaj nisem znašel tistega imenitnega mazila, s kte- rim ali si mažeš nogo . . . Barba. Ali šliorne, vse enako je! Dragutin. Barbara! Ne jezi me! Barba. Kaj bi te jezila? Samo povedam ti, da vse te-le tvoje torte in retorte, mešanice in zmešanice ve¬ ljajo menj od črvivega lešnjaka! Dragutin. Rabarbara, jaz ti pa po¬ vedani, da samo to, kar sem denes znašel, velja več, nego vse, kar mi je stric pustil! Barba. Ne mara je med za muhe ali bolhe? Dragutin. Da bite vendar! Tukaj je Terjak, Opilim, Solarnim, Mercurium 11 — in še druzih zdravil več! Ako kozar¬ ček tega izpiješ, precej umreš, — če pa samo dve, tri kapljice, le sladko za- spiš, in kadar se zbudiš — Barba. Bodeš mrtev! Dragutin. Oho, — bodeš zdrava! . Barbka! Najsi me živega vedno s ka¬ menjem lučaš, vendar sem si v sve- sti, da mi zanamci zarad te nebeške znajdbe postavijo velik kamen na grob, na kterem bo vpisano zlato moje ime . Barba. Zaletel! Dragutin. Barbara! Barba. Pod tvojo streho ni mož¬ gani Dragutin. Rabarbara! Barba. Za vse drugo ti je mar, samo za hišo ne! Kaj misliš, da bom vedno sama vse na glavi imela? Ne samo lastnih najinih potreb in zadev, zdaj si mi še Izabelo nakopal! Dragutin. Barbka! Izabele skoraj ne čutiva v hiši! — 12 — Barba. če ti ne, pa jo čutim jaz! Ti si jo nekomu obljubil, ona si je pa izvolila druzega, ker pravi, da no¬ benega ne vzame brez ljubezni! Dragutin. Prav pravi! Meni je žal, da sem jo k sebi vzel, ker jo ti na¬ učiš še marsikaj napačnega! Barba. Pust! Pusti svoje puste, ne¬ slane besede, če ne jaz tebe pustim! Dragutin. Pa . . . Barba. Nič pa! .... Ti veš, da zate in zame prav dobro mislim; tipa nimaš v glavi druzega, nego svojo smešno kemijo in te — mora biti ko¬ nec! — (Odstopi.) 3. Govor. Dragutin, pozneje Jera in postreščika. Dragutin. Tako je le! Kadar je razbeljena, ni poštene besede iz nje! — 13 — Sicer je vsa druga; zjutraj, kadar vstane, je brencelj, opoldne je osa, zvečer pa sršen. Po noči je pa taka ko janjček, posebno ko zaspi! — Naj denem zdaj na stran to nebeško kapljico, da se kdo ne zmoti in izpije! (Nese goštaro v omaro, pa ne zaklene.) Jera (nastopi). Gospod, dva po- streščika Vam neseta veliko skrinjo! (Postresčika prineseta skrinjo.) Prvi postresčik. Gospod dohtar Če¬ bula so Vam poslali to-le težko skrinjo, in Vas lepo pozdravljajo! (Položita skri¬ njo, in odstopita z Jero.) Dragutin. Aha, dohtar Čebula! Že prav! (Zase.) To so kosti tistega moža, kterega so on mesec obesili! To bo kaj zame! Jerče! Jerče! (Ozira se po njej.) Kaj je šla? Postreščikov tudi ni ? — Moram ja nazaj poklicati ali pa druga dva najeti, da spravim skrinjo v laboratorij. Ce Barbka zve, kaj sem kupil in za čim, primaruha, izpod! — 14 — me precej izpod strehe! (Odstopi skoz kuhinjo.) 4. Govor. Barba, potem France. Barba (pride iz svoje sobe). Ves Dra- gutin! . . (ozira se.) Kam je sel? Men¬ da zopet v tisto svojo laboratorijo! (Zagleda skrinjo.) Kaj pa ta skrinjača tukaj pomenja? Gotovo je kaj neum¬ nega v njej! Kaj pogledam! (Odpre skrinjo.) France (se vzdigne iz skrinje, in razpne roke). Angelj moj! Barba (vsa prestrašena). Prikazen ! France (zase). O joj, starka je! Barba. (zase). Tisti, ki je meni vče¬ raj pod oknom godel! France (zase). Kaj pa zdaj začnem? Barba (zase). Ljubezen do mene ga je navdušila! — 15 France (zase). Pomagajte mi vsi svetniki! (Naglas.) Dober dan! J) avb a (gleda sramežljivo). Gospod moj! Kaj tukaj iščete? France. Rad bi se z Vami sezna¬ nil! Barba. Pa niste hoteli po stopnicah priti? France. Cim veča ljubezen, tem veča predrznost! Barba. Kaj vas je sem prineslo? France. Dva postreščika! Pa vse me boli! Barba. Kaj pa želite? France (zase). Mar povem resnico! (Na glas.) Srce me je semkaj gnalo! Barba. Srce? Moj Bog! France (skoči iz skrinje). Kaj Vam vse povem! — Že dalje časa hojevam okoli te hiše, kakor mačka okoli vrele kaše, pa nobene prilike ni bilo do zdaj, da bi bil natihoma va-njo prišel! Ka¬ meri se, da dohtar Čebula hoče nekaj — 16 — v tej skrinji semkaj poslati. Ljubezen me izpodbode, jaz skočim v skrinjo, in se dam namesto druge robe v to hišo prenesti. Zdaj sem tukaj, da vidim ljubico svojega srca! Barba. Gospod, preveč se upate! France. Prava, čista ljubezen zmo¬ re vse ovire! (Vneto razpne roki, kakor da bi ljubke po sobi iskal.) Naj te objamem radost moje vnete duše! Barba (misli, da to njej gre, in se umika). Gospod, kaj ste se predrznili! France. Za Boga svetega, bodite mi prijazni, pomagajte mi! Barba. Gospod moj! Vas ne mo¬ rem, — Vas ne smem uslišati! Ce tudi moje srce za Vas govori, znam pa, da mi velika dolžnost kaj tacega prepoveduje! France. Kaj ? (Zase.) Ta strah mi¬ sli ne mara, da sem zarad nje tu- kaj ? Barba. Ubogi moj mladenič! Cu- — 17 — tim dobro, kaj trpite, pa zvedite, da sem omožena! France. Oh, kaka nesreča! (Zase.) Čakaj baba, tvoja neumnost mi mora pomagati! (Na glas.) Oh, ljubeznjiva gospa! Ne zavržete me, ko sem Vam udan z dušo in telesom! Barba (zase). Kako prisrčno govori! (Na glas.) Gorje mi, če naju skupaj najdejo! France. Prav govorite; skrijte me! Barba. Kam mislite! Ne, ne, morate iz hiše! Precej ! France (zase). Boš čakala! (Naglas.) Jaz da pojdem od Vas? Nikdar ne! (Zase.) Dokler prave ne ugledam, že ne! Barba. Moj Bog, če pride moj mož! — Morate proč! France. Kak6? To ni zdaj mogoče! Barba. Kakor ste prišli — v skri¬ nji! France. Ne grem več v to skrinjo, če mi dva Triglava obljubite! 2 — 18 — Barba. Stojte! (Posluša.) Moj mož gre! Če Vas dobi, mrtvi boste! Le v skrinjo! France. Naj pa bo v božjem imeni! (Skoči v skrinjo.) Lekko noč! Barba (zapira). Grem urno po dva postreščika! Mirno čakajte! France (odpre pokrov). Prosim, re¬ cite jima, da bi počasi ravnala s skri¬ njo! Barba (zapre). Bom, bom! France (šeenkrat privzdigne). Naj neSO k Slonu, v sobo št. 31. Barba (zapre). Z Bogom, zdaj pa se podvizam, da dobim postreščika! 5. Govor. France (vzdigne pokrov, ozira se, in go¬ vori): Žive duše ni! Se moja preljubez- njiva starka — ne tako! — še moja prestara ljubka je Bog ve kam odro- — 19 — govilila! France, zdaj pa le urno! (Skoči iz skrinje.) Kar sem začel, moram moški izpeljati, naj se tudi mati Ko- renikovka na glavo postavi! Ne ganem se od tod, dokler ljubice ne ugledam, in naj se mi je skrivati po vseh pe¬ čeh! — Stoj France! — Ge pride bo¬ tra staroljubka, in zapazi, daje skrinja prelahka, ne mara bi jo odprla! Tedaj France pameten, in deni kar bodi va-njo! (Ozira se po sobi.) Povsod leži to¬ liko knjig, — hajdi notri z vami! (v skrinjo nosi knjige, in na vrh dene dve odeji, kteri v nečem kotu najde.) Še vi dve po vrhu, da ne bodo knjige ropotale. Lehko noč vsem vam! (Zapre s pokrovom, in potehta skrinjo.) Niti preprazna ni, niti prelahka! Zdaj pa pošljite ali vlecite jo, če Vam je všeč, — celo v Mehiko, Vam ne branim! Jaz pa grem iskat ljubice! (Odstopi.) 2 * 20 — 6. Govor. Dragutin, pozneje Jera. Dragutin. Pol mesta sem preletel, in nisem niti enega postreščika našel. Ce je le mogoče, za denes spravim skrinjo v drvarnico, (potehta jo) pa sam ne, ker ima precej v sebi! Jera! (Jera pristopi.) Jara. Gospod, kaj zahtevate? Dragutin. Pomagaj, da poneseva to skrinjo v drvarnico! Jera. V drvarnico? Dragutin. Da jo le gospe skrijem, ker so v nj ej kosti! Jera. Pa ne mrtvaške? (Potehta.) Težka je! Dragutin. Saj si kuharica, moraš vedeti, da so kosti teže od mesa! Pre¬ težka pa tudi ni! Kar vzdigniva! (Vzdig- neta jo, in neseta proti kuhinji.) Barka (od kuhinjske strani). Jera! Jera! Dragutin. Moj Bog, moja žena! — 21 — Jera. O jej, gospd! Dragutin. Kaj počneva? Jera. Jaz ne vem, kaj bi bilo naj¬ bolje! Dragutin. Brzo na okno z njo, pa pregrinjalo Čeznjo! (Deneta jo na okno, skri¬ nja se prevaga, in pade v vodo, ki teče za hišo.) Jera. Oh! Dragutin. Ta je lepa! Moje drage kosti v skrinji, skrinja pa v vodi! (Češe se po glavi; v tem nastopi Barba.) 7. Govor. Prejšnja in Barba. Barba (nastopi, pa ne vidi prejšnjih). Ne dobim človeka, če dam zlatnik za-nj! Bo pa Jera pomagala! (Kliče.) Jera! Jera! (Zagleda moža in Jero.) — Moj mož! Dragutin (v stiski). Ljuba mojaBarb- ka! — 22 — Barba (zase), če je odprl skrinjo, izgubljena sem! (Na glas.) Kaj pa de¬ laš tukaj, in sam z Jero? Jera. Jaz sem gospoda le vprašala, če potrebujejo kaj! Barba. Od tebe ne potrebuje nič! (Vitli, da ni več skrinje.) Ni tukaj skrinja stala ? Dragutin (zase). Sam rogač jej je to povedal! Barba (zase). Zvedeti moram, če jo je odprl, ali če j e ni! (Na glas.) Kam je prešla ta skrinja? Dragutin (zase). Gorje mi! (Naglas.) Si jo ti videla? Barba. Sem jo! Dragutin. Pa veš, kaj je bilo v n J e j ? Barba (zase.) Moj Bog, kaj porečem! (Na glas.) Vem! Dragutin (ustraši se). Veš! Barba in Dragutin (ob enem). Vse ve! — 23 — Bctrlxi in Dragutin (ob enem, pa zase). Zdaj pa le z lepa! (Obapadeta na kolena.) Barba. Ljubi mož, prizanesi mi! Dragutin. Ljuba žena, prizanesi mi! (Oba vstaneta, in ob enem vsak zase rečeta.) Barba. Kaj? On mene prosi? Dragutin.. Kaj ? Ona mene prosi? Barba. Dragutin! Si ti odprl skri¬ nj 0 ? _ . . Dragutin (plašen). Bog ne daj! Se doteknil se je nisem! Ker si pa želela, naj dam slovb vsem oslarijam, zato sem tudi to skrinjo skoz okno vrgel! Barba (vsa plaha). V vodo? — Več¬ ni Bog! (Omedli.) Jera. Gospa! (Ujame jo, da ne pade.) Dragutin. Omedlela je! — Tink¬ turo, tinkturo ! (Teče proti omari.) Barba (poskoči). Zame ni tvoja obloda! Dragutin. To je roba! Ze samo ime jo ozdravi! Barba (vije roke). Izgubljena sem! 24 — — Jaz sem izgubljena, — ti si izgu¬ bljen, — oba sva izgubljena! Dragutin in Jera. Kaj pa je? Barba. Veš, kaj je bilo v skrinji? Dragutin. Kaj ne bi vedel? Mr¬ tvaške kosti! Barba. Zivaške, živaške! Krasen mladenič, ki se je predrznil, tako k nam priti! Dragutin. Miserere nobis! Urno, urno! Ne mara ga še rešimo! Če ga le iz vode potegnemo, že mrtvega ozdra¬ vim! (Odteče.) Barba in Jera. Grozovita nesreča! (Odtečeti.) 8. Govor. France (nastopi). Ni sluha ni duha o mojej ljubici! Vso hišo sem pre¬ vohal; po vsili sobah sem iskal; še pod streho sem lezel, — pa le ni je! — 25 Bal sem se, da pridem do ljudi, ki bi menili, da sem tat! Pa vendar ne vem se sam za gotovo, ali nisem tat! Koli¬ kor mi nekaj tukaj notri (pokaže na prša) poveda, in kolikor sem bral v ljubez- njivih očeh svojega dekleta, nadjam se, da sem tat, — pravičen tat, ki sem srce ukradel, pa drugo namestil! (Ozira se.) Skrinja je že pri „Slonu,“ pa France Še ne! (Po stopnicah nekaj ropota, on posluša.) Nekdo ide; France beži! Pa kam? (Umakne se nazaj.) 9. Govor. France in Dragutin. Dragutin (joristopi, in vije roke). Vse zastonj! Voda je globoka in deroča! Noben drog ni dosegel dna! Valovi so skrinjo in njega odnesli! Morilec — 26 — sem! Nedolžen, prav nedolžen mori¬ lec! (Zagleda Franceta, ki je vse dobro slišal.) Kdo ste pa Vi? Kako ste sem prišli? France (se mu bliža in priklanja). Ste Vi gospodar tej hiši? Dragutin. Da bi tako ne bil! (Zase.) Gotovo je od sodstva! France. Tedaj ne skrivajte Vaše . . Dragutin (ves trepetaje). O ne bom skrival ne! Tukaj sem! Storite z me¬ noj, kar hočete! France. Nesrečno misel ste imeli! Dragutin. Izgubljen sem! Kaj bo svet — kaj bodo djali sosedje? France. Ni svet, ni sosedje tega ne zvedo! Dragutin (pade na kolena). Ali me rešite ? France. Rešim Vas; pa le, ako mi daste svojo bratranko za ženo, ktero že dalje časa nad vse ljubim! Dragutin (vstane). To ni mogoče, ker je že zaročena. — 27 — France, če ne, naj pa ves svet zve, da — Dragutin (tišči mu usta). Molčite za Boga svetega! Saj Vam jo dam; nate roliO ! (Podi mu roko.) France. Gospod, ne bojte se, daje nisem vreden, in da je ne morem osre¬ čiti. Jaz sem trgovca Petelinčka iz Celja edin sin! Dragutin (vesel). Vi, Vi ste mladi Petelinček? France. Da! Do petelina nimam daleč! Dragutin. Vi ste torej tisti ženin, ki je obljubljen našej Izabeli? France. Kako pa to, Gospod? Dragutin. Z Vašim očetom, mojim starim prijatljem, sva si dopisovala, in te dni ga pričakujem semkaj. Fratice. To ni slabo! Jaz pa sem že dvojo skorne krog Vaše hiše raz¬ trgal, in naposled bi še bil lehko mokro smrt našel! — 28 — Dragutin (prijazno). Prosim, sediva! Kozarček ga morava izpiti, ker se prvič vidiva! (Kliče.) Jera! Jera (pritečeiz kuhinje; vsa bleda). Kaj bi radi? Dragutin. Prinesi goštaro vina in dva kozarca! Jera. Precej! Dragutin. Prijatelj! Zdaj si bova v rodi, tedaj se nadjam, da boste še rajši molčali! France. Stric, to se zna! Nikdar ne črhnem o skrinji! Dragutin (zamaši mu usta). Tiho! Ni te besede ne izgovorite! 10. Govor. Prejšnja in Jera, pozneje Barba. Jera (prinese goštaro vina in dva ko¬ zarca). Tuje vino! — 29 — Dragotin. Deni ga na mizo! — Prosim, gospodičič, po služite si! (Natoči oM kozarca.) France (prime kozarec). Na Vaše zdravje izpijem prvo kupo! (Pije, pa hi¬ tro od ust potegne.) Dragutin. Kaj, ne mara je prekislo? France. To ne, le duh . . . Dragutin in Jera (se ustrašita). Kak duh ? France. Kaj sta pa tako poskočila? Dragutin. Mislil sem, da ste duha videl ? France. Pri Vas? Ne verujem! — Le vinski duh ! (Se enkrat ga pokuša.) ■—■ Ta duh je vendar prezoperen! To je poštena zevrelica! (Izlije vino po tleh, da ona dva ne vidita.) Dragutin. Vendar ne! Prava stara zelenika je! France. Mogoče, daje bila nekdaj izvrstna! Dragutin. Naj pokusim! Na Vaše — 30 — zdravje ! (Nastavi kozarec k ustom, poduha, pa ga postavi na mizo; ves prestrašen tiho Jeri:) Jera, za Boga, kje je bila ta goštara? Jera. Med onimi, tam-le v omari! France (v omotici se vrti). Vse, vse pleše okrog mene — juhd! Dragutin. Ves kozarec ga je po¬ pil! Oba sva mrtva! France. Le okoli! — Godite! — Poroka! — Juho! Jera. Gospod, kaj bo iz tega! France. Vino, oh — strup — strup! (Pade na zofo, in obleži.) Jera. Strup? Dragutin. Strup! Nesrečna, kaj si storila, da si prinesla strup namestu vina ? Jera. Moj Bog! Bežati mi je čez vse hribe in doline! (Hoče odteči.) Dragutin (jo zgrabi). Tukaj ostani, Jerce! Zlato moje Jerce! Le zdaj me ne puščaj! Zapri vrata! (Ona zapira.) Skrij mene in sebe! Skrij oba! (Nekdo trka.) — 31 — Jera. Gospod! Nekdo trka! Dragutin. O jej! Miserere mei! Že gredo pome! Jera. Če še to zaslede, vzemo vsem glavo! Dragutin. Jerica, pomagaj mi! (Hitro sedališče zofno naprej potegneta, vzdigneta prvi del, Franceta va-nj položita, in zofo v prejšnji red postavita.) Tako! Sedališče je, kakor prej! Molčiva, in po noči proč ž njim! Barba (trkaje). Mož, odpri nu! Jera. O jej, gospa so! Dragutin. Ljubka, le malo še po¬ trpi, imam baš z zdravili opraviti! Pre¬ cej, precej! Jera (joče). Ti ljubi moj Bog! Kaj bo iz vsega tega? (Odstopi.) Barba. Dragutin, odpri že vendar! Gospod Petelinček iz Celja so tukaj! Dragutin. Pe — pe — pe — petelin¬ ček iz Celja! Baš prav je prišel! —• Zdaj, zdaj ! (Gre odpirat vrata.) — 32 11. Govor. Prejšnji , Petelinček, pozneje Izabela in Jera. Petelincelc (nastopi, dobro obložen). Nu, tu sem le! Naj te objamem! Dragutin (ves zmoten). Servus, Pete¬ linček ! Petelinček. Glej! ServusPetelinček mi pravi! Kaj se prijatelji tako spre- jemljejo! Servus Petelinček, ne da bi me srčno objel! Dragutin. Ne zameri; od samih opravil sem ves iz sebe! (Objame ga.) Petelinček. Tako je prav! — (Odloži vso ropotijo; Barbi:) Ne bodite huda, da sem tako pozno prišel; pa jaz nisem tega kriv. Onkraj kamenega mosta se je bilo na železnici nekaj polomilo, in tako smo zakasnili šest ur in pol! Po¬ tem pa pridem pred Vašo hišo, trkam in trkam debelo uro. Že mislim, da ni V njej žive duše! (Dragutin in Barba se — 33 jako prestrašita.) Na zadnje poropočem z nogo in palico, in hvala Bogu, da ste ta ropot slišali in vrata odprli! Pa sko¬ raj sem že obupal, da Vas zbudim iz tacega večnega spanja! (Dragutin in Barba se zopet prestrašita; — zase.) Ze dru¬ gič se oba nekam čudno stresa¬ ta! (Na glas.) Jutri pa zgodaj poi¬ ščem svojega Franceta! Boste videli, kak dečko je! Lep, velik, umen, omi¬ kan, — ves, ves njegov oče! To bo ve¬ sel, kadar zve! Kje je pa, —■ — že veste! .... Dragutin (kliče). Izabela ! (Izabela pri¬ de, in se prikloni.) Tukaj je! Petelinček. Lepa, prav lepa dekli¬ ca ! (Pod4 jej roko.) Goreče oči, bele zo¬ be, prekrasne kite, rudeča lica, — vse, kakor je Bog ustvaril, kaj ne, ljubka? Izabela (razžaljena). Moj gospod! Petelinček. Nu, nu, gospodičina, ne bodite mi huda! Mi na kmetih, in kar je na kmetih, smo in ostanemo, kakor 3 — 34 — nas je Bog dal. Mi gledamo zelene go¬ rice, cvetoče dolinke, — gospoda v mestu si jih pa le na zid mala! Mi pijemo čisto vince, čisto mleko, — go¬ spoda v mestu si ga pa beli z vodb! Nam slavci p>o svoje pojo, — gospoda v mestu še nedolžne ptice deva pod paragraf, da morajo po orgljieah peti! Ne zamerite tedaj gospodičina! Izabela. Tudi jaz ljubim naravo, tedaj tudi vse, kar mi od srca na rav¬ nost poveste! Barba. Meni je prav žal, da mi niste pisali, kdaj pridete! Vam bi bila napravila kaj večerje! Petelinček. Lepa hvala, gospa! Mo¬ ram reči, da je nisem potreben. Od doma sem imel s seboj dve kuhani klo¬ basi, kteri sti mi po poti kratili čas in privezali dušo. Ako pa imate vrček dobrega dolenca, to bi mi ustregli! Dragutin. Kaj? Vina želiš? Petelinček ( za se). Zopet se je pre- — 35 — strašil! Kaj to pomenja?(Na glas.) Pro¬ sim te, prijatelj, saj vem, da imaš staro kapljico v hramu! Dragutin (kliče). Jera, prinesi go- štaro Tičine iz lirama! Petelinček. Ta bo dobra; potem se pa koj spravim med ruhe, ker sem že truden in zaspan! Barba. Kaj boste pri nas spali? Petelinček. Da, če je mogoče! Vsi se mi nekam oparjeni zdite,—-nemara sem Vam na poti? Barba. Bog ne daj! Le soba je vsa nagnjetena, ker se Vas nismo na- djali! Petelinček. Eno samo noč, ali bo¬ dem v postelji ali ne, nič ne de, pa tu-le na zofi zaspim. 3 * - 36 — 12. Govor. Prejšnji in Jera. Jera (postreže Petelinčku z vinom). Pro¬ sim, gospod, ako Vam je drago! Petelinček (prime vrček, in ga izpije rekoč): Na zdravje vse družine! Dragutin. Prijatelj, že velja! — Na zofi pa vendar . . ne boi spal? Petelinček. Zakaj ne? Kdor ima dobro vest, spi povsod dobro, — kaj ne? Dragutin (se trese). Res je! Petelinček (si natoči). Da bi le ve¬ del, kaj imate med seboj? Vsi ste ža¬ lostni, klaverni! (Pije.) Kaj pa je po¬ sebno tebi, ljubi moj, da se treseš o vsakej mojoj besedi! (Zopet si v tem na¬ liva.) Dragutin (tiho Jeri). Kadar zaspi, prinesi nožič in škarje, da platno na zofi razporjeva, in nesrečnika odneseva! Jera (se strese). A-a-a! (Užge pet sveč.) — 37 — Petelinček (zase). Bog ve, da se mi vse grozno čudno zdi! (Vsak vzame svojo svečo.) Barba. Ne zamerite! Pozno je, mi gremo spat! Lehko noč! (Odstopi.) Petelinček. Lehko noč! Izabela. Prihodnji moj tast! Naj se vam kaj sanjaomojej sreči! (Odstopi.) Petelinček. Dobro spi, ljubka! Dragutin. Da bi ne videl v spanji kake prikazni, dobro zatisni ušesa in OČi! (Odstopi.) Petelinček. Z Bogom! Jera. Saj ne verujete duhov, kaj ne? Petelinček. Ne jaz! Jera. Pri nas jih tudi ni! Lehko noč! (Odstopi.) Petelinček. Z Bogom, ljubka! — 33 — 13. Govor. Petelinček (čudno za njimi gleda). De- nes je menda ščip, ker vse nekaj ščiplje, da se mi prav smilijo. Prvič so me prejeli s tistim mrzlim pozdravom: Servus Petelinček! drugič so mi skoraj vina odrekli; tretjič postelje; četrtič so vsi nekam preplašeni; pe¬ ti e so mi voščili toliko lehkili noči, da bo ne mara prav težka; šestič je kuha¬ rica še o duhovih kvasila, ker vem, da zdaj ni enega duha n i k j e r ni! (Vzame si ponočno kapico iz škatlje, potem premeče podzglavje, kar zasliši vzdihovanje. Ves prestra¬ šen se ozira.) Nu, kaj pa je to? (S svečo išče po sobi.) Kjer je vzdihljaj, mora biti tudi človek! Pa tukaj ga ni! — Naj¬ bolje bo, da ležem, in hitro zaspim! (Leže in ugasi luč.) — Ti zlodej ti! S čim me sprejme! Servus Petelinček! Se nobena živa duša na vsem svetu mi ni rekla: Servus Pete — lin — ček! (Zaspi.) — 39 — 14. Govor. Prejšnji, Jera, Dragutin (bleščilko v roki). Jera. Tresem se bolj od topolovih listov; na pol mrtva sem od samega strahu! Dragutin. Trdna bodi, kakor jaz! (Trese se bolj od nje.) Jera. Tudi Vi se tresete, in kako? Dragutin. Le plamen miglja, ne pa jaz ! (Posluša.) Trdno spi ! (Lezeta do zofe, obrnena proti ljudstvu.) Zdaj pa urno raz- porji! Jera. Ni noža ne morem prav dr¬ žati ! Oh, čo se vzbudi! Dragutin. Urno, urno, Jera! (Koza¬ čenja parati, vzdihuje France na vso moč, in za¬ kriči. Dragutin izpusti bleščilko iz roke, bleščilka pade na Petelinčka. Petelinček plane iz zofe, in zagleda Jero z nožem; Dragutin se skrije za zofo, in luč ugasi.) Petelinček (vpije). Morilci! Tatje! Po¬ magajte ! — 40 — France, (vzofi), Pomagajte! (Razvrže zofo, in stopi iž nje.) 15. Govor. Prejšnji, Izabela 'm. Barbara (s svečami). Barba. Za Boga svetega, kaj je tukaj ? Izabela. Kaj se je prigodilo! France in Petelinček. Morilci! Mo¬ rilci ! Barba, Dragutin, Izabela, Jera (zagle- daje Franceta). Oll! (Barba omedli, Jera se prime stola.) Dragutin. Vsi zveličani duhovi! France. Kje so duhovi? Izabela. Ljubljenec mojega srca! Petelinček. France, sin moj! France. Moj oče! Petelinček. Od kod si pa ti prišel? France. Iz te-le zofe! Dragutin. Kaj še živite? — 41 — France. Zakaj pa ne bi živel? Dragutin. Da Vas ne vidim, ne bi veroval! Pa ste poln kozarec . . . France. Kaj pa da! Nekaj kapljic sem Jzpil, druge pa po sobi izlil! Dragutin. Bodi Bogu hvala! Barba. Kaj niste utonili v skrinji? Dragutin. Ali ste Vi tisti? Tega ne umejem! France. Dovolj je, da jaz umejem! Namestu sebe sem pometal Vaše knjige in dve odeji v skrinjo! Barba. Oh, samo da niste mrtvi! France. Živim, živim, in ako Bog da, bom še nekaj dni živel s svojo ljubeznjivo Izabelko, za ktero sem do¬ volj hojeval in vagal! Barba. Vi ste torej hojeval le za Izabelo ? France. Mlado za mladim, — teta ne zamerite! Barba. Pa se imejta! Saj ste si jo krvavo zaslužil! — 42 — Petelinček. Poslušam in poslušam, pa ne umejem ni desetega dela vaših burk! Dragutin. Prijatelj, naj ti na hitro razložim! Bali smo se, da smo tvojega Franceta v vodo vrgli, in drugič, da je namestu vina pil najhujši strup. Oboje ni res. France živi, Tebi in meni na največe veselje! Petelinček. Umejem! In tvoj strah je znašel tisti: Servus Petelinček! Dragutin. Strah je zmagan, in mi smo zopet srečni! France. Jaz pa najsrečnejši med vsemi! Izabela. Ce ne jaz! Petelinček. Da sta le Vidva srečna, zdaj mi pa recite, kolikorkrat hočete: Servus Petelinček! Vsi: Servus Petelinček! (Zagrinjalo pade). Tisk Egerjev v Ljubljani. — 1865.