Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja TEDNISTVO K OFIUVA PTUJ. PKESCKMOTA 1 — rCUPO« STCT 138. CEKOVN) KACOa PRI NJUtODNl BMMtX. POOKVZmCA PTUJ. ŠTEV 643-T-20f OIBJOJI UMDNISKI OOBOI — OOOOVORin USEOMIK ffRABL J02> ROKOPISOV n VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA nSKARMA LETNA NAROCimu 800 DIH. POLLETNA 290 DOl. ČETRTLETNA 129 001 Štev. 46 — Leto VII. PTUJ, 19. novembra 1954 Po?tntna plaians ▼ Koioviiil Cena din 10. Zadnje dni po svetu NAGIB KONČNO ODSTAVLJEN Nedavni poskus atentata orga- nizacije »Muslimanski bratje* na predsednika egiptovske vlade Na- serja je sprožil proces, katerega prvi vidni rezultat je bila odsta- vitev generala Nagiba s položaja predsednika egiptovske repu- blike. Preiskava po atentatu je namreč pokazala, da je bil Nagib sam zapleten v zaroto, s pomoč/o katere je nameraval spraviti s sveta predsednika vlade Naserja in ponovno sam prevzeti tudi posle predsednika vlade, kakor utrditi svoj položaj predsednika republike, ki mu je bil že močno omajan. KAKŠEN BO ODGOVOR NA SOVJETSKO NOTO? Sovjetska zveza je pred nekaj dnevi poslala 23 državam ki so- delujejo v zahodni skupnosti noto, v kateri predlaga sklicanje konference o evropski varnosti, ki bi se naj začela že letošnjega 29. novembra v Moskvi ali v Pa- rizu. Marsikoga je ta naglica dokaj presenetila, saj iz povojne zgodovine evropske in svetovne diplomacije vemo, da se tej drža- vi na nobeni konferenci nikamor ni mudilo. (Spomnimo se samo na Pan Mun Joml) Vendar za to najdemo kmalu razlago če upo- števamo, da je s pariškimi in lon- donskimi sporazumi, kakor tudi z reakcijo na te sporazume med francoskimi socialisti in angleš- kimi laburisti nastala možnost za njihovo ratifikacijo ter s tem za ustvaritev učinkovite zahodne obrambne organizacije, kj se bo okrepila tudi z oborožitvijo Za- hodne Nemčije. Ce pomislimo še na to, da do pobude o konferenci ni prišlo pred nekaj tedni, ko je bila na mrtvaškem odru Evrop- ska obrambna skupnost, vidimo, da je pravzaprav strah pred kon- solidacijo Zahoda rodil to noto. Jasno je, da je glede na takšno stanje stvari svet sedaj v nape- tem pričakovanju in ugibanju, kakšen bo odgovor Zahoda na to pobudo. V pričakovanju nega- tivnega odgovora, čeprav le z motivacij n tehničnih fpžkoč za- radi kratkeaa časa, slišimo gla- sove T Vzhoda o tem, da so tam z odklonitvijo ne nameravajo sprijaznili in kakor je posneti iz njihoveaa tiska, ni podcenjevali možnosti morebitnih njihovih ukrepov v sm^ri sfrnitve vseh sil nrr Vzhodu (kolikor je poten- ciran fe v tem pogledu tam sploh se možno). NAS A GOSPODARSKA DELEGACIJA V ZDA Te dni se mudi v V/ashingfonu jugoslovanska gospodarska dele- gacija, ki ji načeljuje podpred- sednik Zveznega izvršnega sveta Sbetozar Vukmanovič. Gospodarska delegacija ie od- potovala v 7edin jene države z namenom poglobiti gospodarsko sodelovanje med obema država- ma, predvsem pa urediti vpra- šanja okrog naših kratkoročnih kreditov, ki bi jih naj spremenili v dolgoročne Razpravljajo pa tudi o vprašanjih, ki zadevajo investicije v kmetijstvo v naši državi. Pa tudi druaa vprašanja so na dnevnem redu, predvsem vprašanja razvoja gospodarstva v Jugoslaviji, uvoza hrane in obrambnih stroškov Načelnika delenaciie bo spre- 'fel tudj predsednik Eisenhov/er. Oh tej priložnosti mu ho izročil osebno pismo predsednika Tita. 21 noveirii n u Moio otvcritev Tovafgie oljnice in a^miiini"a ^ Kidričevem! Kolektive in prebivalce iz ptujskega okraja vabimo, da se udeležijo slavnost- ne otvoritve in priuetka rednega obratovanja Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, ki bo v nedeljo, 21. novembra t. I., ob 10,30. Kolektiv Tovarne glinice in aluminija v Kidričevo Člai&i kole^iliva iz Kidričevega se predeli visolfo odlikovan a Javnost je že v nedeljo. 14. nov. 1954, zvedela iz dnevnega časopisja, da so bili z ukazom predsednika FLFU tov. Josipa Broza-Tita odlikovani za po- sebno požrtvovalno delo pri gradnji Tovarne glinice in alu- minija »Boris Kidrič« v Kidri- čevem in za vnemo v socieili- sti^čni graditvi naše države Z REDOM DELA H STOPNJE tov. Stane Bizjak in tov. Fra- njo Griinfeld; Z REDOM DELA III. STOPNJE tov. Stane Tonejc. Marjan Ber- lič, Mirko Golob, Milan Gre- gorlč, Janez Kostanj evec, Rudi Majcen, Anton Kolok, Ivan Lajh, Jože Šegula in Stane Ceme; Z MEDALJO DELA tov. Ferdo Zalar, Avgust Skri- la, Albin Tomše, Ivan Jakomi- ni, Maks Mele, Ljubo Komelj, Alojz Vnuk, Ivan Elsner, Maks Jabločnik in Zvonko Kosta- nj evec. Državljani! 28. novembra vsi na Bori! IZTJD »Franček Kozel« iz Cirkulan obhaja 55-letnico obstoja prosvetnega društva. Po kulturni prireditvi, ki bo ob 15. (3.) urt, bo v vseh prostorih ljudska zabava. Združite praznovanje Dneva republike s to kulturno manifestaci,1o! Vzgojno-zdravstveni teCaj za starše V času od 25 nov-^embra 1954 do 27. januarja 1955 bo pri- redil kolektiv osnovne šole v Ptuju v povezavi z zdravstveni- mi delavci vzgojnozdravstveni tečaj za starše. Predavanja se bodo vršila vsak četrtek ob 19. uri v osnovni šoli po sledečem redu: 25. novembra: O sodobni dru- žinski vzgoji; 2. decembra: Zdravje in hi- giena šolskega otroka; 9. decembra: Naloge telesne, umske in delovne vzgoje; 16. decembra: O nalezljivih boleznih; 23, decembra: Vpbv knjige, filma in gledaldSča na razvoj otroka; 30. decembra: O glistavosti otrok; 6. januarja: O kaznj in nagra- jevanju; 13. januarja: Prehrana otrok; 20. januarja: Kako pomagamo otroku pri učenju; 27. januarja: O negi zob Vabimo vse, ki jim je pri srcu zdravje in razvoj otroka. Kolektiv osnovne šole v Ptu,iu. HISNI POSESTNIKI! Za nujna popravila hiš je na razpolago pri podr. NB Ptuj še nekaj kredita, ki ga lahko na- jamete pod ugodnima pogoji. Ne zamudite pri;ožnosti' Podr. NB Ptuj V iiasledn:em lety novo poštno poslopje v Ptujn? V Ptuju se že nekaj časa raz- pravlja o potrebi graditve no- vega poštnega poslopja. S tem v zvezi smo zvedeli podrobnosti, ki govore o tem, da se resno pripravljajo, da bi v nasled- njem letu pričeli z gradnjo no- vega poslopja na prostoru v Lackovi ul. (kjer je stala vojaš- nica). Ptujska pošta, ki se za- vzema za gradnjo novega po- slopja, utemeljuje potrebo po novem poslopju s stanjem sta- rega poslopja, ki nikakor ne ustreza po svoji ureditvi seda- njemu prometu, še manj pa perspektivnemu razvoju poštne in telefonsko-telegrafske služ- be. Stara zgradba je bila v zad- nji vojno temeljito razmajana, znotraj pa močno poškodovana. Notranjost so sicer za silo ob- novili, nosilni zidovi pa so ostali nesigumi, da bi bilo nevarno montirati v tako stavbo drago- ceno novo avtomatsko centralo, ki je poleg tega še izredno ob- čutljiva in v taki tresoči se stavbi sploh ne b, mogla brez- hibno delovati. Razen tega v stari stavbi ni prostorov za ad- ministrativne in skladiščne po- trebe, za monterja in drugo, ki jih ima sedaj pošta v najeti tuji zgradbi. Gradnjo novega poslopja pa narekuje tudi razvoj sam, ozi- roma modernizacija ptt službe, ne samo avtomatizacije, temveč tudi pokablanje celotnega tele- fonskega omrežja, ki ga ni mo- goče izvesti, dokler stoji stara zgradba, oziroma dokler ni po- stavljeno novo poštno poslopje. Bilo bi namreč skrajno neeko- nomično, že sedaj preurejati mrežo, po zgraditvj novega po- slopja pa F>onovno. Prav tako pa ni drugega izhoda glede no- ve avtomatske centrale, ki mora priti na stalno mesto Pozneje premestitev namreč zaradi teh- ničnih težav in nesorazmerno visokih izdatkov sploh ne bi mogle priti v poštev. Iz teh razlogov je torej raz- vidno, da je za izboljšanje in modernizacijo poštnega prometa v Ptuju kot važnem industrij- skemu m političnem centru, kakor tudi zaradi zboljšanja prometa z ostalimi poštami in med njimi v okraju, gradnja no- vega poslopja nujnost. Po takšni utemeljitvi je OLG Ptuj o zadevi že razpravljal ter načelno sklenil gradnjo uvesti v svoj družbeni načrt za leto 1955. iPo vsej verjetnosti bo to- rej prišlo do gradnje novega poštnega poslopja v Ptuju že v prihodnjem letu, kar Ptujčani z vso vnemo pozdravljajo, saj bo s tem izpolnjena praznina v Lackovi ulici, tembolj pa za- radi tega. ker bo z gradnjo pri- dobljenih zopet nekaj stanovanj, ki jih bodo uredili v starem poštnem poslopju. Prijateljem mladine! o občnem zboru Društva prijateljev mladine bomo poro- čali v prihodnji številki glede na pretesen prostor v tei šte- vilki. Koroški petd so se od Ptula težko poslovili v ponedeljek, 15. nor. 1.1, Je nad 800 prebivalcev iz Ptuja in okolice poslušalo v Titovem do- mu koncert koroSkih pesmi in dalo duška bratskim čustvom do koroških pevcev — Slovencev — Z burnim ploskanjem ob vsaki pesmi, ob pozdravnih besedah ptujskih funkcionarjev tov. Vo- grinca, Bračiča, Stropnika in Ko- rena, ob obdaritvi pevskega zbo- ra in pevovodje g. Pavleta Ker- njaka kakor ob odgovoru pred- sednika Prosvetne zveze na Ko- roškem g. dr. Franceta Zwitterja. Takega obiska koncerta, spreje- ma in priznanj ter družabnega večera koroški pevci od Ptuja niso pričakovali. Ob slovesu so na povabilo, naj še pridejo, obljubili, da sc bodo še vrnili. 2e sprejem ob prihodu v sejno dvorano LOMO Ptuj je bil zelo prisrčen. Na Kvedrovem trgu jih je pričakala godba na pihala Svobode skupno z lepim številom prebivalcev. Na pozdravne bese- de predsednika LOMO Ptuj tov. Janka Vogrinca o pomenu brat- skega obiska koroških pevcev je enako prisrčno in pomembno od- govoril g. dr. France Zvrittcr. Manjši moški pevski zbor »Svo- bode« jim je skupno s tov. Jo- žefom Gregorcem za dobrodošli- co zapel nekaj narodnih pesmi. Med pevci in navzočimi krajev- nimi funkcionarji ter člani »Svo- bode« se je do odhoda v Titov dom razvil prijeten razgovor o vseh vprašanjih, ki vežejo Ko- roške Slovence z ljudstvom Ju- goslavije in Avstrije. Gospod dr. Zvdtter je prikazal rezultate velikega prizadevanja Jugoslavi- je in Avstrije, da manjšina Slo- vencev v Avstriji ne bi več po- menila drugo kot most, ki bo ve- zal soseda v prijateljskih odno- sih in doprinašal svoj častni de- lež k utrjevanju miru med narodi. V nabito polni dvorani Titove- ga doma je završalo od enoduš- ncga ploskanja in vklikov »Živeli koroški bratje«, ko so se na oder razvrstili pevci. Skoraj dve uri trajajoči koncert izbranih koro- ških pesmi in solospevov, veči- noma v priredbi pevovodje g. Pavla Kernjaka, je združil pevce in poslušalce v istih čustvih do materinščine, ljubezni do domo- vine, miru in prijateljstva med narodi ter medsebojni pomoči v borbi Za boljše življenje vseh narodov v svetu. V prvem odmo- ru so zastopniki ptujskih pionir- jev izročili pevovodji g. Kemja- ku šopek rdečih nageljčkov ter pozdrave za otroke koroških bra- I tov in sosedne Avstrije. i v imenu OLO in LOMO Ptuj j je izročil tov. Stropnik pevskemu zboru sliko Ptuja, delo akadem- skega slikarja tov. Ivana Mežana, tov. Kari Koren pa v imenu DPD »Svoboda« Ptuj lovorjev venec z liro in posvetilom: »Dragim ko- roškim pevcem DPD »Svoboda« Ptuj 15. XI. 1954.« Pevovodja g. Kemjak je dobil od DPD »Svo- boda« Ptuj kot darilo 3 knjige s posvetilom: »Zaslužnemu sklada- telju in dirigentu, gojitelju slo- venske pesmi na Koroškem v ne- pozaben spomin na uspel kon- cert v Ptuju 15. XI. 1954 DPD »Svoboda« Ptuj«. Za pozdravne besede in darila se je zahvalil g. dr. Zwitter ter opisal globoke vtise s te turneje zbora ter njen , namen manifestirati enotnost slo- I venske kulture in razširjanja dobrih odnosov med sosedoma. Poslušalci so upoštevali utruje- i nost pevcev zaradi številnih na- i stopov na turneji, sicer bi pro- sili pevce za ponavljanje več pesmi, ki jih sicer lahko slišimo le iz radijskih oddaj. Prav prisrčno je bHo tudi na veičerji po koncertu v Evropi, kjer so gostom poaiovno zapeli pevci Svoibode piar lepih pesmic. V slovo jim je spregovori! še nekaj besedi tov. Bračič Miro ter jfli povabil, naj še obiščejo Ptuj, kjer jiih bo naiše ljudstvo vedno prisrčno sprejelo in po- slušalo milo pesem koroških Slovencev. Ta koncert je Ptujčanom po- kazal dvoje, in sicer da so vstopnice za dobro pripravljene prireditve zgodai razpredeno in da je velik dol Ptujčanov vedno prikrajšanih za kulturni užitek ravno zaradi pretesnih prosto- rov Titovega doma. Ncvolja Ij«- da, ki ee ne more.io sprijazniti s tem. da lahko doravi kaj pri- jetnega le 800—1000 ljudi, sili odbor za graditev kulturnega doma Jože Lacko, da bo le mo- ral čimprej pristopiti h graditvi Vriihirnf^p^ doma z n^imgnj 1000 sedeži ter s tem sčasoma omogočiti čimvf č-Vmu š<(;vi'u mestnega in okoliSkega prebival _ stva, da se bodo lahko udeleže- vali podo^bnih prireditev in ma- nifestacij, kot je bil poncdelj- ski koncert koroških pevcev. V. J. Volilne priprave uspešno potekajo Po vsem okraju sp v teh dneh živahne priprave za volitve no- vih odborov osnovnih organi- zacij Socialističrie zveze. Posamezni vaški in terenski odbori so imeli že več sej, na katerih so temeljito pregledali in proučili situacijo ter narediU načrt za bodoče delo. Mnogo- kje so že obiskali vse člane, pa tudi nečlane in se z njimi pogovorili. Skoraj povsod so že pobrali zaostalo članarino. Mno- gi so občutno povečali število članov, predvsem žen in mla- dUne. V Ledcovcu so ustano- vili iniciativni odbor za novo vaško organiziacijo, ki bo obse- gala Vel. Okič, Repiše in Be- lavšek. Zbrali so nove člane, med katerimi je nad polovico žena. Dobro so pripravili volitve v občini Zavrč, kjer so jih v enem vaškem odboru tudi že imeli. Nekje so imeli volilni sesta- nek, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi. Ljud«n so pove- dali, da bo na sestanku govora o včtžnih gospodarskih stvareh. Prišli so tudi nečlani, ker so hoteli slišati pojasnila k ndca- terim gospodarskim uredbam. Ko se je sestanek začel, so or- ganizatorji povedali, da bodo na sestanku volitve. Mnogi so tak postopek kritizirali in prav je tako. Ljudem je treba jasno In nedvourrmo povedati, da SZDL pripravlja volitve novih vodstev in da je tak volilni se- stanek za člane obvezen Napač- no in oporiunistično je skri- vati to dejstvo pod neki drugi naslov. Sicer pa je to tudi po- polnoma nepotrebno. Ljudje ja dobro vedo. da je baš SZDL tista njihova politična organiza- cija, ki je dolžna na svojih se- stankih seznanjati člane z vse- mi našimi političnimi, gospodar, skimi in kulturnimi vprašanji Člani vedo in morajo vedeti, da imajo pravico na vsakem sestanku postaviti kakršno koli vprašanje iz našega vsakdanje- ga življenja in zahtevati po- jasnila. Ce vodstvo organiza- cije ve. da člane zanima tak alii drugačen problem, potem je dolžno sklicati sestanek in na njem stvar obravnavati V pri- meru, da samo ni v stanju rtvari pojasniti, nai pokliče na pomoč okrajni odbor. V poročilih, ki jih bodo po- dali odbori na volilnih sestan- kih bodo obra^mav^n' na-'raz- (Naddijevanje na 2. strani) Stran 7 Ptuj. 19. noveml>ra 1954 Bojkotirajmo takšne trgovine! Ptujska Inšpekcija tržisCa je v zadnjem času prišla na sled zanimivemu načinu trgovanja nekaterih trgovskih podjetij, ki se ne odlikujejo toliko po svoji izvirnosti kolikor po umaza- nosti, s katero je p>ovezan tak nesramen način »trgovanja« v škodo potrošnikov. Predmet tega umazanega tr- govanja je jedilno olje. Temu artiklu je bila namreč določena maloprodajna ceiia 230 din, ki se je marajo držati vsi drobno- prodajalci v državi z Izjemo slovenjebistriške oljarne, ki sme vSloveniji preko maloprodajalcev prodajati svoje originalno, za- jamčeno čisto bučno olje po 330 din. In prav ta razlika v ceni, ta dvojna cena, je zvabila ne- katere trgovce, da so se spu- stili v nečedno špekulacijo na ta način, da so nabavili bučno olje na Hrvatskem (po 215 din, ker tam ni dovoljena višja ce- na) ter ga tu kot olje iz Slov. Bistrice prodajali Po 330 din.— Nekaiteri so pa šli še dalje Belo olje so naložili na avtomobile in ga zamenjali na Hrvatskem za tkzv. bučno olje (70 odst. bučnega in 30 odst. belega) in pri tem zopet zaslužili 100 din pri kilogramu. V Ptuju se je s takšnim poslom bavila pred- vsem »Specerija« Izbire, ki je po prvem načinu kupila 758 kg olja po 215 din, prodajala pa po 330 din kilogram, po drugem pa Je hotela izvrSiti kupftljo, oz. zamenjavo, pa je bila zasačena s 756 kg belega olja, ki ga je hotela spraviti v promet na zgo- raj opisani način. Omenjena poslovalnica je to- rej ogulila potrošnike samo pri tem olju za 75.800 din in bi jih še Za približno toliko, da ni vmes posegla inšpekcija trži- šča. Ne glede na to, da Je tak na- čin trgovanja vse prej kot so- cialističen, je treba pribiti, da v sedanjih pogojih dvojna cena kakega artikla nujno zavaja v špekulacijo in se zaradi tega ta način,ne more dalje obdrža- ti, vsaj kar »e tiče trgovanja z odprtimi količinami. Ob tej priložnoisti najbrž tudi nd odveč poudariti pomena druž- bene kontrole nad trgovanjem, ki bi vendar ne smela dopušča- ti tako vulgarnih oblik špeku- lacije, temveč takoj reagirati nanje. Vsa kampanja za znižanje previsokih cen potrošnih ar- tiklov se zdi človeku smešna, če jo samo primerja s to špe- kulacijo in ugotavlja njeno isto- časnost. veC susmarjev kot obrtnikov Po uradni statistiki je v ptuj- skem okraju več šušmarjev kakor prijavljenih obratov, med njimi pa so nekateri, ki imajo dobro opremljene delavnice in opravijo večji promet kakor marsikateri legalni obrtnik. Med šušmarji najdemo kovače, kolarje, krojače, ključavničarje, mizarje, skratka vse stroke so zastopane. Eden od teh šušmar- jev je Peter Pulko iz Hajdoš, ki je v enem letu zaslužil nad pol milijona dinarjev, drugi pa Stanko Zupanič iz Hajdine, ki je v devetih mesecih izstavil računovd) za nad 1,200.000 di- narjev. Podobnih, sicer nekoliko manjših primerov pa Je še cela vrsta. Zato narekuje takšno stanje F>oostreno borbo proti temu pojavu. Tudi v tem pri- meru bi strožja družbena kon- trola lahko uspešno interveni- rala. V letošnjem poletju se je po- javila tudi vrsta ljudi, ki so z mlatilnicami opravljali usluge brez dovoljenja. Vsi bodo seve- da priišli pred sodnika za pre- krške. Tudi čebelarji lahko prejemajo kredit pri NB Zvezni Izvršni svet je »prejel odlok o dopolnitvi Uredbe o kreditiranju indiv. kmet. proiz- vajalcev s tem, da se 2ia dvig našega čebelarstva odobravajo krediti pri Narodni banki tudi Za čebelarstvo. Čebelarjem se odobrijo kre- diti za nabavo denat. sladkorja s povračilom do enega leta in za nabavo panjev ter čebelarskega orodja z rokom vračanja od dveh do petih let. Obrestna mera je 6 odstotkov. Narodna banka odobri kredi- te čebelarjem neposredno, ka- kor tudi s posredovanjem čebe- larskih zadrug. Kot poroki za ta posojila so lahko čebelarji aLi pa kmetje kot pri ostalih kmečkih poso- jilih. Vse informacije v zvezi s temi krediti morejo čebelarji dobiti pri Narodni banki. Najemanje teh kreditov Je enostavno in hitro, s čimer bo čebelarjem, ki bodo najeli kre- dit zaradi dviga čebelarstva, po- dan ppgoj za uspešen napredek. Iz NB Zetalčan piše ..Ptujskemu iedn"ku" Ker objavlja »Ptujski tedniik« malo novic iz Zetal, Zetalčani pa posebno radi čitajo, ako v časopisu o njih kaj piše, sem se tudi jaz odločil, sicer navaden kmet, da s svojo okorno roko napišem nekaj novic, ki so med nami sicer vsakdanje stvari. Javnosti pa manj znane. Predvsem bi hotel opisati te- žave, ki nas tarejo in kako si iz njih pomagamo. Prva taka težava Je nedovo- ljena sečnja, kakor bi mi radi in kakor nam narekuje potreba. Stvar bi še nekako šla, če ne bi bilo pri vsem toliko zavlače- vanja. Sem n. pr. vložil prošnjo za dovoljenje sečnje že v prvi polovici avgusta; konce sep- tembra mi je liogar napravil opis gozda in obljubil, da bom v začetku oktobra že dobil do- voljenje Za sečnjo. Na žalost pa še danes čakam nanj, kakor moji sosedje. Nekaterj tarnajo, s čim bodo kurili do novega leta, če zopet dobijo dovoljenje za posek v januarju, kakor se je to zgodilo lansko leto. Nekaj iznajdljivih sosedov si s tem ne dela preveč skrbi. Začeli smo od kraja ppdirati divje hruške ali kakor jim mi pravimo, lisja- če. Hruške namreč niso gozdna drevesa, posebno če rastejo na pašniku ali travniku in zato no- ben paragraf ne more prijeti, ako jo posekaš, pa tudi v denar se hruškova drva dajo kar do- bro spraviti. Tako smo se mimo sečnih dovoljenj oskrbeli z drvmi. Upam. da je tudi večina delavcev in uslužbencev a tem prepotrebnim materialom vsaj za silo oskrbljena, saj Je iz na- ših krajev marsikateri z drvmi naložen kamion odpeljal, seveda kar na »črno«, v Kidričevo, pa tudi v Ptuj in Maribor. Kaj ho- čemo? Vsak rad čim ceneje pride do potrebnega blaga in vsi skupaj si prizadevamo, da pride blago po najkrajši poti do potrošnika. Kaj je tu potreb- no vmes logarjev, mandpulan- tov, KZ, podjetij »Les«, »Ku-. rivo««, pa takse, prometnega davka in ne vem česa še vse. Ali ni enostavneje, da pride de- lavec direktno do kmeta, plača in srečno vozi. Toda vsakikrat se jim ni posrečilo srečno vo- ziti, saj so miličniki ustavili celo kamion, ki je vanl od me- ne drva. Hočeš, nočeš jim je išpfer povedal ime prodajalca. Čez 14 dni sem dobil od sodnika za prekrške poziv. Pri sodniku sem se zvijal in zagovarjal, ka- kor sem se vedel in znal, toda dva jurja mi je vseeno prisil. Zopet sem se znašel v škripcih, izkupiček za drva sem že po- rabU za obleko družine. Sled- njič sem se tudi v tem znašel. Organiziram zvezo: v soboto pop. dobim nekaj delavcev in vsekali smo zo^Jet klaftro. Drva spravimo v noči do ceste in v nedeljo zjutraj pride kamion in jih takrat srečno odpelje. Tako sem lahko plačal kazen in še za potne stroške mi je ostalo. Sliično smo pač delali v po- letnih mesecih, ko smo še imeli nekatere stare dobre logarje, s katerimi se je dalo ob kozarcu marsikaj zgladiti. Sedaj imamo ^ povsem nove logarje, ki 3o sila službeni in podobnih »kšeftov« . ne moremo več vodJti, posebno ker so miličniki postali bolj budni. Nas še doslej niso preostro kaznovali, ker se naj- brž zavedajo, da nam prepove- dana stvar najbolj diši. Le naše- ga župnika so vdrapnili za de- vet jurjev, ker je tudi sekal prej, kot je dobil dovoljenje za sečnjo. Na farovški zemljj ne rastejo divje hruške. Da si bo to škodo povrnil, bi sveto- val, naj zopet organizira taj- no zbirco drv, še bolj tajno kot je bila lansko leto, ko se mu je prav zaradi premale konspi- racije to izjalovilo... Zadnje dni smo imeli tudi po- pis vina ali bolje rečeno letoš- nje kislice, ker smo vsi prezg,o- daj trgali, le da na srečo no- beden ni bH zato kaznovan. Do- bro je tudi, da je občinski od- bor prej razglasil, da bo popis po kleteh. Tako smo se temu primemo lahko pripravili, po- sebno taki, ki običajno popije- mo ves pridelek doma. Jaz sem letos malo naprešal. Lansko le- to po pozebj sem vinograd za- nemaril in se mi je letos ma- ščevalo. Toda izraičunal sem, da bi vseeno še imel nekaj viška in zakaj bi po nepotrebnem pla- čeval trošarino? Zato sem s si- nom previdno spravil petačo mošta v stelnik. Bolje je, da ga komisija najde nekai manj, kot pripada družini. Popisna komi- sija me je kmalu po tem res obiskala. Povedal sem jim. ko- liko imam mošta in jim obenem na široko odprl klet da se lahko sami prepr-čajo. Pa tega niso storili, temveč so kar zapi«ali, kolikor sem jim povedal; češ, da verjameio moji pO'.šteni be- sedi ... Podobno kot jaz je tudi storil moj svak, ki je imel pri tem smolo Pri skrivanju je bil ' nepreviden, da ga je verjetno kdo videl in ko je po minuli nevarnosti hotel spraviti mošt nazaj v klet, je opazil, da je sodček skoraj prazen. Sedaj pa tatvine še prijaviti ne upa... I Tudi rubež nas zadnji čas I obiskuje. N. pr. mene je kar grdo vsekal, saj mi je za 15 jur- jev davka zarubil mlado kravo. Za ta znesek pa krave vendar j ne dam. Se huje je rubež zop^t ' vsekal župniika, ki mu je za 25 iurjev zarubil radijski ap^r^t, katerega bi on itak rad prodal za 20 jurjcv ... Je še več podobnih stvari, ki veliaio med nam,' za iavno taj- nost, pa mi na žalost čas ne do- pušiča. Zato se še drug'č kaj pglasim. Upam tudi. da tesa dopisa ne bodo čital- tovariši iz socialnega zavarovan--a, ker bi (Ndddljevanje na 3. strani) Jesensko in zimsko oran|e predpriprava zemlie za setev spomladi Ing. Zoreč Egon Oranje je najvažnejše delo vsakega obdelovanja zemlje, namen tega pa ustvarjanje čim ugodnejših pogojev za uspeva- nje in ustvarjanje plodov kul- turnih rastlin. Vendar se zaže- leni ugodni pogoji ne dosegajo samo z oranjem in takojšnjo setvijo. V tem primeru je zem- lja manj primerna za ugodno uspevanje rastlin. Za to je po- trebno še sodelovanje narave, za to pa je zopet potrebna in- tervencija človeka. Vsaki rastlini je za rast po- trebna voda. Ozimni posevki, ki jih sejemo v jeseni, lahko zimsko vlago izkoristijo v polni meri, če je. seveda, zemlja za- njo dobro pripravljena. Pri spo- mladanskih posevkih pa je stvar nekoliko drugačna. Njih rastna doba je le pet mesecev in zim- sko vlago te rastline lahko iz- ^joristijo le v primeru, če Jo najdejo v zemlji. Vse prizade- vanje kmetovalca mora torej težiti k temu. da ohrani v zemlji čimveč v^^ge in da prepreči njeno izhlapevanje. Tako bo spomladi posejano seme takoj vzklilo, kalček in koren pa se bosta dobro razvila in vkoreni- nila. Pozno jesensko in zimsko oranje bo gotovo zelo ugodno vplivalo na razvoj vegetacije. V tem času 2xirane brazde naj ostanejo v grudah — razdrobil jih bo mraz. Tako razdrobljeno zemljo spomladi lahko obdelu- jemo. Glede spomladanske setve pa je treba povedati še nekaj be- sed. Koruza in sončnica zahte- vata gnojenje s hlevskim gr.ojem že jeseni. Gnoj pustiti v kupih preko zime pomeni čisto izgu- bo, ker zrak v nekaj dneh uniči skoraj vse rastlinske hranilne snovi v njem Ce upoštevamo, da ie prav hlevski gnoj temelj rastlinske proizvodnje, nam je jasno, da je gnoj treba takoj zaorati. Tako opravimo dvojno delo z jesenskim ali zimskim oranjem: zemljo pravočasno pognojimo ter ustvarimo pred- pogoje Za ohranitev zimske vla- ge v zemlji, istočasno pa jo še izpostavimo obdelavi mraza, kar Je, kot je razvidno iz gornjega, tudi velikega pomena. Zimsko oranje opravimo čim bolj globoko. Brazda naj se do- bro obrne ni pa treba, da bi se drobila. Orje se lahko tudi če je mokro, ker bo mraz itak vse popravil. Glavno je, da se, sploh zor je. Jeseni je treba preorati sploh vso zemljo, ki ni zaseja- na. S tem damo zemlji življe- nje, ker v mrtvi zemlj. ni živ- ljenja, niti se ne ustvarjajo po- goji za življenje rastlin. Spomladi pravzaprav 'plug sploh ne bi smel na njivo, ker bi v tem času sploh ne smeli obračati zemlje. S tem gre na- mreč ogromno vlage v izgubo, posebno če Je pomlad vetrovna. Mnogo bi bilo bolje zemlio sa- mo prebranati, da bi dobili res ugodno ležišče za seme. Tako v zemlji ohranjena vlaga v tem primeru stori svoje in da ob sicer tudi pravilnem in pravo- časnem obdelovanju boljše pri- delke. Posvetovanfe cestarjev in cestn h nadzornikov V torek, 9. t. m.. Je bilo v Ptuju posvetovanje cestarjev in cestnih nadzornikov. Ob tej pri- ložnosti je bila predmet razprave prihajajoča zimska sezona, ko se pojavljajo v prometu števil- ne nevarnosti in na katerih od- pravljanje ali preprečevanje se je treba pripravljati že sedaj. Posebno vprašanje predstav- lja poledica, ki na mostcvih, ožinah in posebno nagibih po- vzroča lahko številne nesreče. Za varnost prometa v tem času je zato velike vrednosti dovolj- na količina posipnega materiala, ki ga je treba pravočasno spra- viti na določena niesta. Cestarji so nadalje ugotavljali, da ljudstvo vse premalo pazi na cestišča kakor tudi na druge cestne objekte. Se vedno se namreč uporabljajo verige ali coklje za zaviranje na strmjDah, Čeprav je to izrecno prepove- dano. S tem se cestišče na ne- katerih krajih cesto popolnoma upropasti. Drugo pa je vpraša- nje cestnih znakov. Solskj otroci jih neredko obmetavajo s kame- njem. Se večjo škodo pa po- vzročajo ponočnjaki, ki cestne znake lomijo, piilijo, jih odna- šajo ali drugače viničujejo ter s tem ne povzročajo samo škode na dotičnem materialu, temveč tudi s tem, ker ostaja cesta brez znakov nezavarovana in promet izpostavljen nevarnosti. Končno ponekod znake enostav- no kradejo in odnašajo. Glede na to. da so bila na po- svetovanju obravnavana tudi druga vprašanja, ki se tičejo varnosti prometa posebno v zimskem času, je pričakovati, da bodo ukrenili vse potrebno, da se bo razvijal brez posebnih motenj in nesreč, k« bi izvirale iz predvidenih pomanjkljivosti. IZ MIAKOIL Ob zadnjem deževju je Dra- vinja razkopala obrežje na klancu okrajne ceste, zaradi česar bo treba na tem mestu betonirati škarpo in obrežje ob- varovati pred nadaljnjim po- škodovanjem. — Kakor se čuje, bo Okrajna cestna uprava ce- sto Makole—Štatenberg toliko dvignila, da bo prehodna tudi ob poplavah. Domačini pozdrav- ljajo to vest, zlasti delavci in šolarji, ki jim je bila ob po- plavah pot zaprta. ★ Na dobro obiskanih sestankih Socialistične zveze kčižejo člani organizacije veliko Mnimanje za majhne asanacije, predvsem ta nove studence v Makolah in po vaseh, za izboljšanje krajevnih cest in za davčne probleme. — Med ljudmi se dosti govori o novem ležišču premoga nedaleč od rudnika Sega. Na tem mestu so pred nekaj leti na parceli nekega kmeta podirali drevje in se je pod panji dreves po- kazal premog. Delavci rudnika se za to zelo zanimajo in bo ta kraj v kratkem raziskan. ★ V torej, 16. t. m., Je bil lep pogreb pokojne učiteljice Vere Kovačič, vzorne vzgojiteljice mladega rodu, nesebične tova- rišice in skrbne žene ter ma- tere petih otrok, ki je morala leči v prerani grob Pogreba se Je udeležilo veliko prebival- stva, šolskvh otrok, funkcionarji okraja, or^-iinizacij in oblasti. Okrajni komite ZKS Ptuj je poslal krasen venec in tov. Mira Bračiča kot zastopnika. V imenu Okrajnega sveta za prosveto in kulturo sta se po- greba udeležila tov. Kari Sepec in tov. Franc Hribemik iz Ptu- ja. Združenje učiteljev je za- stopal predsednik tov. Rajko Iglar Pogreba se je udeležilo tudi okrog 60 učiteljic in uči- teljev iz vseh delov okraja in vrsta gasilcev. Zalostinke ob odprtem grobu je igrala godba iz Majšperka, v slovo pok. Ko- vačičevi pa je zapel tudi pev- slki zbor nižje gimnazaje Ma- kole. Vs^ govorniki go stavili pok. Kovači'^evo za zgled f>o- žrtvovalne učiteljice, k, si je z vsem; svojimi močm; prizade- vala na svojem službenem me- stu ustvariti čimveč v korist mladega rodu, zato pa Je tudi bilo slovo od nje izredno težko, kar je potrjeval pogled na sol- zne oči šolarjev pa tudi od- raslih. Nad 36 vencev je zakrilo preranj grob pok. Vere Kova- čičeve in nešteto ljudi iz Ma- kol in okolice bo ohranilo po- kojno v si>oniinu, zlasti pa nje- ni učenci, ki Jih je vedno gle- dala in učila z materinskim po- gledom in prisrčno besedo. Saj je sama kot mati čutila, da je naše pokolenje dolžno dati nala- demu svetu čimveč znanja in iziobrazbe. da bo laže tn uspeš- neje zmagoval vse življenjske napore tn tegobe ter se tudi ve- selil svojih uspehov. Življenj- sko pot pok. Kovačičeve Je p>o- drobno opisal tov. Brumen, ravnatelj in upravitelj domače šole. ★ Mali kup gradbenega mate- riala, ki je ostal od materiala, namenjenega za gasdlski dom kaže, da v Makolah še kmalu ne bo gasilskega doma. Ko Je občina gasilcem dodelila zgrad- bo, iz katere bi mogli dobiti dokaj gradbenega materiala za gasilski dom, odborniki gotovo niso računali s tem, da bo kup materiala počasi usihal in da bo ostala graditev gasilskega doma stvar bodočnosti. Z BREGA I Na zboru Socialistične z\'eze terena Breg-Ptuj v sredo, 17. t. m., je dobil dosedanji odbor pri- znanje in Je tudi v novoizvolje- nem odboru večina članov do- sedanjega odbora gl&de na nji- hovo dosedanje deld v organi- zaciji in zaradi prepričanja č^ajnstva. da bodo tudi v bodoče delali s takimi prespektivam-; i-n uspehi, kot sta jih v poročilih nakazala predsednik tov. Ivan Rudolf in sekretarka tov. Vida Vi čar. Značilnost dela tega terena je ravno v tem, da išče samo- iniciativno pota za uspešno p>o- litično delo med članstvom da v svojem delu vzdržuje dobro povezavo z vsemi organizacija- mi, s šolo in članstvom, da iz- vršuje sore^ete naloge ter s^ada zato med zsledne terene Socia- listične zveze v Ptuju. Iz Središča Trški odbor Socialistične zve- ze delovnega ljudstva v Središču j je 10. t. m. polagal obračun svo- ! jcga dela. Ob tej priložnosti je ' bilo izraženo med drugim tudi nekaj kritike glede tega, da od- boru ni uspelo izvesti načrta o ureditvi prostora okrog spome- nika borcem NOB in žrtvam fa- šizma. Z neuspehom v tem po- gledu tudi odbor sam ni bil za- dovoljen, vendar so bile težave takšne, da jih odbor v tem času ni mogel premagati. Novi odbor bo vložil vse sile v to, da bo trg do občinskega praznika (do 11. aprila 1955) vsaj do neke mere urejen, poleg tega Pa bp posvetil več skrbi vsem ostalim krajevnim proble- mom, med drugim vprašanju vzgoje, lokalnega gospodarstva in drugim. ^ Novi most na Trnavi je konč- no dograjen in bo ob letošnjem Dnevu republike svečano predan prometu. To je tretji betonski most preko Trnave v Središču. Ker bo v prihodnje promet iz Slovenskih goric in gorniega Medžimurja na Hrvaško šel pre- ko tega mostu, je bila njegova graditev nujna, prav tako pa tudi 7aradi lokalnih potreb, ker ic velik del kmetijskih površin Središčanov povezan 7 naseljem prav Dreko te komnn-ksrije. O otvoritvi bomo še poročali. 1% Majšperka V nedeljo, 14. nov. 1954, Je kolektiv Tovarne volnenih iz- delkov Majšperk na dopoldnev- nem sestanku priznal svojemu vodstvu, da je letos pravilno usmerjedo proizvodnjo, ki bo do- segla postavljeni plan (650 mi- lijonov votkov) in oskrbovalo tovarno z materialom, da je lahko izpolnjevala zahteve trga z nad 380.000 m blaga iz mika- ne in česane volne ter umetnih vlaken, kar je tovarni omogo- čilo 142 milijonov din dobička ob 545 milijonih iztržka. ★ Občinski odbor občine Lešje in tudi delavci iz Majšperka smatrajo, da Je občinski stimu- Itis obeh tovarn glede na njun doprinos, potreben skupnosti, bil letos premajhen, kar se ka- že v tem da je bila občina Lešje s svojim proračimom in zneskom 2,163.675 din na slab- šem od občin Markovci, Dester- nUc, Leskov ec. Trnovska vas, Juršinci in dr. m da glede na to tudi ne more poleg drugega \xstanoviti svoje pekarne, mesnice in gostilne, čeprav so vse tri v Majšperku nujno po- trebne. ★ V zvezi z graditvijo štirih stanovanjskih hiš v Majšperku se je razvil med Tovarno vol- nenih izdelkov in gradbenim podjetjem »Tempo« iz Ljuto- mera pravni spor pred Gospo- darskim sodiščem v Mariboru, glede na obveznosti, ki Jih ima »Tempo« s to graditvijo, pa jo zavlačuje in Izstavlja za dela račune, ki so za investitorja ne- sprejemljivi. Tovarna volnenih izdelkov se upira plačati več milijonov več, kot je bilo po- gojeno. Spor je pokazal na sla- be strani in nepravilnosti v pod- jetju »Tempo« in Je podjetje v nevarnosti, da bo izgubilo zaradi nesolidnega dela in ne- pravilnih obračunov vrsto svo- jih naročnikov. * Doslej Je Tovarna volnenih izdelkov štirikrat znižala cene 16 vrstam svojih izdelkov za 35 do 1050 din pri metru. Glede na dobro kvaliteto kamgamov in glede na ceno je postala ta tovarna konkurenčna ostalim tekstilnim tovarnam v državi in kaže, da bo prevzela izdela- vo blaga za oficirske uniforme. ★ Več dečkov in deklet iz oko- lice Majšperka, ki so obisko- vali nižjo gimnazijo, pa so mo- rali zaradi težkih materialnih razmer zapustiti šolo, bo imelo priložnost obiskovati Tekstilno šolo v Majšperku. ki bo imela namen iz vrst bližnje mladine pridobivati za Tovarno volne- nih izdelkov nov kader tekstil- ; nih delavk in delavcev. Koli- kor ne bo take mladine na ' majšperškem šolskem področju, bo pritegnjena tudi mladina iz ptujskogorskega in makolskega šolskega področja. 1 * V kolektivu Tovarne volnenih izdelkov, ki šteje nad 300 de- lavk in delavcev je pet odstot- kov takih, ki so težko vzgoj- Ijivi s prepričevanjem, zaradi česar je kolektiv prisiljen usta- noviti kolektivno sodišče, ki bo moralo proti kosameznikom ustanoviti kolektivno sodišče, ki bo moralo voditi proti posa- meznikom disciplinski postopek in tudi izrekati primerne ka- zni. ★ Najstarejši delavci Tovarne volnenih izdelkov so: Blaž Vuk, Leopold Gorišek, AdoLf Robar, Martin Planjšek, Janez Koro- šec, Ludvik Kolar, Amalija Ga- lun In Alojz Vuk. — Imeno- vani delajo v tovarni od 1. Jan. 1937, ko Je začela tovarna obra- tovati s pomočjo strojev, ki so prispeli iz Zemuna skupno s 17 izvežbanimi delavci Takratni obrat je obsegal eno šestino se- danjega. ★ Iz okrajnega fonda Zavoda za soc. zavarovanje je porabljenih Za delavce in nameščence To- varne volnenih izdelkov več kot 6 milijonov dinarjev, od česar odpade nad 4,5 mili J. din na otroški dodatek, nadalje največ na porodniške in bolezenske do- puste, razliko materam v času dojenja, za otroško opremo in drugo. Več delavcev, ki jim je odvzeta pravica do prejemanja otroških dodatkov in ki morajo vračati prejete otroške dodatke in kar močno vpliva na javno mnenje ostalih delavcev, zatr- juje, da se jim godi velika kri- vica in bo v zvezi s tem pri- šlo do sestanka teh delavcev, na katerega bodo povabili tudi zastopnika Okrajnega zavoda za soc. zav. zaradi zadevne ob- ravnave. ★ Tudi to zimo bo v Majšperku kuharski tečaj za dekleta iz Volnenke. ker je lanski tečaj dokazal, da je potreben in ko- risten in je zanj že sedaj med dekleti veliko zanimanje. Volilne priprave uspešno potekajo (Nadaljevanje s 1. strani) ličnejši problemi in je zato možno v razpravi po poročilih diskutirati tudi o gospodarskih vprašanjih. Tam, kjer bodo pri- prave za volilne sestanke teme- ljite, bodo člani prišli, ker ve- do, da bo organizacija dobro delala le, če Si bodo izvolili de- lovne in socializmu predane ljudi. Po sklepu okrajnega odbora bomo v času volilnih priprav naredili tudi kartoteko član- stva, ki jo bodo vodili vaški odbori. Z uvedbo kartoteke ho- čemo ustvariti v osnovnih or- ganizacijah jasen pregled nad članstvom in plačevanjem čla- nar-ne. Kartončki za kartoteko so že tu in jih bodo vsi ob- I činski odbor-; dobili v prihod- njih dneh. Ptuj, 19. novembra 1^54 Stran 3 Kai čitaio naši otroci? Pred nekaj dnevi mi je pdne- nesel nečak drobno knjižico »Trnuljčica«, ki je trinajsta knjižica pravljic te Založbe Ob- zorja. 2e zelo dolgo je od tega, kar sem poslednjič čital pravljice v laistno razvedrilo. Otrokom sem pravljice pripovedoval po I spominu na pravljice znane iz' otroških let. PrLkrojeval sem jih j otroški starosti. Tako so »Rdeča ' kapica«, »Pepelka«, Trnuljčica«, »Sneguljčdca«, »Volk in sedem kožic« In druge pravljice posta- jale iz leta v leto vse daljše in podrobnejše. Priznati moram, da sem se trudil, v'\\\\ v prav- ljice nekaj sodobnega duha v smislu socializma. Vse x>remalo poznam sodobno mladinsko literaturo, da bi lahko podal o njej kako oceno. Prav aič ne vem, ali postavljajo pri tej zvrsti literature probleme in ne vem, kako jih skušajo re- ševati. Vsak vzgojitelj ob pre- čitami pravljici pomisli o ko- ristnih vplivih pravljice na otrnkov značaj, na njegovo do- mišljijo, na njegovo razpolože- nje. V marsikateri pravljci pa najde tudi kaj otrokovemu zna- čaju škodljivega. v otroških letih sem čital če- ške pravljice Božene Nemcove. Ena med njimi je opisovala skrivnostno hišico na grajskem vrtu, kjer je vsaki dan iz krste vstajal mrtvec Pravljica o skrivnostnem mrliču me je na- vdajala s tako grozo, da sem se leta in leta za tem bal hoditi po temi. Mislim, da se vsakdo strinja z men^oj, da so prizori v pravljicah, ki vzbujajo grozo, neprimerni in škodljivi. Vsakdo pa pozdravlja pravljice, ki vzbu- jajo pogum, hrabrost, ljubezen do domovine, do staršev itd. Rad bi se sedaj povrnil k Trnuljčici, ki jo je napisal Char- les Perrault, prevedel pa Janez Menart in je izšla, kakor sem omenil, v Mariboru tega leta. Osemletni nečak je knjižico kupil in rni jo prinesel pokazat. Njegov šestletni bratec in moja petletna hčerka pa sta prosila, da bi jima pravljico prečit al, kar sem tudi storil. Toda beseda se mi je zataknila, ko sem pri- šel do 18. strani, ki opisuje, ka- ko je kraljica babica zahtevala, naj zakoljejo vnučko Zoro tn jo skuhajo za ko.silo, da jo bo po- jedla. Pravljice nisem mogel citati v taki obUki naprej, am- pak sem jo prikrojeval po svoje. Otroci so prav različni. Mo- goče bo kak otrok le bežno spre- jel tako vsebino, drugam pa se bo vtisnila elobokn v sTX>min in I zapustila vse drugo prej kakor i ; pozitivne vtise. Ce je potrebno \ kraljico očrniti, jo lahko očrni- j mo na mnogo načinov, s števil-1 nimi slabimi dejanji, ki se v | življenju človeka pojavljajo iz | dneva v dan in tudi zaslužijo kazen, kakršno je sprejela zlo- činska kraljica na koncu prav- 1 Ijice. Seveda so tudi take kazni !v očeh tenkočutnega vzgojitelja, t z ozirom na njihov vzgojni vpliv, ' problematične Ne bomo se raz- pisali o simboliki mačehinega ljudožrstva, da bi opravičili pisatelja, ker otrok simbolike ne razume. Ogibati se je pač treba, da otrok ne vidi in ne sliši reči, ki bi utegnile slabo vplivati na razvoj njegovega značaja. Naj mimogrede nave- dem samo en primer, nepremiš- lieneea dejanja vzgojitelja, ki je bila v tem primeru mati. Bolne kokodi je zaklala v pri- sotnosti svojega tri leta starega otroika. Ko je nato čez nekaj dni zbolela dve leti stara sestri- ca in je več dni tožila v po- stelji, Jo je bratec v materini odsotnosti skoro zaklal. Sam je priznal, da je to storil zato, ker je tudi mama zaklala bolne ko- koši. Ne bomo razpravljali, če ]e bil ta otrok psihopat, zdi se da ne. ker je pozneje normalno odraščal. Moj namen seveda nI, kriti- zirati prevajalca Trnuljčice niti Založbo Obzorja v Mariboru, ki so si nadela plemenito nalogo, posredovati našim malčkom do- bro čtivo, vendar pa bi želel, da bi mladinska dela pred ti- skom podvrgli pedagoški cen- zuri R. V. CENE NA PTUJSKEM ŽIVIL- SKEM TRGU v sredo, dne 17. novembra 1954, za liter, kilogram aU kos Čebula 25—30, česen 100, fi- žol 50—60. hren 60—70, motovi- leč 100, krompir 10, koleraba 60, cvetača 50, peteršilj 25—35, pesa 20—25. redkev 20—25, por 30—35, solata endiv. 40—50, so- lata v glavah 40—50. špinača 60, rdeče zelje 20—25, zelje v gla- vah 18—20. zelena 40, korenček 30—35, ohrovt 20—25, radič 100, kislo zelje 45, kisla repa 20. Koruza 25, pšenica 25, proso 30, ajdova moka 45, koruzni zdrob 40, ajdova kaša 100. pro- sena kaša ''O Maslo surovo 400, ^seka 270, mleko 20. smetana 100—120, sir 40—70. Kokoši 250—400. piščanci 200 do 500, purani 700—1000. Jabolka 30—35. hruške 30—50, grozdje 40—60 orehi 120. Kostanj 40. kostanj pečen 60. gobe sivke 60, jajce 17—18. 4li spoda šoloobvezna mladina i< nocnt^m €c|{u na veselicne prostore? Ne. samo poklicni vzgojitelji, temveč tudi dobri starii, so %\ popolnoma na jasnem, da šolo- obvezna mladina »ploh ne spada na veselične prostore, najmanj pa seveda v nočnem času. Ven- dar se še dogaja, da srečavamo tako mladino v najpoznejiih nočnih urah na veseličnih pro- storih. Tak žalosten primer se je zgo- dil tudi v Dornavi ob priložnosti gasilske veselice preteklo nede- ljo. Štirje učenci v starosti pri- bližno štirinajst let so se zadr- žali v spremstvu staršev na vese- ličnem prostoru tja preko zadnje nočne ure. In starši?! Ko je pred* sednik gasilskega društva stopil k vsakemu posamezniku od pri- zadetih staršev, opominjajoč jih, da veselični prostor ni prostor za učence, so starši ta opomin smatrali kot nekako vmešavanje v njihove osebne zadeve, pozablja- joč pri tem, da je Društvo prija- teljev mladine na izrednem se- stanku sklenilo temeljito izkoreni- njenje ene najtežjih vzgojnih pregrešk — vodenje otrok v go- stilne in na veselične prostore. Težnjo la odpravo tega ne- vzgojnega pojava je podpiral tudi občinski ljudski odbor v Rogoz- nici, ki je glede tega izdal javen oklic Za vse prebivalstvo, a stal tudi na stališču, da je treba sank- cionirati vsak prekršek. Učenci sami so dovolj zreli, da se morejo in morajo zavedati svojih prekrškov in se bodo zanje morali tudi zagovarjati. Toda vprašujemo se odkrito, či- gav prekršek je večji: prekršek otrok ali staršev?! In še dodatek k žalostnetnu poglavju: Dan po veselici je mo- ral odpasti pouk na kmetijsko gospodarski šoli zato, ker so dali, razen devet učencev, vsi ostali prednost veseljačenju ob ostankih veselice pred pridobiva- njem znanja in s tem v zvezi tudi — kulture. Premislimo ob tem! Pa saj nam ne bo treba nobenega premi- sleka, saj nam mora narekovati zdrava pamet in ljubezen do mladine, da vzgoja preko gostil- niških in veseličnih prostorov ne vodi do srečne bodočnosti naše mladine. Mi pa jim vendar le-to želimo! Skrbimo za izpopolnjevanje kmetifskih vozil in nosil saj odpade veliko kmečkega dela na transport Na kmetijah, četudi sio za- okrožene, še bolj pa, če so par- cele razmetane, odpade dosti — včasih pol pa tudi več — dela samo na transport, to je na pre- važanje bremen po ravnem ali v breg, aH pa na dviganje v višino in spuščanje navzdol. Vsako delo, v eni ali drugi kmetijski panogi, je povezano s premikanjem raznih pridelkov in gospodarskih potrebščin, več- krat je celo potrebno, da isto breme večkrat prenesemo, na- ložimo in razložimo. Zato ni čudno, da si kmetovalci stalno prizadevajo, da bi na kakršen koli način zmanjšali količino bremen, ki jih je treba prepe- ljati ali prenesti, kako zmanj- šati razdaljo prevažanja ali prenašanja in kako zmanjšati zlasti napor človeka. Produktiv- nost dela v kmetijstvm je v precejšnji meri odvisna od smo- trnega prevažanja ali prenaša- nja bremen. ______ Prizadevni in napredni kme- tovalci zmanjšujejo težo bre- men na razne načine. Poljske pridelke spravijo v red kolikor je le mogoče že na polju, da jih osušijo in odstranijo razne odpadke, da ne prevažajo mo- krega lesa, da uporabljajo pri- merna vozila, ki niso pretežka ali prelahka, da poskušajo z enim potom opraviti več del, n. pr. istočasno oranje in bra- nanje, da uporabljajo lično, praktično in lahko orodje. Razdaljo prevažanja ali pre- našanja i>a najlaže zmanjšajo s tem. da kmetije čimbolj zaokro- žijo, da so zlasti njive blizu hiše, pa tudi sadovnjaki, trav- niki in gozdovi. Zaokrožena kmetija ima veliko večjo vred- nost kot pa kmetija z razmeta- nimi parcelami, ki so oddaljene od hiše tudi po več kilometrov. Nekateri kmetovalci imajo ve- like obdelovalne stroške z^to, ker SQ njLtipve parcele preveč od rok. Na tržišču seveda nih- če ne upošteva tega, da Je imel ta ali oni kmetovalec veliko muko s proizvodnjo pridelkov zaradi oddaljenosti parcel ali slabega terena, ki Je hribovit in malorodoviten. Takšen kme- tovalec je večkrat prisiljen, da prodaja svoje pridelke s pre- cejšnjo zgubo. Razumljivo je, da trpijo v takšni družini pomanj- kanje. Zato ao v Halozah bolj revni ljudje, ker prenašajo sko- raj vsa bremena na hrbtih in zato njihovo ogromno delo, ki Je v ravnini z lahkoto opravlje- no, ni v celoti plačano, ker pri- delkov zaradi tega ne morejo draže prodati. Važno je, da kmetovalci ob- delujejo zemljo v takih oblikah, pri katerih je treba manj pre- vozov, da pri kolobarjenju mi- slijo tudi na to, da pridelujejo najtežje pridelke tam, od koder je prevoz najažji; da so steze čim krajše in čim bolje urejene, da vozimo čim manj s praznimi vozili. Na njivo pelješ n. pr. gnoj, domov pa pridelke itd. Pri tem je važno tudi to, da je v vozilih čimmanj trenj, da so n. pr. vsa ležaji dobro na- mazani, da so vsi deli vozila dobro sestavljeni itd. Da bi zmanjšali proizvajalne stroške, je med drugim po- trebno, da kmetovalci v zim- skem času'svoje orodje in stro- je popravljajo in izpopolnjujejo, da razmišljajo o boij.ši organi- zaciji dela, da prebirajo strokov- ne liste in knjige in da si na- pravijo načrt, kako bi te stro- kovne nasvete, kolikor jim to dopuščajo materialne možnosti, postopoma tudi uresničili. Rudi nec Pretepi, neprevidnost in nesreče vico Jožetu Veku iz Dežna 3; Ostriž iz Moravec pri Ljutome- ru Je v prepiru vrezal z nožem v trebuh Franca Hanzela iz Drakovec 17 jMri Ljutomeru; Ru- dolfa Kokola iz Moravec 9 pri Ljutomeru so s koli napadli S)0- sedje; Jože Koletnik iz Paradi- ža 12 je bU s kolom poškodo- van na glavi; na veselici je dobil s kolom po glavi Štefan LavTa iz Brstja; Ivana Ivanuša iz Zg. Hajdine 35 Je napadel sin Ivan in ga poškodoval na glavi; v Gabemiku je bil napa- den Janez Rakuša iz Celja in dobil poškodbe na glavi; na ve- selici Je bil poškodovan na roki z buteljko Janez Peklar iz Stojncev 64; na vasi so fantje iz Podvinec napadli Franca Anžela iz Ki carja 43 in Franca Maleka iz Kicarja 27 ter ju poškodo- vali na glavi; pred gostilno v ' Zetalah so trije moški napadli Rudolfa Kopšeta iz Zetal in ga poškodovali na glava. Avto je med vožnjo zadel v Ano Onišal< iz Libanje 5 in Ji poškodoval desno nogo; Janez Muhič iz Drakovec se je zaska- lil v desno koleno; v leviO ko- leno se je vsekal Leopold Per- nek iz Rabelčje vasi 30; Liza Mlakar iz Ptuja, Mlinska cesta št. 1 si je pri padcu poškodo- vala levo nogo; Stanka Malger iz Skorbe 2 je zadla na poti iz šole in si poškodovala levo nogo; Mir Jana Petrovič (4 leta) iz Kidričevega (blok 10) Je dobila nogo med žbice; Ja- nez PetDOvič iz Ptuja, Murši- čeva uUca 12, si je pri padgu poškodoval nogo; Terezija Kranjc iz Velikega Okiča 5 je dobila poškodbe na nogi pri po- diranju drevja. Jakob Tetičko- vič iz Grajene 18 je padel s kolesa in si ppškodoval levo ro- ko; Vladimir Repa iz Drakovec 82 sd je pri padcu poškodoval desnico; Antonu Kanclerju iz Šikol 8 Je drkularka poškodo- vala desnico; Blaž Kranjc iz Gradišča 12 si je pri padcu pp- škodoval desnico; Franc Segula iz Budine 11 sd je pri delu po- škodoval desnico; Janez Ro- zman iz Gerečje vasi 29 je do- bili pri delu v tovarni v Kidri- čevem poškodbe na nogi in ro- ki; Anton Lukač iz Statenber- ga si Je pri stroju poškodoval desnico; Marija Radolič iz Pre- polja 81 si je z vrelim mlekom poparila desno stran telesa (roj. 1. 12. 1953); Ivan Jurša iz Vur- berka, star 5 let, je padel na pločevinasto banjo in dobil po- škodbe na glavi; Ana Lenart iz Slovenje vasi 19 je padla z vo- za in dobila več poškodb; Ivana Horvata iz Ormoža-mesto 2 je konj brcnil v trebuh. — Vsi so bili deležni zdravniške pomoči v ptujski bolnišnici. Ugodna priložnost za obisk mariborskega gledaršca Kot pred leti, bo organizirala Ljudska univerza »Svobode« v Ptuju tudi letos skupinske obiske mariborskega gledališča. Pogoji za to so tokrat mnogo ugodnejši: 1. ker bodo predstave ob ne- deljah popoldne ob 15. uri; 2. ker imatno za obisk v tem času z Mariborom ugodno zvezo z vlakom, ki odhaja iz Ptuja ob 12,44 in se vrne ob 19,52; 3. ker imajo člani »Svobode« za skupna potovanja po železnici 50% popusta, ostali pa se lahko poslužujejo ne- deljske vozne karte; 4. ker je uprava marilX)rskega gledališča razpisala abon- ma za 8 dramskih in 8 opernih predstav po dokaj ugodnih cenah, ki jih ob- javljamo: CENIK abonmaja »Okolica« Parter: I.-IV. vrsta letno 1600 din, prvi obrok 350 din, ostali obroki po 250 din; — V.-VIII. vrsta letno 1400 dirt: prvi obrok 200 din. ostali obroki po 240 din; — IX.-X. vrsta letno 1100 din, prvi obrok 200 din, ostali obro- ki Po 180 din. Balkon: I.-II. vrsta letno 1600 din, prvi obrok 350 din, ostali po 250 din; — III.-IV. vrsta letno 1200 din, prvi obrok 200 din, ostali po 200 din; — V.-VI. vrsta letno 600 din, prvi obrok 100 din, ostali po 100 din. Galerija: I. vrsta letno 1000 din. prvi obrok 200 din, ostali 160 din; — II. vrsta letno 500 din, prvi obrok 100 din, ostali 80 din; — III. vrsta letno 200 din, prvi obrok 50 din, ostali 30 din. Lože: 6—8 part. in I. nadstr.: letno 1600 din, prvi obrok 350 din, ostali 250 din; — 4—5 part. in I. nadstr.: letno 1400 din, prvi obrok 200 din, ostali 240 din; — 2—3 part. in I. nadstr.: letno 700 din, prvi obrok 100 din. ostali 120 din; — 4—5 II. nadstr.: letno 700 din, prvi obrok 100 din, ostali 120 din; — 2—3 II. nadstr.: letno 200 din, prvi obrok 50 din ostali 30 din. Vsi. ki se žele abonirati in oni, ki bi se udeležili obiska le priložnostno, naj se prijavijo v gimnaziiski pisarni do 24. no- vembra 1954. ŽetalCan piše »Ptujskemu tedniku" (Nadaljevanje z 2. strani) me morda proglasili za norega, kakor so več starejših žensk v našem kraju, katerim so prej dodeliU pokojnino, sedaj pa so Jim jo zopet odvzeli z uteme- ljitvijo, da so duševno defektne ali duševne sirote, kar po mojem niso, pač pa so sedaj postale sirote. Drugi tak nesrečni upo- kojenec, ki je izgubil pokoinino zaradi tega, ker je baje šibke fizične kondicije in zato ni mo- gel biti v delovnem razmerju, se je pridušal. da bo tovariša K socialnega zavarovanca pozval na dvoboj s pestmi, da se bo tako lahko prepričal o njegovi fizični kondiciji. Mož je sicer male rasti, vendar bi se ne upal z njim spustiti v pretep. To omenjam zato, ker sem tudi jaz v mladosti bil nekaj let zapo- slen kot cestni delavec in ko bom dočakal 65 let, mislim vlo- žiti zahtevek za pokojnino, ka- kor to delajo nekateri. Zato se bojim, da me ne bi že prej razglasili za slaboumnega in ta- ko bi mi bila pokojnina že vnaprej onemogočena. Bralce tudi prosim, naj mi oprostijo slovnične napake, ker sem v pisanju precej nevešč kljub temu, da sem si pomagal s slovnico, katero si je nabavil moj naimla^ši. k-; je moral za- četi po predvojaški liniji neki analfabetski tečaj, kakor je to bilo napisano na pozivu obči- ne. Sin pravi, da so se v tečaju začeli učiti pisati in brati Ne razumem, zakai se v analfabet- skem tečaju učijo isto kot v osnovni šoli fprvi rg?xed) ka- tero je moj sin redno obisko- val 7 let in po mojem ni bil ravno najslabši učenec. Toda treba se je d'sciplinirano poko- ravati. Pred tedni je isti sin dobil od občine poziv, da se mo- ra »po vojaški liniji" javiti na občini, tam so ga pa spravili čistit puške, kar je verje+no tajnik zamudil. Zdaj pa naj končam? 2 e t a 1 č a n. Priprave ptujske mladine za mestno konferenco V vseh osnovnih organizaci- jah Ljudske mladine v Ptuju se mladina prxpravlia na kon- ferenco, ki je predvidena za 14. december. V začetku tega meseca so bili v orgp-nizaciiah predvolilni sestanki, v drugi po- lovici novembra pa bodo volilne letne konference. Člani Mestne- ga komiteja LMS so si na zad- nji seji razdelili področje, tako da bo na vsaki konferenci pri- soten član komiteja. V nekaterih aktivih kakor v tekstilni tovarni in gimnaziji So konference že bile. Na letnih volilnih konferencah mladina pregleduje svoje dosedanje delo, sprejema sklepe za bodoče in voli svoja nova vodstva. Zo dobro volfo 2RTEV POKLICA — Kje ste pravzaprav spoznali svojo ženo, tovariš zdravnik? — Ob moji prvi ordinaciji. Bila je moj prvi pacient. — A tako. Torej ste tako re- koč ... žrtev svojega poklica! JASEN ODGOVOR Gost: »Natakar, zrak v lokalu je strašno Suh.« Natakar: »Nič čudnega, ko pa že tri ure sedite pri prvem vrč- ku piva.« Okraino gledališče Ptuj V soboto, 20. novembra, upri- zori Okrajno gledališče Ptuj kot svojo tretjo premiero v tej ■sezoni znano dramo v dveh de- janjih »Mladost pred sodiščem«, ki jo je spisail holandsk. dra- matik Hans Tiemeyer. V slo- venščino jo je prevedel B^-anko Gombač in je doživela do sedaj povsod, kjer so jo uprizorili, iz- redno velik uspeh (Celje. Kranj). — Ker je to pravzapiav r-rikaz sodne razorave pred sodiiščem za mladoletnike in bo kot tak tudi prikazan na svojstven na- čin, bo imelo občinstvo riilož- nost videti neka i novega in po- sebnega. Prepričani smo. da bo to delo tud, v Ptuju doživelo oopo^n u^wh in zadovo^iilo na- še obi^^kovalce! Tsrr\ rež'rR kot gost re-^.iser Hinko K^šak ki je že pred neka- !et: režiral na na- šem odru in ga ima občinstvo eO'tovo .še v soominu ob njego- vih usDelih režijah (Tnie dete Krali na Betajnovi. Pokojnik. Go^d itd.) V zadnjih letih je deloval kot. rež^^er in nm°tniš^fi vndin v Gledq'''šču za Slovensko PrimoTJe v Postoini. nrei na v L'ubiiani. Saraievu. Varaždinu. Puli in dru'?od. V igri »Mladost pred sodi- ščem« nastooajo: Franio Gun- žer kot sodn"k. Meta Pirnatova kot nadzornic?. Danijel S'..gman v vlogi očeta, Ančka Ba j gotova kot msti. Danica Senkinčeva (Ana), Boris Kočevar (Piet var Doom), Marjan Irgl (Gerard Niekert), Lojze Matjašič (kri- minalni uradnik). Berta Ukmar- jeva (Marija Hegondorst) in Franjo Lenartič kot sodni sluga. ★ Sobota. 20, novembra ob 20. (8.) uri: Hans Tiemever, MLA- DOST PRED SODIŠČEM, raz- prava pred sodiščem za mla- doletnike, v dveh dejanjih. — Premiera. — Režija Hinko Košak k. o Nedelja. 21 novembra, ob 15. (3.) uri: Hans Tiemever. MLA- DOST PRSn SODTgCEM Go- stovanje v Cirkulanah ob pri- ložnosti 55-letnice ustanovitve tamkajšnjega Kultumegc- dru- štva. Četrtek, 25 novembra ob 20. (8.) uri: Hans Tiemever. MLA- DOST PRED SODIŠČEM. ★ OBVESTILO* Uprava Okraj- nega gledališča Ptuj je u^^edla tri mladinske sbonmaie za te- kočo sezono. Vsak abonerr bo videl osem piedstav za ceno 200 dinarjev. — Interesent: za te abonmaje t-ai se prijavijo pri vodstvih svojih šol ali Pa v pi- sam= Okraj-ne?a aleda^išča Ptu- — Uprava Okra^nesa gledpli^^^a Ptu^ namerava uvesti z l°tom 1955 po'letn: abonma tu d: za ostalo občinstvo Razpisani bo- do: Premierski abonma red in B Pod^-nh-n^iSi razpis bomo objavili naknadno- Franci Novak: Nekatera opravilo v novembru in decembru v vinskj kleti opazujemo pra- vilno kipenje mostov in dozore- vanje mladega vina. Ako še v sodu šumi, je to znak, da še pre- vreva sladkor v alkohol. V takem sodu pomešamo drože od dna, da bo kipei ves sladkor in da nimamo sitnosti z njim spomladi. Klet naj bo topla, zato zapirajmo okna v hladnih nočeh Klet zra- čimo preko dneva, ko pogreva zrak sonce. Na drugi sod nastavimo uho in prisluškujemo. Ce je mir, po- meni, da je prevrel ves sladkor ali pa se je vrenje ustavilo. Vzroki za to so bili nedavno na- vedeni v našem tedniku Odstra- nimo jih, pa bo vrenje v redu potekalo. Kisla vina ne moremo popra- viti z naknadnim sladkanjem. Počakati bi morali s trgatvijo kot smo svetovali, pa b; zdravi listi trsa nabrali več sladkorja v soku grozda Posebno letos naj bo svarilo vsem vinogradnikom, ki so potrgali gro7dje pred 10 oziroma 15 oktobrom, da so napravili veliko gospodarsko škode sebi in slovenskemu vino- gradništvu v splošnem ker so po- trgali kislo grozdje Sicer bomo o tem govorili prihodnjič. Vsa kisla vina bomo pretočili jako pozno zato da bo v topli kleti postala ostra kislina milej- ša in bc vino pr'merno za briz- ganec Taka vina lahko doHjemo do vrha soda pilko rahlo vtisne- mo in počakamo do oretoka z njim V-nska trgovina iih slabo plača nekai višie ko' sadievec. pa je tudi prav tako zaradi svoje vrednosti. Boljšj je zdrav sadje- vec kot slabo vino. V vinogradu moramo vrniti z gnojenjem odvzeto moč trsu. Cim bogatejša je bila trgatev, tem več gnojil dajemo vinogra- du. V raznih nasvetih ža vino- gradnika najdemo navodila o gnojenju. Nikdo ne more točno zadeti količino gnojil ki bi po- vrnila trsu odvzeto moč s trgat- vijo, rožjem pri rezi spomladi in odpadlim listom. Kod navadno vzemimo sredino onih količin gnojil, ki jih navadno dajemo vinogradu. Za 1 ha vinograda (100 arov) dajemo jeseni vsaj 50 voz, težkih po 800 kg, hlevskega gnoja. Ta gnoj raztrosimo med vrste trsov in ga pcdkopljimo čimprej vsaj za ena in pel motike globoko. Struganje gnoja k trsu nima smisla Gnojila morajo biti zako- pana v sredin; vrste trt. ker so tam konci korenin trsa, s kateri- mi srka vodo in v njej raztop- ljen gnoj Take je pri hlevskem gnoju in ravno tako tudi pri mi- neralnem gnojilu (umetnem gnoju) Povrh skopane zemlje in z zemljo skritega hlevskega gnoja pot-osimo tako' tomasovo moko, vsaj 200 kq ali pa 100 kq nitro- foskala Prekopane remije ne ravnamo tudi potem ko smo po- trosili nanjo tomasovo moko, sicer ne more zimsk- mraz zrah- ljat; globljih plasti 7eml'c ki jih motika ni dosegla Zimsko kop poravnamo samo v mladem na- sadu, kjer obstoji bojazen, da plitve korenine pozebejo. Jesensko kop opustimo v jako strmem svetu, kjer obstaja boja- zen, da odplavlja snežnica plod- no zemljo r nižino. V ostalem povsod Izvršimo jesensko glo- boko kop z gnojenjem ali brez gnojenja. Zimska praha je pol gnojenja povsod, pa tudi v vinogradu. V sadovnjaku odžagamo suhe in nalomljene ter pregoste veje. Vejevje pustimo na mestu dela, da ima dolgouh zabavo preko dolgih zimskih noči Ostale veje in deblo ostrgamo. po.škropimo z 1 do 2% rumesanom ali krco- sanom ali pa z 20% žvepleno apneno brozgo Drevo je treba temeljito oprati Kjer škropivo ni prisotno tam je ostal škodljivec živ Ne odlašajmo s tem delom za spomlad. Saj ne vemo, kdaj prične ostra zima niti kda-j bomo spomladi lahko pričel; s ^akim delom Navadno nas prehiti čas za setev rez vinograda in druga opravi'a Ne zamudimo lepih poznih jesenskih dni za ta dela. Vedeti je treba, da s samim škropljenjem sicer uničujemo škodljivce in bolezni Sredstva pravočasno rabljena so zaneslji- va, vendar je treba slabotna dre- vesa dobro hraniti. Vsa drevesa, ki smo jih dobro poškronili, mo- ramo, če želimo doseči gospodar- ski uspeh, tudi dobro gnojiti. Stran 4 Ptuj. 19. novembra 1954 RADIO LJUBLJANA IN MARIBOR 327,1 in 212,4 m 90,1 MHz Obveščamo naše bralce da bo^o odslej redno objavljali radioprogram za 1 teden vna- prej. Povejte to tudi ostalim radij sk. poslušalcem, ki nam naj sporočijo svoje naslove, da jim lahko začnemo pošiljati Ptujski tednik. Vsakodnevno ob istem času: 5,00—6,30 Ekvbro jutro, dragi poslušalci; 5.05—5,10 Poročila in vremenska napoved; 6,00—6,10 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dne- vnega sporeda; 6,30 Tržn: pre- gled; 7,00 Napoved časa, poro- čila, vremenslia napoved in ra- dijski koledar; 7,30 Gospodinj- ski nasveti; 7,40—8,00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11,00 Radijski koledar; 11,05 Glasbe- na medigra; 12,00 Kmetijski nasveti; 12,30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega spo- reda in objave; 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame; 15,00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objave; 15,15 Lahka glasba; 16,10 Utrinki iz literature; 16,30 Želeli ste — poslušajte; 19,00 Radijski dnev- nik; 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 22,00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled spoieda za naslednji dan; 23,00—24,00 Od- daja za tujino — na valu 327,1 m. Petek, 19, novembra 6,35 Venček koroških pesmi. 7,10 Jutranji orkestralni spored. 11,15 Cicibanom — dober dan! (Veverica.) 11,30 Orkestralni spored. 12,10 Slovenske narodne pesmi v priredbi Franceta Ma- rolta. 13,00 Na straži. 13,15 Za vsakogar nekaj. 14,00 Za pionir- je — Vasja Ocvirk: Otroci mol- čijo. 14,20 Opoldanski koncert. 15,30 Glasbeni razgledi. 17,00 Napoved časa in poročila. 17,10 Popoldanski simfonični koncert. Carl Maria von Weber: Uver- tura k operi »Carostrelec«. Blaž Amiič: Koncert ^ za violino in orkester. 18,00 Družinski pogo- vori. 18,10 Madrigale poje Ljub- ljanski komorni zbor p. v. Mil- ka Škoberneta. 18,30 Iz kolekti- vov za kolektive. 18,45 15 mi- nut z Avgustom Stankom. 20,00 Tedenski zunanjepolitični pre- gled. 20,15 »Prijatelji slovenskih narodnih pesmi pred mikrofo- nom«. 21,00 Oddaja o morju in pomorščakih. 21,30 Plesna in za- bavna glasba. 22,15—23,00 Iz sodobne simfonične glasbe. Igor Stravinski: Koncert za violino in orkester. Petar Konjovič: Koštana, simfonični triptihon. 22,15—23,00 UKW program: Ra- dijska igra. Sobota, 20, novembra 1954: 6,35 Za prijetno jutro vaan bodo igrali Štirje fantje in Vaški kvintet. 7,10 E. Grieg: Holbergova suita. 11,15 Pisan drobiž za pionirje. 11,35 Belo- kranjske pisaniče. 12,10 Narod- ne pesmi za otroke. 13,00 Okno v svet. 13,10 Za vsakogar ne- kaj. 14,00 Iz Uradnih listov. 14,10 Opoldanski koncert. 15,30 Tečaj esperantskega jezika — , 8. lekcija, 15,40 Slovenske na- rodne pesmi (prenos v Zagreb). 16,00 Glasbena medigra. 17,00 Napoved časa in poročila 17,10 Glasbene uganke. 18,00 Jezi- Ivovni pogovori. 18,15 Otroške pesmi. 18,30 Zanimivosti iz zna- nosti in tehnike. 18,40 Igra tam- buraški orkester. 20,00 Pisan sobotni večer. 22,15—23,00 Igra Ljubljanski plesni sekstet. 22,30 —23,00 Oddajia za naše izseljen- ce — na valu 327,1 m. 22,15— 23,00 UKW: Za vesel konec tedna (plesna glasba). Nedelia, 21. novembra 1954: 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi i>o- slušalcil 6,05—6,10 Poročila in vremen, napoved. 6,30—6,35 Pre- gled tiska. 7,15—7,30 Reklame. 7,30—7,35 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 8,00 O športu. 8,15 Domače pesmi, 9,00 Otroška predstava. 9,40 Operetna in lah- ka glasba. 10 00 Družinsk- po- govori. 10,10 Dopoldanski sim- fonični koncert. 11,00 Oddaja za Beneške Slovence. 11,20 Lahek opoldanski glasbeni spored 12 00 —12 10 Pogovor s poslušalci. 13,00 Pol ure za našo vas. 13,30 Želeli ste — poslušajte! 15,30 Po naši lepi deželi — Bojan Kardelj: Makedonija. 16,00 Javni veseli večer Radia Ljubljana. 18,00 Promenadni koncert. 20.00 Kaj bo prihodnji teden na spo- redu. 20.15 Večerni operni kon- cert. 21,00 Kulturna kronika. 21,15 V svetu rlifmov in melo- dij. 22,15—23 00 Nočni koncert sodobne simfonične glasbe 22.15 —23 00 UKW program: V ples- nem ritmu Ponedeljek, 22. novembra 1954: 6,35 Igrajo Štirje flosarji 7,10 Jutrs-nii orkestralni spored. 11,15 Šolska ura za nižjo stop- nic 11,45 Pisan spored sloven- skih zborov ih samospevov 13,00 Nove knnee 13,10 Za vsakogar nekaj. 14.00 G'.a:sbeni leksikon. 14.10 Opoldanski koncert. 15 30 Šolska ura za višio stopnjo, le 00 Glasbena meddgra. 17.00 Napoved časa in poročila. 17,10 V svetu opernih melodij. 18,00 Radijska univerza. 18,15 Igrajo veliki zabavni orkestri. 18,30 Zdravstveni nasveti. 18,40 Kon- cert pianista M. Lipovška. 20,00 Zunanje-poUtični feljton. 20,15 Simfonični koncert Slovenske filharmoniji; 22,15—23,00 Plesna glasba. 22,15—23,00 Operetne melodije — UKW i)rogram. Torek, ^3. novembra 1954: 6,35 Slovenske narodne pesmi. 7,10 R. "VVagner: Faust — pred- igra. O. Nikolai: Vesele žene Windsorske. predigra. 11,15 Ci- cibanom — dober dan! 11,30 Orkestrahii spored. 12,10 20 minut z Veselimi godci. 13,00 Zanimivosti iz znanosti in teh- nike. 13,10 Za vsakogar nekaj. 14,00 Za mlade pevce in godce. 14,20 Opoldanski koncert. 15.30 Tečaj angleškega jezika — 107. lekcija. 1545 Zabavne melodije izvajajo Vokalni trio in Veseli dečki (prenos iz Maribora) 17,00 Napoved časa in poročila. 17,10 Popoldanski simfonični koncert. 13,00 Kulturni pregled. 18.10 Moški komorni zbor iz Celja poje narodne pesmi. 18.30 Šport- ni tednik. 20,00 Tedenski notra- jepolitični pregled 2010 Film- ske melodije. 20,30 Radijska ligra. 21,35 Zabavna in plesna glasba , 22,15—23,00 Nočnj ko- morni koncert 22,15—23,00 UKW program: V plesnem ritmu Sreda. 24. novembra 1954: 6,35 Pohorski fantje pojo in igrajo. 7,10 Jutranji orkesti-alni spored. 11,15 Šolska ura za višjo stopnjo. 11,45 Domače pesmi in napevi. 13,00 Jezikovni pogovo- ri. 13.15 Za vsakogar nekaj. 14 00 Gledališče in filmi 14,10 Od Triglava do Ohrida 15,30 Šolska ura za n:ž'o stopnjo. 16.00 Glasbena medigra. 17,00 Napoved časa in poročila 17.10 Naši in inozemski solist: pred mikrofonom. 18 00 Ljudje med seboj. 1815 Glasbeni mozaik. 18.30 Mednarodna radijska uni- verza. 20,00 Claude Debussy: Pelleas in Melisande (nadalje- vanje). 22,15—23,00 Plesna glas- ba. 22,15—23,00 UKW program: Nočni koncert. Četrtek, 25. novembra 1954: 6,35 V pesmi tn plesu po naši deželi. 11,15 Za pionirje. 11,35 Orglar, kantata za solista, zbor in orkester. 12,10 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije. 13,00 Ljudsko-prosvetni obzor- nik. 13,10 Za vsakogar nekaj. 14,00 Študentska tribuna. 14,10 Opoldanski koncert. 15,30 Tečaj francoskega jezika — 10. lekci- ja. 15,45 Operetna, in lahka glasba. 17,00 Napoved časa in pKjročila. 17,10 Popoldanski sim- fonični koncert. 18,00 Okno v svet. 18,10 »Pesem skozi sto- letja« — ciklus pesmi iz domače tn tuje ustvarjalnosti. 18,30 Modni kotiček. 18,40 Skladbe slovenskih avtorjev 20,00 Do- mače aktualnosti. 20,15 »Četrt- kov večer«. 21.00 Literarni ve- čer. 21,30 Spored popularnih orkestralnih skladb. 22,15—23,00 »Po svetu jazza«. 22,15—23,00 UKW program: Nočni koncert. Petek, 26. novembra 1954: 6,35 Slovenske narodne in umetne pesmi. 7,10 Jutranji or- kestralni spored. 11,15 Ciciba- nom — dober dan! 11,30 Orke- stralni spored 12,10 Pesmi iz Slovenske Benečije ... 13,00 Na straži. 13,15 Za vsakogar nekaj. 14,00 Za pionirje: Sinji galeb. 14,20 Opoldanski koncert. 15.30 Glasbeni razgledi. 15.45 Iz znranih oper. 17,00 Na- poved časa in poročila. 17,10 Popoldanski simfonični koncert. 18,00 Družinsk pogovori. 18.10 Slovenske narodne pesmi 18 30 Iz kolektivov za kolektivo 18,45 15 minut z Avgustom Stankom. 20 00 Tedenski zunan^e-politični pre.gled. 20.15 Madrigale poje Ljubljanski komorni zbor 21 00 Oddaja o morju in pomoršč^ikih. 21.30 Zaba\^a in plesna glasba. 22.15—23 00 Nočni simfonični koncert 2? ?3 no UKW pro- gram: Radijska igra. III Z C II11^ K lU IIL A v nedeljo, dne 14. t. m., je Prosvetno društvo Cirkulanc uprizorilo igro »Dve nevesti«. Ni treba posebej poudariti, da je bila dvorana nabito pol- na in da so se ljudje od srca namesjaU in da jim je, to do- kaj prijalo po napornem delu Stari igralci so se zopet dobro odrezali. Posebno je presenečala mlada igralka tov. Anica Pe- trovič v glavni vlogi. Zaradi odhoda igralcev iz Cirkulan je kazalo, da ne bo prišlo do igre. Iz zagate Je pomagala tov. Ani- ca, ki se Je v rekordnem času naučila vloge in odlično za- igrala. Njej in starim igralcem VSi najlepše čestitamo. ★ V nedeljo, dne 21. novembra 1954, bo gostovalo v Cirkula- nah ptujsko gledališče z igro »Mladost pred sodiščem« z za- četkom ob običajnem času. V nedeljo, 28. novembra t. L, bo na Borlu kulturni spored, ki ga pripravlja Kultumoprosvet- no društvo iz Cirkulan za 55. obletnico obstoja z začetkom ob 15, uri. Za goste iz vseh strani bo vsestransko p)oskrbljeno, da se bodo razvedrili, nasmejali pa tudi okrepčali. — Vabi odbor, ★ ■ Nedavni oslabil radio na čast držav- nega praznika — 29. novembra in 55-letnice kulturnega dela. Ze ves ta mesec obhaja naša občina to visoko obletnico in obuja spomine na slavna leta delovanja in uspehov obeh biv- ših prosvetnih društev, v ka- terih so delovali v mladih letih še živeči in rajni prebivalci Paradiža. ★ Rezultat naporov z elektrifi- kacijo spodnjega dela Malega Paradiža Je nova luč, svetla in zdrava moč v hiši, ki &i Jo Je priborilo lepo število interesen- tov, skromnih, malih haloških posestnikov z delom, materia- lom, gotovino, piosojilom itd. ob pomoči občinskega odbora za elektrifikacijiO Cirkulan s pred- sednikom tov. Rajherjem na čelu ob pomoči Elektro-obrata Ptuj in Mestnih delavnic, s po- močjo OLO Ptuj ter KZ Cirku- lane. — V imenu interesentov in iniciativnega odbora za elek- trifikacijo tega dela Malega Pa- radiža se iskreno zahvaljuje za pomoč in sodelovanje vsem elek- trifikacijski odbor. — Janez Emeršič, tajnik elektr. odbora. Pre' ali sle... ... pride vse na dan. Tako tudi to, da je Alojz Tement, mlinar }Z Zobovec, vodi dvojno evidenco o mlinski merici, ki jo je pobiral v svojem mlinu, pa tudi o mletju žita. Seveda je lažna evidenca, ki jo je vodil zato, da bi jo po- kazal oblastnim organom, prika- zovala mnogo manjše količine, če jih je sploh prikazovala, ka- kor so bile resnične. Pravo evi- denco pa je vodil za »svoje po- trebe«. S pomočjo te je špeku- liral z mlevskimi izdelki. Sodnik za prekrške ga bo po- učil o tem, kako se vodi sicer samo ena, vendar točna evidenca. Za to ima obširne možnosti, saj lahko po tozadevni uredbi dose- že kazen višino 200.000 din. Za smeh DOBER NASVET »Pol leta sem poročena, pa sem prečitala že vse knjige v moževi knjižnici. Kaj bi sedaj storila?« »Cisto enostavno. Vzemi dru- gega moža.« UTEMELJITEV »Vaš mož se bo dal torej po smrti sežgati?« »Da, kot trgovcu s premogom mu itak nič drugega ne pre- ostane ...« NI TEŽKO NAJTI — Vaša psica je torej utekla. Po čem pa jo je spoznati? — Imenuje se Flora. Ce jo po- kličete s tem imenom, pa ne pride, potem je gotovo prava. Prvi moški pevski zbor Bralnega društva »Naprej« — Ustanov- ljen 1903. Slikano 12. IV. 1908. Odbor Sokolske čete, ki je prevzela imovino društev TSLaj ostane med mimi! Na vožnji z vlakom Ptuj— Maribor je sprevodnik pred Ki- dričevim odkril potnika, ki nI imel voznega listka in ga Je opozoril, da bo poleg listka pla- čal še kazen. Ko je spisal listek, je zahteval od p>otrvika denar, ta pa je odvrnil: »Se pač motite, če mislite, da bom plačal kazen. Na ptujski postaji ste rekh, prosim, vsto- pite, in sem vas ubogal!« ★ Nočni čuvaj ptujskega pod- jetja je prišel k zdravniku in tožil, da hujša in da ga boli glava. Zdravnik: »Kdaj pa se ponoči zbudite? Ali sploh lahko za- spite?« Čuvaj: »Vso noč ne morem spati!« Zdravnik: »Kaj pa počnete vso noč?« GuvaJ: »Sem nočni čuvaj!« ★ Ptujski visokošolec je v Ljub- ljani naletel na znance, ki so prišli tja po opravkih. Zaradi čakanja na polnočni vlak je z njimd posedel »Pri šestici« in prišel pozno domov. Zjutraj ga je zbudila gospo- dinja: »Gospod Franci, na stop- nicah sem pobrala stotaka. Ali ste ga vi zgubili, ko ste ponoči iskali vrata?« Franček: »Ta pa ni moj. Ve- ste, če bi še imel stotaka, se z vami ne bi menil!« ★ Potnik IZ Ormoža se je peljal z zagrebškim tramvajem. Kon- trolor je hotel videti tudi nje- govo vozovnico. Ormozanec je v stiski s težavo segel v levi plašč^ev žep, kamor je prej vtaknil vozovnico. In je ni na- šel. Pretipal je vsak kot žepa iin zaman. Kontrolor je čakal in Ormozanec je vedno nervoz- neje brskal po žepu. Nato ga sune s komolcom močan sopot- nik in pravi: »Slušajte, izvadite več vašu ruku iz mojega žepa . ..!« ★ Režiser: »Možakar, bodite od- kriti in mi povejte svoje mne- nje o naši predstavi!« Gedalec: »Bolje, da me ne sprašujete, ker vam itak ne bom odgovoril. Ali mislite, da sem slep, da ne vidim, da ste večji in močnejši od mene!« ★ Oče je zaradi porednosti ka- znoval sina. Ko se je sin iz- jokal je po strani pogledal očeta in rekel: »Dovolj žalostno, da še v teh časdh Slovenec Sloven- ca tepe.« J, POSOJANJE KNJIG Mestne knjižnice in Čitalnice Ptuj, Kreanpljeva ulfca, dnevno od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure razen ob nede- ljah in državnih praznikih. Uprava Ohjave in oglasi URNIK TELOVADBE V MLADIKI Od 1. novembra 1954 Je v veljavi sledeči vimik telovadbe (z vaditeljem): 1. ž. deca L, II. razr. os. šola: v ponedeljek in četrtek od 14,35 —15,30 (Nijačevičeva); 2. ž. deca III., IV. razr, os. šola: v ponedeljek in četrtek od 15,30—16,30 (Vičar Erika); 3. pionirke 10—14 let v po- nedeljek in četrtek od 16,30— 17,30 (Liubec-Ečedin); 4. mladinke 14—18 let v po- nedeljek in četrtek od 17,30— 19 (Opara-KragelJ); 5. članice 18 let v ponedeljek in četrtek od 19—20 (Carli Ka- tica); 6. pionirji 10—14 let os. §ola: v torek in petek od 16—17 (Sare Ladislav); 7. pionirji 10—14 let gim- nazija: v torek in petek od 17— 18 (Kovačič Zlatko); 8. mladinci 14—18 let v torek in petek od 18—19,30 (Drobina Mišo); 9. člani 18 let v torek in pe- tek od 19,30—21 (Ečedm Ste- van). V gimnazijski telovadnici pa telovadijo sledeči oddelki: 1. pionirji 6—10 let os. šola: v ponedeljek in četrtek od 14,30 —15,30 (Ljubeč Franc); 2. pionirji Dijaški dom v to- rek in petek od 19—20 (Sonaja Mladen); 3. pionirke Dijaški dom v to- rek in petek od 18—19 (Meliva Magda); 4. mladinke Dijaški dom v ponedeljek in četrtek od 19—20 (Herko Kristina); 5. mladinci Dijaški dom v I>onedeljek in četrtek od 17,30 —18,30 (Krlič). Vsako sredo od 17. do 19. ure se vršijo vaditeljske ure v Mla- diki (Ečedin). Načelstvo Partizana, Ptuj DEŽURSTVO ŠPECERIJSKIH TRGOVIN V soboto, 20. t. m. popoldne, bo dežurna špecerijska trgovina: Na-Ma (Kvedrov trg) Dežurna trafika v soboto, 20. t. m. popoldne: Trafika v Murkovi ulici (Sre- tcnovič). MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 19. nov. do 22. nov. 1.1. francoski barvni film »ALARM NA JUGU« In v dneh od 23. do 25 nov. tU ameriški film »ZMAGA ALI SMRT« OPREMLJENO SOBO V PTU- JU išče mirna nameščenka.— Naslov v upravi Iteta. ZARADI SELITVE prodam ko- silnico znamke »Komik« za 30 tisoč dinarjev. — Spioljar Zora, Sp. Hajdina 6. KOMPL. SAMSKO SPALNICO v dobrem stanju in razno po- hištvo ugodno prodam. Simon Bombek, Nova vas 90, p. Ptuj POSTRE2NICO za osem ur dnevno iščem. Naslov v uipr. lista. PRODAM dobro ohranjen Icvo- ročni čevljarski stroj (cilin- derco). Naslov v upravi. DRUŽINSKO STANOVANJE v Radgoni zamenjam za enako v Ptuju. Naslov v upravi lista. PLETARJI! Ce hočete na svojem domu izdelovati zelene košaa:^ za balone, es takoj prijavite v podjetju »VRBA« (Pletama)' PTUJ, Pletarska ulica št. 2