»Aparati« Ljubljana
Proizvodnja je uspešno zakoračila v drugo polletje
V tovarni električnih aparatov v Ljubljani smo v drugo polletje letošnjega leta Startali zelo ugodno, čeprav še vedno neenakomerno po posameznih skupinah izdelkov. Vendar so ta odstopanja po kumulativnih kazalnikih minimalna in v večini primerov pozitivna, zato smo na svoje uspehe lahko upravičeno ponosni, saj nam prav ta solidna startna osnova daje zagotovilo, da bomo letošnje poslovno leto v pogledu obsega proizvodnje uspešno zaključili.
Poročilo o izpolnitvi proizvodnega načrta v juliju je zaradi odsotnosti poročevalca žal izpadlo, zato bomo mesečne kazalnike prikazali v tem poročilu, dočim bomo podatke o kumulativni izpolnitvi podali samo za stanje ob koncu avgusta, saj so kot skupni kazalnik pomembni le ob zadnjih podatkih. Toliko v pojasnilo, ker bo kumulativni podatek podan samo enkrat in sicer za avgust.
V skupnem obsegu smo proizvodno nalogo v juliju izpolnili s 122,45 %, v avgu-
Sestanek o samoupravnem sporazumu
v kovinski in elektro industriji
Dne 23. t. m. je bil v Kranju sestanek nekaterih direktorjev gospodarskih organizacij s področja kovinske in elektro industrije po vprašanju samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v kovinski in elektro industriji. Sestanka so so udeležili tudi tov. Vadnjal
Kongres
španskih
borcev
V dneh 27. in 28. septembra Je bil v Ljubljani kongres Zveze bivših španskih borcev Jugoslavije, na katerem je sodelovalo 270 nekdanjih naših borcev v španski revoluciji in gostov, med katerimi tudi Predsednica Komunistične partije Španije in voditeljica španske revolucionarne borbe Dolores lbarruri-Pasiona-ria.
Kongres je z uvodnim govorom začel dr. Aleš Bebler, pozdravil pa ga je tudi predsednik ZKS Franc Popit, medtem ko so delegatom prebrali tudi pismo predsednika republike, ki je španske borec ob njihovem kongresu odlikoval z redom narodne, ga heroja.
Za novega predsednika Zve-španskih borcev so izvolili tir. Aleša Beblerja.
Boris — član republiškega Izvršnega sveta SRS, tov. Globačnik Jože — podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in tov. Krese Leopold — predsednik Gospodarske zbornice SRS ter čebela Jože — predsednik sindikalnega odbora ZP ISKRA Kranj.
Na sestanku so pretresli vprašanja, ki se nanašajo na problematiko samoupravnega sporazuma v tej gospodarski grupaciji. Stališče vseh navzočih je bilo, da je treba poiskati vse možnosti, da se ta samoupravni sporazum čim-prej podpiše, saj gre za največjo gospodarsko grupacijo v Sloveniji.	P. G.
stu celo s 155,52% in dosegli že 120,69 % naloge za osem mesecev' letošnjega leta, od tega je bila proizvodnja za potrebe domačega trga v juliju dosežena s kazalnikom 130,49 v avgustu pa kar s 160,79, kar daje kumulativni kazalnik 121,10. Istočasno so bile zadovoljene tudi potrebe izvoza v juliju sicer samo z 61,72 % v avgustu že s 116,38 %, kumulativno pa z odličnim odnosom 117,28 %.
Če iste uspehe pogledamo še po posameznih skupinah izdelkov, vidimo, do so ob startu v drugo polletje najbolj zaostali stikalni aparati. V mesecu juliju smo naloge po načrtu izpolnili z 69,58 %, dočim smo v avgustu izpolnili le 6,21 % postavljenih obvez po dinamičnem načrtu. Vzrok tako velikega izpada je zakasnitev dobav iz uvoza za sestavna dela za tipkala TB, kar je posledica pomanjkanja likvidnih finančnih sredstev, saj je gradivo že nekaj časa na carinskem skladišču, vendar so bila vedno bolj nujna plačila drugih naročii. Tako smo končno zabeležili skoraj popolni mesečni izpad, čeprav je kumulativni kazalnik še vedno 96,23 kolikor toliko zadovoljiv, vendar edini izpod 100.
V skupini industrijskih elektronskih naprav — kjer smo v prvem polletju najbolj zaostajali, pa smo prav ob začetku drugega polletja dosegli velik napredek. V ju-
(Dalje na 2. strani)
Gostje in udeleženci otvoritvenega ceremoniala 4. jugoslovanskega bienala industrijskega oblikovanja
4. jugoslovanski bienale industrijskega oblikovanja
Predsednik ljubljanske mestne skupščine, inž. Miha Košak, je 24. t. m. dopoldne, v Mestni galeriji odprl 4. bienale jugoslovanskega industrijskega oblikovanja, prireditev, ki naj nadalje pospešuje oblikovanje naših industrijskih izdelkov.
Otvoritveni slavnosti so prisostvovali številni gostje Miran Goslar, Tone Tribušon, Leopold Krese; Miloš Poljanšek, Slavko Bohanec, predstavnika zvezne in hrvatske gospodarske zbornice, direktor Design centra iz Stuttgarta g. Aucr in drugi. Inž. Miha Košak je v uvodnem govoru orisal pomembnost industrijskega oblikovanja izdelkov, če hočemo prodreti na mednarodni trg. K temu cilju naj čim več prispeva tudi razstava sodobno oblikovanih razstavkov, saj moramo industrijsko oblikovanje čim bolj razviti v vsej naši industriji.
Ob tej priložnosti je žirija, ki so jo sestavljali priznani strokovnjaki s področja oblikovanja, podelila tudi pri-
Pozdrav španskih borcev ob revolucionarni himni na kongresu v Ljubljani
znanja za najboljše dosežke na tem področju Kot prvemu, so oblikovalskemu tea-mu ZP Iskra za mednarodno priznane dosežke na področju oblikovanja podelili priznanje, ki ga je prevzel generalni direktor ZP Vladimir Logar.
Na razstavi, o kateri nameravamo še spregovoriti, je skoraj 80 % razstavkov slovenskih oblikovalcev, ki kažejo že lepo raven sodobnega oblikovanja, zato tudi nič čudno, če so prav slovenski oblikovalci na 4. bienalu industrijskega oblikovanja poželi največ priznanj.
Pred podpisom samoupravnega sporazuma
Predsedniki sindikalnih organizacij podjetij kovinsko in elektroindustrije Slovenijo so se v torek, 28. septembra sestali s predsedstvom republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije. Na sestanku so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v tej grupacijL
Po daljši razpravi, v kateri je bilo dovolj tehtnih utemeljitev, je bilo sklenjeno, da bo republiški sindikat dal svoje soglasje k samoupravnemu sporazumu, ne glede na to, da so kalkulativni osebni dohodki obračunskih skupin višji od predvidenih v družbenem dogovoru.
O razpravi na tem sestanku, bomo obširneje poročali prihodnjič.
Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 38. • LETO X • 2. OKT. 1971
Pomemben obisk V ISKRA COMMERCE »Avtomatika« Ljubljana
Pogovor s predsednikom občine in sekretarjem ZK občine Ljubljana-Center
V	prejšrrem tednu sta obiskala kolektiv IC Roman Albreht — sekretar ZK in Tone Kolar — predsednik skupščine v občini Ljubljana-Center.
S predstavniki podjetja, samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij, sta se pogovarjala predvsem o razvoju in perspektivah, problemih nelikvidnosti, akcijskem programu in samoupravnem sporazumu.
Glavni direktor tov. Metod Rotar je na kratko orisal razvojno pot in povezanost (sta-tuamo in funkcionalno) ISKRE COMMERCE z združenim podjetjem ISKRA. Poudaril je, da se zavedamo odgovornosti in pomembnosti, ki nam je bila dodeljena in da 'so vsi naši načrti in rezultati v prihodnosti vezani na uspešno in homogeno rast celotne iskrine skupnosti.
V	razpravi je tov. Roman Albreht poudaril, da je prijetno presenečen nad stopnjo razvitosti in uveljavitve samoupravljanja v kolektivu. Določila sprememb ustave SRS vnašajo določene spremembe v samoupravne odnose v podjetjih, pri čemer je poudarek na organizaciji združenega dela. V praksi bo nujno potrebno utemeljiti in optimirati kreacijo poslovnih funkcij na nivoju podjetja oziroma vodstva. — V ožjem smislu — vezano z — odgovornostjo: organizacije združenega dela pa naj optimi-rajo notranjo poslovanje.
Pravilna politika kadrovanja iz naslova dopolnilnega izobraževanja članov kolektiva, štipendiranja in izrednega strokovnega izpopolnjevanja je temeljna osnova rasli izpopolnjevanja za podjetja oz. organizacije.
Samoupravno sporazumevanje mora sloneti na pravilnosti odnosno usklajenosti z določili ustave. Izražati mora voljo in odgovornost najširših delovnih množic, pri čemer sc morajo vsi faktorji podrediti skupnemu cilju v interesu nadaljnega razvoja demokracije in samoupravljanja v naši družbi. Pomemben element pri tem je vsekakor tudi vrednotenje minulega dela, ki se je v preteklosti vlagalo v akumulacijo oz. razvoj podjetja.
Dopisujte v iskro
Vaslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon:
22-221 int 333
Vprašanje nelikvidnosti je tudi v ISKRI zelo pereče, so poudarili predstavniki kolektiva. Pojavljajo se zastoji v tovarnah zaradi nezmožnosti plačil nujno potrebnega re-promateriala na carinskih skladiščih. Poseben problem predstavlja izplačilo osebnih dohodkov (približno 4 milijarde S din) dohodkov za
16.000	članski kolektiv Iskre. Za pridobivanje teh sredstev vključujemo pretežni del našega prodajnega aparata na terenu, ki skupno z izterje-valno službo in vodstvom IC permanentno zbira sredstva in izterjuje. To je vsekakor nevzdržno stanje, ki zahteva veliko mero poslovne tehnike.
sposobnosti in v določenih primerih tudi tolerantnosti v želji za razvoj nadaljnjih poslovnih odnosov.
Ekonomski položaj v naši državi se je osredotočil na pereče vprašanje likvidnosti celotnega gospodarstva.- Del vzrokov lahko iščemo v zelo agresivni razvojni politiki, ki je pripeljala do neizpolnjevanja obvez do poslovnih partnerjev. Kreditiranje na osnovi nepravočasno poravnanih računov je pripeljala celotno naše gospodarstvo v zelo težak položaj, zato je nujno, da se podvzame najostrejše ukrepe in kazni za nedosledno izvajanje zakonskih določil in predpisov, je poudaril tov. Roman Albreht.
Posnetek z razgovora Romana Albrehta In Toneta Kolarja s predstavniki Iskra Commerce
Proizvodnja je uspešno...
(Nadaljevanje s 1. strani) liju smo predvideno proizvodnjo za potrebe jugoslovanskega trga izpolnili s 122,75, v v avgustu pa kar s 174,95%. S tem je tudi kumulativni indeks pozitiven, saj je s 102,87% po daljšem obdobju zopet iznad sto. V tej skupini smo naloge za izvoz v avgustu realizirali s 116,72%, kar daje celo 153,37% izpolnitve v kumulativnem proizvodnem načrtu.
Skupina zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav, ki je po svoji udeležbi v strukturi proizvodnega načrta odločilna, je bila v primerjavi z načrtom tudi zadovoljivo izpolnjena. Tako smo ža potrebe domačega trga v mesecu juliju izpolnili 129,17% predvidenega obsega, v avgustu pa kar 168,72%. Tako je kumulativni kazalnik 123,93 %, v izvozu so bile zadolžitve po načrtu dosežene v juliju le s 53,92%, v avgustu pa zopet pozitivno s 116,35%. V skupnem pa je kumulativni kazalnik tudi ugoden, saj kaže 114,15% izpolnitve osemmesečnega načrta.
V skupini rezervnih delov, predvsem pa uslug se je v juliju in avgustu zelo občutilo »dopustniško obdobje«,
saj smo v, prvem mesecu izpolnili le 4,55 %, v drugem mesecu pa 65,83% predvidenega obsega. Toda s kumulativo 209,83% je izpolnjen skoraj celoten letni načrt — in tako predvidevamo, da bomo kljub nizki realizaciji v letnih mesecih kmalu izpolnili že letno zadolžitev.
Ob zaključku tega pregleda tako lahko ponovno poudarimo trditev, ki smo jo navedli v začetku, da je bil start v drugo polovico leta zelo dober, če že ne kar odličen. To nam daje dobro osnovo za celotno proizvodnjo v drugem dedu leta in tudi za lepe letne rezultate. Pri tem pa ne mislimo izgubiti iz vida vse napore, ki bodo še potrebni da bomo zagotovili nemoten potek proizvodnje v preostalih mesecih, posebno na področju zagotovitve likvidnih finančnih sredstev za nabavo potrebnega reprodukcijskega . gradiva. Tu se težave z nenehnim večanjem obsega proizvodnje še hitreje večajo, saj morajo biti sredstva zagotovljena pred fizično realizacijo, da o finančni realizaciji pri sedanjem stanju nelikvidnosti v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu niti ne govorimo, saj je ta v
Razgovor z direktorjem
Iz objektivnih razlogov smo kar nekaj številk sem odlašali, danes pa vendarle objavljamo pogovor z direktorjem »Avtomatike«, Andrejem Pardubskym, dipl. ing.
Zadnji čas se zelo malo sliši in piše o vaši tovarni. V čem je vzrok za to?
Smo skromni, zato se tudi o nas malo piše, nahajamo pa se tudi na takem mestu v ljubljanskem okolišu, da postajamo skoraj že sestavni del naše slovenske prestolnice.
Kakšne uspehe ste dosegli do sedaj v tovarni in kakšne predvidevate za prihodnje?
Poslovni uspehi so razvidni iz polletnega poročila ZP Iskra Kranj. Dosegli smo rekorden dvig proizvodnje v primerjavi s preteklim letom, med vsemi organizacijami ZP. Ostali rezultati, ki kažejo prav tako spodbudno sliko, pa naj dajo misliti vrhu Iskre, da smo danes še bolj vredni obljub, ki smo jih že prejeli v preteklih letih za vlaganje v proizvodnjo široke potrošnje v Iskri in še posebej v »Avtomatiko«. Občina šiška nam je prva ponudila roko in izpolnila obljubo, ki jo je kolektivu tovarne »Avtomatika« dala ob njegovi 20-letnici.
Menda ste že skoraj zaključili gradnjo novih proizvodnih prostorov?
Gradili smo sami, ob nagajanju namreč — pri dajanju garancij, vendar z zavestjo.
izrednem, če že ne katastrofalnem zaostanku.
Prav zato bomo morali v tem zadnjem obdobju posvetiti vse svoje sile dvema elementoma tega problema: prvič: zagotovitvi plačil prek IC, ker prek njega tudi prodajamo večino svojega programa in drugič: maksimalni štednji in čimbolj racionalnim nabavam na področju reprodukcijskega gradiva. V prvem delu problema bo teža naloge padla predvsem na ožje vodstvo tovarne, oziroma na finančno službo tovarne.
Drugi del problema pa bodo morali reševati vsi člani kolektiva, čeprav bodo levji delež naloge nosili prav planski oddelki in nabavna služba v oskrbi ter vodstva proizvodnih oddelkov s terminskimi službami pri uporabi gradiv in hitrejši realizaciji proizvodnega načrta.
Zaradi široke verige nosilcev posameznih nalog na tem področju bomo morali zato nastopati še bolj vsklajcno in z večjo odgovornostjo kot doslej, kajti v nasprotnem primeru nam lahko prav previsoke in obenem po strukturi neustrezne zaloge postanejo zavora v poletu, ki ga je kolektiv Aparatov pokazal v prvih dveh mesecih letošnjega drugega polletja.
da se mora tudi pri nas na Pržanu premakniti na bolje. Rezultate pričakuje danes kolektiv iz novo pridobljenih nekaj manj kot 3000 m! delovnih površin v bližnji perspektivi. Prav tako pa pričakujemo rezultate, to je denar pri tistem partnerju, s katerim smo povezani za več let trdno vnaprej. Trdimo, da proizvodni proces ni sam sebi namen in zaključen pri vratih tovarne, temveč se krogotok odgovornosti in nadzora konča pri končnem potrošniku; ki kupi našo robo. Samoupravna pravica pa se na žalost neha pri vratih tovarne; kolektiv proizvajalcev-samo-upravljalcev nima nadzora nad celotnim dohodkom oz. usmerjanjem tega dohodka tja, kjer bi nam ekonomska predvidevanja dala maksimalen učinek, zato ni naključje da prav zanemarjena široka potrošnja v vseh tovarnah ZP Iskra ni imela večkrat denarja za enostavno, kaj šele za razširjeno reprodukcijo. Tega z enostavno željo »gradimo elektroniko« ne bomo mogli popraviti in spremeniti. Glede gradnje pa: začeli smo jo junija lani in trenutno teko še notranje istalacije. Kompletna proizvodnja, TV sprejemnikov bo v novih prostorih, stekla prihodnje leto.
Kaj nameravate v perspektivi še proizvajati?
Težko je danes točno reči, kaj bomo še proizvajali. Vsekakor to kar nam bo prinašalo maksimalen dohodek pri zaposlovanju vseh kapacitet tovarne »Avtomatika«. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo tovarna za elektroniko in avtomatiko.
Slišati je o raznih novostih, ki jih v vaših laboratorijih pripravljate za bodočo proizvodnjo. Kaj je resnica na tem?
Menim, da je najbolje, da si jih ogledate in se sami prepričate na letošnjem sejmu elektronike. Posebnost pa bo vsekakor novi prenosni televizijski sprejemnik, ki ima čisto naš Iskrin izgled, kljub temu, da se je rodil daleč stran od legalnih mojstrov lepe oblike. To podajam — ne zato, ker bi v tovarni »Avtomatika« želeli biti ilegalci, temveč zato, da bi pridobili na času, to je pri tisti komponenti, ki jo želimo nadoknaditi. Zato naše partnerje v Iskri mogoče razburjamo z nekaterimi preveč inciativm-mi akcijami. Vsem tistim, jd tega ne gledajo z zavestjo »naj sosedu krava . ..« želim povedati, da smo vedno za korak v dvoje ali v troje, saj več glav več ve. S tem Pa naj naši partnerji ne pozabijo, da smo v časovni stiski in se bomo morali ravnati po najhitrejšem.	-C"
Za strokovni kadar gre
Katerokoli novejšo strokovno knjigo človek vzame v roke, v vsaki je močan poudarek na kadrih, strokovnih kadrih, na strokovnih kadrih z znanjem (in seveda s pozitivnimi delovnimi navadami!). Knjige ali članki naj obravnavajo še tako nasprotna si področja (od marketinga do elektronike) vsi se končujejo z ugotovitvijo, da je znanje na vseh nivojih delovnega procesa prva zahteva in pogoj ter edini garant za trajen uspeh nekega podjetja, gospodarstva, naroda in države. Pri tem se ne misli na kakršnokoli znanje temveč znanje, ki je potrebno za uspešno opravljanje dela, ki je nekomu poverjeno in velja to od nekvalificiranega delavca pa do direktorja podjetja, predsednika občine, republike pa tudi odbornikov vseh samoupravnih organov, članov odborov družbenopolitičnih organizacij do članov najvišjih forumov v državi.
Vendar se pri tem mojem razpravljanju želim usmeriti le na naše iskrške probleme v zvezi z »znanjem« in »pametjo«, ki sta nam potrebna za uspešno upravljanje naše Iskre, zaradi obstoja in napredka Iskre in s tem tudi naše lastne eksistence.
Če ne želimo doživeti grenkih izkušenj, moramo pod-vzeti določene organizacijske ukrepe, da bi napravili dostopno možnost pridobiti si potrebno znanje za opravljanje svojega dela — za vse nivoje dela v Iskri, za vse delavce, ki bi izrazili željo za dodatnim znanjem in za vse delavce, ki zasedajo določena delovna mesta, pa nimajo za to delovno mesto zadostno potrebnega znanja.
Nekatere naše organizacije so v svoje samoupravne akte zapisale, da si morajo delavci, ki zasedajo določeno delovno mesto nimajo pa ustrezne izobrazbe — in niso starejši od 45 let — ustrezno izobrazbo pridobiti najkasneje do »x« leta. Na ta način želijo Organizacije, da bi si njihovi delavci v določenem času pridobili poleg »spričevala« tudi ustrezno znanje! Da bi pripomogli k rešitvi problematike »znanja in izobrazbe« že zaposlenih smo na nivoju ZP organizirali sestanke s predstavniki viš’ih in visokih šol, na katerih je bilo soglasno sprejeto stališče Iskre, da bi na vseh za Iskro interesantnih šolah imeli posebne oddelke za Iskro (v prvi vrsti pa na I. stopnji študija), kjer bi se študij prilagodil potrebam Iskre. Seveda pa mora tak oddelek imeti zadostno število slušateljev. Najdlje smo prišli z Elektrofakultcto (mimogrede povedano — Iskra bo sofinancer izgradnje novih obratov EF v višini 300 MS din), ki skupaj z našimi
strokovnjaki že pripravlja študijski program, OKP — referat za izobraževanje pa tudi že ima okoli 40 kandidatov za študij na I. stopnji. To so več ali manj prostovoljci, ki so nam jih javile organizacije ZP, menim pa, da niso bili sistematsko zbrani oz. načrtno določeni. Zakaj tako? Večina naših organizacij ima v svoji strukturi zaposlenih VS in VŠ delavcev skoraj polovico s pomanjkljivo izobrazbo (samo srednja šola) — pa kljub temu ne kaže posebnega zanimanja za »prisilo« za dodatno šolanje tistih »mlajših od 45 let« . .. kar ima zapisano v pravilniku!
Elektrofakulteta je pripravljena za Iskro uvesti specialne predmete, predmete za pridobitev znanja, ki bo potrebno našim tehničnim strokovnjakom, ko bodo izgrajene nove in nove kapacitete ...
Že nekaj let opozarjamo naše organizacije, da pridobivanje strokovnjakov preko štipendij sicer blaži pomanjkanje, ne more pa ga trajno rešiti, ker so kapacitete teh šol premajhne. Na drugi strani pa imamo precejšnje število mladih kadrov s srednjo izobrazbo, ki bi iz srede delovnega procesa nadaljevali svoje izpopolnjevanje v stro-
ISKRA in ameriška firma »Knapic« sta podpisali pogodbo o skupnih naložbah kapitala v tavamo polprevodnikov v Trbovljah. Skupna vrednost naložbe znaša 1,224.490 dolarjev: od tega daje ISKRA 51% kapitala, oz. 624.490 dolarjev, a »Knapic« 49% kapitala, oz. 600.000 dolarjev.
Delež ameriške firme je v prvi vrsti vsebovan v prenašanju znanja in tehnoloških dosežkov na svojega jugoslovanskega partnerja. Razen tega bo prišla v Trbovlje povsem nova oprema za proizvodnjo diod in difuzij. Pomembna novost za jugoslovansko prakso je tudi v tem, da si bo ISKRA izposodila to opremo po sistemu lizinga.
Aranžma z ameriško firmo bo trboveljski tovarni omogočil, da bo že v 1972. letu povečala proizvodnjo polprevodnikov za trikrat — od načrtovanih 35 milijonov na prek 100 milijonov v naslednjem letu. Prodaja polprevodnikov naj bi se povečala v najbližji bodočnosti za okrog 15 krat v primerjavi z obstoječo. Okrog 74% bodoče proizvodnje naj bi plasirali na konvertibilnem trgu:
ki za lastno afirmacijo in za potrebe Iskre, in to po delovnem času na ustrezni šoli (v našem obravnavanem primem na Elektrofakulteti, pa tudi strojni in ekonomski fakulteti oz. visoki šoli).
In rezultat te naše akcije: iz Usmernikov Novo mesto in Kondenzatorjev, Semič, se nam je prijavilo preko 20 kandidatov za I. stopnjo na Elektro fakulteti, vsa ostala Iskra pa tudi 20 kandidatov. Menim, da je sedaj prilika, da te organizacije ponovno pro-uče svoja stališča do šolanja na I. stopnji in nam javijo svoje kandidate, lahko pa se pri nas prijavijo vsi, ki imajo željo in v sebi čutijo sposobnost in dovolj energije za študij in bi potem mi urejevali z organizacijami glede pristanka. Za vse informacije se obračajte na referat za izobraževanje, OKP, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1.
Po predvidevanju bi študij na I. stopnji na Elektrofakulteti — Iskrin oddelek — pričel 2 11-71. Kar zadeva izredni študij na strojni ali ekonomski fakulteti pa prijave pošiljajte direktno na ti fakulteti — vendar kopijo na OKP, da bi lahko kasneje ko bi bilo Iskrinih študentov dovolj, formirali lastne oddelke.
I.S.
od tega polovica v ZDA.
V pogodbi s firmo »Knapic« je predvidena ustanovitev poslovnega odbora, ki bo pristojen za poslovne prijeme, vezane na skupne naložbe kapitala. Ta odbor bo imel rotirajoče predsedni-štvo.
Lastnik ameriške firme dr. Dean Knapic (jugoslovanskega porekla) bo imel v tovarni položaj pomočnika direktorja. Mimo tega bo v tovarni delalo sedem strokovnjakov ameriške firme, ki bodo vključeni v obstoječe tovarniške oddelke, katerih organizacijska struktura se ne bo spremenila. Partnerja bosta delila vse dohodke sorazmerno z vloženim kapitalom, v isti meri pa bosta nosila tudi eventualne izgube.
»Knapic« je firma, ki je v svetu znana kot proizvajalec polprevodnikov. V lasti ima in uporablja 22 patentov na področju proizvodnje diod, preklopnih diod, fotodiod in drugih elektronskih elementov, ki so v rabi v kompju-terski tehniki in drugih zapletenih elektronskih sistemih.
(Po EP, 20. 9. 71)
Iz drugih časopisov
Ameriški kapital m tehnologija v Trbovljah
»Gospodinjski aparati« Škofja Loka
Ivan Camlek — novi predsednik DS
Na 19. redni seji DS so bili navzoči člani starega in novega DS. Članom starega DS so v zahvalo za sodelovanje podarili lepe knjige, kj jih bodo spominjale na delo v DS.
Novi DS je izmed svojih članov izvolil predsednika; največ glasov je dobil Ivan Camlek, mojster v mehanični delavnici. Ko smo ga prosili, da nam pove nekaj misli za bralce glasila, je dejal:
»Ob tej priliki bi se rad še enkrat zahvalil za zaupano mi nalogo, ki jo Bom skušal vestno in zadovoljivo opravljati. Do sedaj še nisem sodeloval v samoupravnih organih in nimam nobenih izkušenj na tem področju, zato pričakujem čimveč sodelovanja od članov DS in članov
kolektiva, predvsem pri perečih vprašanjih in problemih. Kaj več bom lahko povedal, ko bom dodobra seznanjeni s poslovanjem in problematiko tovarne.«
-N- ;
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
<>♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
S
H
H
♦♦
S
Pravi ustvarjalec-varčevalec
Varčevanje ne ustvarja samo pogoje za materialni in kulturni napredek, temveč se z razvijanjem čuta do varčevanja človeka uči tudi odrekanja trenutnih zadovoljstev v korist bodočnih potreb. Varčevanje usmerja človeka v umirjeno in urejeno življenje.
Varčevanje ima za posameznika kakor tudi za širšo družbeno skupnost mnoge koristi.
Človek, ki varčuje, ustvarja določena sredstva za pokritje nepredvidenih potreb. Prihranek človeku omogoča, da ima jasnejše in mirnejše poglede v bodočnost, ker ga obvaruje neugodnih presenečenj.
Prave oblike varčevanja se kažejo le, če prihranke hranimo v pooblaščenih institucijah t. j. bankah, hranilnicah iri podobno. Ce posamezniki hranijo denar doma, od takih prihrankov nimajo nobenih koristi niti sami, še manj pa družbena skupnost.
S hranilno knjižico Gorenjske kreditne banke lahko dvigate denar pri:
—	vseh poslovnih enotah: na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču, ki poslujejo za stranke:
ponedeljek, sreda	od 7. ure do 16. ure
torek, četrtek, petek	od 7. ure do 12. ure
—	vseh poštah na območju SR Slovenije in pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji.
Dnevno lahko dvigate s hranilno knjižico Gorenjska kreditne banke din 3.000.— pri vseh poštah Slovenije, odnosno pri vseh bankah Jugoslavije.
Gorenjska kreditna banka obrestuje hranilne vloge;
NEVEZANE HRANILNE VLOGE	6%
VEZANE HRANILNE VLOGE NAD 1 LETO 7 %
VEZANE HRANILNE VLOGE NAD 2 LETI 7,5 %
Obresti se pripisujejo glavnici letno.
Hranilne vloge in obresti na njih so oproščene davščin in taks.
Hranilne vloge so tajne in nedotakljive ter zanje jamči federacija.
Z vezavo hranilne vloge pridobite pravico udeležbe pri nagradnih žrebanjih.
Vsak varčevalec, ki namensko varčuje za stanovanje ima možnost najeti posojilo po pravilniku o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo.
Gorenjska kreditna banka Kranj
ISKRA
tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki
razpisuje prosto vodilno delovno mesto
POMOČNIK DIREKTORJA ZA POSEBNE NALOGE
Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, najmanj 5-letna praksa v gospodarstvu in znanje najmanj enega svetovnega jezika. Stanovanje ni na razpolago Ponudbe pošljite na splošni sektor tovarne v roku 15 dni od dneva razpisa.
V naši tovarni orodja na Stegnah v Ljubljani so v juliju in avgustu zaradi letnih dopustov planirali nekoliko nižjo proizvodnjo kot v ostalih mesecih. To seveda ne bo vplivalo na rezultat ob koncu leta, saj ne samo nameravajo izpolniti predvideno celoletno obveznost, pač pa jo bodo skušali celo preseči. Takšni izgledi bi sicer lahko dali misliti, da tovarna orodja nima problemov, pa dejansko le ni tako. Problemov je dovolj in terjajo energično reševanje, če ne njenih težav ne bo nikoli konec.
Eden izmed najhujših problemov so vsekakor neporavnane obveznosti še iz časa, ko tovarna še ni obratovala, stroški za kredite pa so bili tu in so jasno sproti naraščali.
Drug problem predstavlja pomanjkanje dobrih in izkušenih ročnih orodjarjev, brez katerih ni moč sproti izvršiti vseh številnih naročil. Tudi v oddelku konstrukcije orodja so podobne težave, ker manjka izkušenih kon-strukterjev.
Rekli smo že, da ima tovarna orodja dovolj naročil, kar pomeni, da imajo že danes precej sklenjenih pogodb in dogovorov in z njihovo realizacijo že zasedajo del razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti v prihodnjem letu. Razveseljivo pri tem je, da tudi ostale Iskrine tovarne nenehno povečujejo naročila v tovarni orodja, katere sploh največji poslovni partner je postala tovarna avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici. Ob vprašanju samoupravnega sporazumevanja o usmerjapju delitve dohodka in ošebnih dohodkov, je direktor tovarne orodja menil, da je treba
IMAŠ RAZGOVOR
Tovarna orodja, Ljubljana
Prizadevanja za čim boljšo realizacijo
*
Pred kratkim je odšel v zasluženi pokoj tov. Tanko Bertoncelj, jubilant 25-letnega dela v kranjski Iskri in udeleženec tekstilne stavke leta 1936 v tekstilni tovarni »Jugočeška«. Prisrčno slovo, darila in mnoge dobre želje kažejo, da je bil tov. Bertoncelj spoštovan in priljubljen sodelavec, znana pa je bila tudi njegova vestnost, solidnost in marljivost pri delu. Imenovani je poslal uredništvu naslednjo zahvalo: »Za dolgoletno sodelovanje in dragocena darila, ki sem jih prejel ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavcem v oddelku za preiskavo materiala pa tudi drugim iz »Elektromehanike«. Vsem skupaj želim mnogo uspehov pri delu, predvsem pa zdravje in osebno zadovoljstvo
Srečanje na hitro roko z direktorjem tovarne orodja, ing. Dragom Sušo sem brž izkoristil za nekaj vprašanj, na katera sem tudi tako hitro dobil odgovore. Iz le-tch sem izluščil najbolj tehtne.	.	,
stremeti pri tem za realnimi rešitvami, trajnimi in učinkovitimi, kajti vsakršna prizadetost OD orodjarjev, ki jih je dandanes težko dobiti, bi se nedvomno odrazila v
fluktuaciji delavcev, kar pa bi nedvomno ogrozilo poslovanje tovarne orodja.
Septembrski rezultati v tovarni orodja kažejo, da ob normalnih pogojih letni proizvodni načrt tovarne orodja zaradi manjše realizacije v juliju in avgustu ni v nevarnosti, nasprotno, prizadevali si bodo ustvariti še več. -ko
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik ZM »Elektromehanike« tov. BOGDAN KOLENC
Vprašanje: V Elektromeha-niki, ki šteje 5500 zaposlenih, je mnogo mladih. Svojčas so nastajala neka trenja zaradi premajhnega zanimanja do pripravnikov. Kako kaže zdaj?
Odgovor: Mislim, da so trenja ob vključevanju mladih strokovnjakov oz. pripravnikov nepotrebna, kar je pred letom ZM v razgovorih o ureditvi pripravništva tudi dokazala. Nepristopnost in zaprtost nekaterih krogov, ali stare mentalitete skrivanja in nezaupanja do mladih, se mora umakniti kolektivni pomoči in sodelovanju.
Vprašanje: V tovarni je dosti mladih, ki bi se želeli še izobraževati. Je predsedstvo mladine zadovoljno z dosedanjim načinom oz. možnostmi za dodatni študij?
Odgovor: Prehajanje naše proizvodnje na elektroniko in povezovanje s tujimi partnerji zahteva visoko usposobljene strokovnjake. Te ljudi bomo dobili le s primernim štipendiranjem, z nudenjem določenih ugodnosti oz. dejansko prednostjo pred drugimi podjetji. Ce hočemo to doseči, moramo vzporedno reševati tudi probleme že zaposlenih delavcev. To pa je mogoče edino s sodelovanjem
Ivan Roblek
še sedaj ne moremo dojeti, da te ni več med nami. Ne moremo se sprijazniti s kruto usodo, ki te je tako nepričakovano doletela. Tvoje življenje je ugasnilo v težki prometni nesreči, sredi najlepših moških let. Dočakal si komaj štirideset pomladi.
Tvoje življenje že od vsega začetka ni bilo lahko. Ko si bil star tri leta, se je smrtno ponesrečil oče, zato se je morala tvoja mati sama prebijati s tremi nebogljenimi otročiči. . Že v rani mladosti si se moral spoprijeti s trdim delom in pomanjkanjem. Pred dvanajstimi leti pa si se zaposlil v tovarni ISKRI v Otočah. Ni te ovirala dolga pot od Peračice do Otoč; v slabših vremenskih razmerah si pravočasno prihajal v službo. Nešteto-
krat si sam na celo gazil globok sneg ter ves premočen in upehan prišel na delo. To pa tebi ni. jemalo dobre volje. Nadel si delovno obleko in z nasmeškom stopil v delavnico. Ce je bilo potrebno delati izven rednega delovnega časa, bodisi ponoči, ob nedeljah, prostih dnevih in kadarkoli, nisi imel besedice negodovanja. Bil si zares vesten delavec in pravi tovariš, eden izmed tistih redkih, ki radi pomagajo drug drugemu, si zaupajo in ne znajo biti grobi ne v besedah in ne v dejanjih. Bil si tako skromen, dober in prijazen, da si bil priljubljen prav med vsemi. Kako lepo je delati skupaj s takim človekom, ve samo tisti, ki je to doživel.
Zdaj si nas, dragi Ivan, tako nenadno zapustil. Zapustil si tvojo dobro mamo in ženo s tremi otroci. Tvoje delavne roke ne bodo nikoli več dvigale bremen, stregle rczkalnemu stroju, nc opirale tvoje ostarele mame in ne pestovale otrok. Zaman bo mala Bernard, ka stegovala drobni ročici, da bi te objela, stisnila in poljubila. Vsak večer si jo nosil spat, ljubkoval in objemal. Vsi so bili srečni, zdaj pa je kmta usoda iztrgala družini tebe, ki si ji pomenil vse.
Dragi Ivan, od tebe smo se poslovili z grenko bolečino; ohranili te bomo v najlepšem spominu.
med vodstvom, družbenopolitičnimi organizacijami in člani kolektiva. Povečanje proizvodnje, uspešen podpis pogodb v sodelovanju z največjimi svetovnimi proizvajalci dokazuje perspektivo, ki se nam odpira v prihodnosti. V tej perspektivi, katere nosilci bomo predvsem mladi, se moramo potruditi in pričakujemo tudi vso podporo ob čim hitrejšem vključevanju. in s tem v zvezi tem koristnejšem delu v našem kolektivu, seveda ob skrbni podpori in razumevanju starejših, ki so v teh 25 letih Iskri dali pečat pomembnosti doma in v svetu.
ISKRA COMMERCE
v Združenem podjetju ISKRA Kranj
LJUBLJANA
v a b i k sodelovanju in sprejme v redno delovno razmerje
KADROVIKA
za delo na področju aktivnih metod in tehnik kadrovanja, urejanja delovnih razmerij, analitične spremljave zaposlenih ter organizacije delovnih mest.
POGOJI: uspešno končana višja šola kadrovske usmeritve, strokovne in komunikativne sposobnosti ter smisel za delo z ljudmi, zaželena praksa in odslužen vojaški rok.
TEHNIKA
za delo na področju demonstracije varjenja po TIG, MIG in MAG postopkih ter, komercialno obdelavo domačega trga.
POGOJI: uspešno končana tehniška šola varilne ali strojne smeri, strokovne in komunikativne sposobnosti. Zaželena praksa in odslužen vojaški rok.
Cenjene ponudbe sprejema v 10 dneh po objavi Kadrov. ska služba, Ljubljana, Masarykova 15.
ISKRA TOVARNA ORODJA V ZP ISKRA KRANJ LJUBLJANA — Stegne 15	
razglaša	
po 42. členu statuta tovarne prosto mesto	delovno
NK DELAVCA za delo na ekscentrični stiskalnici	- ’
Osebni dohodek je zagotovljen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Cenjene prijave pošljite na gornji naslov. ISKRA — TOVARNA ORODJA 	.				

V Trbovljah tečaj za pridobitev kvalifikacije
Mladinska organizacija za pridobitev polkvalifikacije
I v tovarni polprevodnikov L Trbovljah se bo te dni zajel tečaj za pridobitev pol-kralifikacijc. Pobudo za tečaj je dala mladinska organizacija ter si to zadala kot osnovno nalogo v tem letu. Vodstvo podjetja je pokazalo pri tem veliko zanimanje in razumevanje in tako bodo z letošnjim šolskim letom v Trbovljah odprta ena šolska trata več. .
To, da je prišla inciativa s strani mladih ni zgolj slučaj, ampak je odraz hotenj pred-rsem tistega dela mladine v neposredni proizvodnji, ki tvori veliko večino, nima pa
nikakršnih kvalifikacij. Pol-prevodniška proizvodnja je nedvomno zelo zahtevna, zato zahteva izobraženega človeka na vsakem delovnem mestu. Le tako bo moč slediti hitremu tehnološkemu napredku, ki je prav na tem področju najbolj izrazit. Po drugi strani pa bo to tudi osnova za večje osebne dohodke, ki se bodo pojavili kot rezultat boljšega dela.
Samo organizacijo tečaja je prevzel izobraževalni center Strojne tovarne v Trbovljah, predavanja iz strokovnih predmetov pa bodo imeli strokovnjaki iz Tovarne polprevodnikov. Tečaj bo trajal
_________________ '
305 ur in sicer štirikrat tedensko po pet ur, končal pa se bo predvidoma 15. januarja prihodnjega leta. Program je precej obsežen, o čemer pričajo predmeti kot so: strokovno računstvo s statistiko, družbeno politična ureditev SFRJ, osnove elektrotehnike in električne meritve, procesi v polprevodniški proizvodnji, zgradba polprevod-niških elementov, kontrola proizvodnje ter higiensko tehnična varnost pri delu. H programu spada tudi praktičen pouk, ki ga bodo tečajniki opravljali v proizvodnji.
Po končanem tečaju bodo tečajniki opravili zaključni izpit in dobili naziv polkvaii-ficiranega delavca v polprevodniški proizvodnji.
V tovarni razmišljamo o tem, da bi postali taki tečaji stalna oblika izobraževanja za tiste delavce, ki se bodo na novo zaposlili v tovarni. Teh bo precej, saj bo tovarna v bližnji prihodnosti znatno povečala obseg proizvodnje. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi za uspešnejše udeležence tečaja organizirali dodaten tečaj na višji stopnji.
-nj-
Pred kratkim je predsedstvo aktiva združenja Zveze borcev NOB tovarne »ISKRA« Elektro-mehanika Kranj priredilo družabno srečanje za člane ZB, ki v letošnjem letu praznujejo SO. rojstno leto. Srečanje, kot tudi voščilo ob 50-letnem jubileju ter darilo knjige »Ne vdaj se fant« Fr. Križnarja predsednika aktiva ZB NOB ZP ISKRA bo ostalo vsem udeležencem v najlepšem spominu. V teh spominih se bo prepletal tudi lep popoldan, ki so ga skupaj preživeli v tihem borovem gozdu, odmaknjenem od sodobnega trušča. Žal, se vsi 50-letjniki tega srečanja niso mogli udeležiti, ker jim zdravstveno stanje ni dopuščalo, vendar sc vsi iskreno phvaljujejo predsedstvu in komisiji akiiva ZB NOB kranjske tovarne za vso pozornost
Pletenje žičnih oblik za avtomatske telefonske centrale terja vso natančnost in spretnost delavk
ZP ISKRA KRANJ ORGANIZACIJSKO KADROVSKO PODROČJE
Iščemo sodelavko za delovno mesto ADMINISTRATIVNO TEHNIČNI REFERENT
Pogoji:	-
—■ znanje strojepisja
—	znanje stenografije
—	dobro obvladanje slovenščine.
Za navedeno delovno mesto je določena 1-mcsečna poskusna doba.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov strokovnih služb ZP Iskra.
Pismene prijave pošljite na naslov: ZP ISKRA KRANJ, Organizacijsko kadrovsko področje, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1/VI.
Rok za sprejem prijav je do 10. 10. 1971 oz. do zasedbe delovnega mesta.
JiiiiiiiiaiiiiiiniRiiiiiiiiiiiiiiiaiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiii
Beil telephone
PIONIRJI ŽE OSEMDESET LET
Glavno upravno poslopje . «11 Telephone Mfg Co, ki Seda na staro pristaniško -*trt Antvverpna, daje streho 'službencem enega naj večjih "Piskih podjetij in pionir-1 na področju telekomuni-ac'j in elektronike v Evropi.
že od leta 1882, precej preso se začeli za belgijsko ^tropolo zanimati proizva-avtomobilov in petrovska industrij a, je že "'a elektrotehnična industri-1 trdno povezana z življe-IJtn’ tega cvetočega pristaja.
Iapnia tega leta je, kori šest let potem, ko je bander Graham Bell pri-H'1 svoj izum, Francis Wol-ustanovil Bell Telephone
Mfg Co v Antvverpnu, ko je spoznal, da je Belgija zainteresirana za Bellovo govorilno napravo.
Izbral je to mesto ne samo zaradi mladega in dinamičnega prebivalstva, ampak tudi zaradi obsežnega zaledja, ki je potrebno za izpolnitev izvoznih načrtov podjetja.
35 LJUDI IN 25 KONJSKIH MOČI
Podjetje ni začelo na veliko;. s 35 ljudmi in strojem s 25 konjskimi močmi, ki je dajal potrebno energijo.
Prvi napori podjetja so bili usmerjeni v telefonijo in podjetje je, kljub skromnemu začetku, kmalu postalo eno vodilnih na tem področju s tem, da je razvilo svojo lastno tehniko.
Mfg Co
V	tem času je belgijska vlada Spoznala izjemne možnosti razvoja telefonije in leta 1893 pokupila vse prej podeljene koncesije za izkoriščanje telefonskega omrežja ter osnovala eno samo nacionalno omrežje.
Ta centralizacija je omogočila standardizacijo opreme in razširitve obstoječih naprav ter tako odprla nove možnosti za Bell Telephone, ki je v tistem času že izvažal svoje izdelke v bližnje in daljne dežele.
V	dvajsetih letih sc je z uvedbo avtomatske telefonije odprl nov trg za BTM, ki si je takrat pridobil pravico do proizvodnje sistema Rotary in močno se je poveča) izvoz.
1925: POD ITT ZASTAVO
Leto 1925 je važen mejnik v zgodovini podjetja. Tride-
setega septembra tega lota je Bell Telephone Mfg Co postal član ITT (INTERNATIONAL TELEPHONE AND TELEGRAPH CORPORATION).
ITT je največje podjetje na svetu, ki se v mednarodnem merilu ukvarja s telekomunikacijskimi storitvami in proizvodnjo telekomunikacijskih naprav in je obenem največje in najbolj raznoliko internacionalno združenje podjetij za elektroniko in storitve.
ITT je večnacionalno združenje s 400.000 zaposlenimi, od katerih je skoraj polovica zaposlenih v Evropi. V centralnih raziskovalnih laboratorijih podjetja, kjer je zaposleno na tisoče inženirjev in tehnikov, razvijajo in preskušajo telekomunikacijske naprave jutrišnjega dne.
Razumljivo je, da je tudi Bell Telephone Mfg Co polno vključen v raziskovalno in razvojno delo.
Uspešen razvoj elektronske telefonske centrale, krmiljene s pomočjo uskladiščenega programa, prve v Evropi, je nedaven dokaz za veliko ustvarjalnost podjetja. Razvoj komutacijskega sistema Metaconta 10 C, ene izmed pridobitev dobe vesoljskih poletov, je rezultat popolnoma nove usmerjenost: v telefonski komutacijski tehniki, kar je ponoven dokaz za belgijsko izkušenost in znanje na tem področju.
Preveč prostora bi porabili za naštevanje izrednih dosežkov BTM v teku let, zato naj omenimo samo zadnje in najbolj pomembne:
—	dobava in montaža več milijonov telefonskih priključkov po vsem svetu;
—	pomembni prispevki k različnim vesoljskim programom;
—	uporaba telekomunikacijske tehnike v industriji;
—	avtomatizacija poslovanja s čeki pri belgijski poštni upravi;
EV!a,ri«ager bodočnosti
Vzporedno z razvoj industrije, se spreminja tudi vloga managerja (izg. meni-džer): področje njegove dejavnosti se nenehno širi in postaja vsestransko. On ne vodi samo vsakodnevne posle v podjetju, temveč se vse bolj ukvarja s preučevanjem perspektive in vloge podjetja v širših gospodarskih sferah.
Pred stotimi leti je »gospodar« tovarne velik del svojega časa prebil v obratih. Poznal je svoje delavce in sam je nadzoroval proizvodnjo. V teku razvoja indu-
strije se je vodja proizvodnje začel oddaljevati »d materialnih del. Se vedno je bil zadolžen za določene probleme, ki so se pojavljali vsakodnevno: predstavljal je podjetje, vodil je politiko cen itd.
Sedanji manager se čedalje bolj oddaljuje od proizvodnih obratov in od »svojih proizvodov«. Velik del časa posveča vodenju mašinerije, ki postaja čedalje bolj zapletena, podjetju in gospodarskim gibanjem. Postaja organizator in vodja. Vendar, še vedno premalo izkorišča mo-
derna sredstva za informiranje. In ravno nenehno prilagajanje razvoju kibernetike bo pripeljalo do sprememb v dejavnostih managerja.
V teku sedemdesetih let se bo zelo razmahnila veda o avtomatičnem upravljanju. Posebni instrument; bodo prevzeli nase sklepanje o kratko- in srednjeročnih odločitvah, kar bo močno spremenilo spekter poslov, s katerimi se bo ukvarjal manager in ga bo preusmerilo na dolgoročna predvidevanja.
Ta proces, ki stremi za tem, da vodilnega uslužbenca loči od tekočih poslov v podjetju, bo povzročil to, da bo fizična prisotnost te osebe čedalje manj potrebna. Manager, osvobojen materialnih poslov, ni dolžan poznati tehnologijo proizvodnje v svojem podjetju. Ce je moral biti nekdanji manager istočasno inženir, klepar, komer, cialist in finančnik, danes od njega tega ni moč pričakovati. Vzporedno z razvojem velikih mednarodnih grupacij bo težnja po specializaciji vse bolj neobhodna.
Manager osemdesetih let se ne bo več ukvarjal ne s proizvodi in ne s potrošniki, temveč s potrebami v najširšem smislu te besede. Pred dokončno odločitvijo bo moral manager določen problem natančno obdelati iz ekonomskega, političnega in socialnega aspekta.
Od marketinga, ki se ukvarja s posamezniki in njihovimi motivi pri nakupu, morajo raziskovalci preiti na raziskavo skupnih tržnih potreb. To pomeni, da mora manager misliti tudi na posledice, ki jih bodo imele njegove odločitve tudi na civilizacijo sveta.
Od managerja tehnika prek managerja komercialista se morda odpira doba manager-jev humanistov.
Obiščite graški jesenski velesejem
od 2. do 10. oktobra 1971
se začne v soboto 2. oktobra ob 10. uri, in traja do nedelje, 10. oktobra do 18. ure. čas obiska: razstavni prostori so odprti vsak dan od 9. do 18. ure. Graške trgovine so v soboto, 9. oktobra, odprte tudi popoldne! Na velesejem vozi cestna železnica številka 4, 5 in 14; posebne vožnje ob času velesejma.
Vstopnina: za enkratni obisk 15 šilingov, izkaznica za 9 obiskov 50 šilingov, za otroke do 6 let 3 šilingi, za šolsko mladino (od 6 do 15 let) 5 šilingov, za šolsko mladino nad 15 let pri skupinskem obisku 5 šilingov, za študente 10 šilingov, vstopnice za večerno zabavišče 8 šilingov. Parkirni prostori okrog sejma.
Posebna pošta, teleprinter, carinski urad s carinsko odpravo, banka, menjalnice, informacije (v nemščini, srbohrvaščini, slovenščini in madžarščini), potovalni urad, železniške in letalske vozovnice, rezervacije prenočišč in gledaliških vstopnic, restavracije, bifeji, ekspresi.
Ugodna skupinska potovanja in izleti, ki jih organizirajo jugoslovanski potovalni uradi Vstopnice za dinarje pri sejemskih blagajnah.
DODATNE INFORMACIJE Graški jugovzhodni velesejem
8011 Graz, Messeplatz 1, poštni predal 63 Avstrija — Telefon 03122/86-4-51, teleprinter 03/1511, telegrami: GRAZER MESSE
Inozemska zastopstva: pooblaščeni komercialni zastopniki.
2000 razstavljavcev iz več kot 35 evropskih in prekomorskih držav.
15 INTERNACIONALNIH KOLEKTIVNIH RAZSTAV
■ ■
HB
EB
■ ■
■	B BI
HB
■	B HB
HB
HB
853
BH
BS
GB
Ri
ati
BS
HB
HB
BH
BH
ca
»a
BI
KO
ris
GB
EU
sa
223
ss
«a
oa
no
«a

—	uvajanje avtomatizacije v industrijo diamantov;
—	mehanizacija centrov za sortiranje pošte;
—	uvedba »Yellow pages« (strani z oglasi in informacijami) v belgijske telefonske imenike;
—	razvoj prve elektronske telefonske centrale v Evropi, krmiljene s pomočjo uskladiščenega programa (Meta-conta 10 C).
RAZNOLIKOST
Bell Telephone že več let uporablja izkušnje in znanje, pridobljeno na področju telekomunikacij za razširitev svoje aktivnosti na druga področja. Leta 1962 je ustanovil »Standard Finance«, družbo, ki se ukvarja s kredi t: ran jem, osebnimi posojili in financiranjem.
Nedavno je BTM pridobil »International Visual Aid Center« (IVAC), vodečega belgijskega proizvajalca kla-
sičnih izobraževalnih in modernih audio-vizuelnih pripomočkov za izobraževanje in poučevanje v šolstvu, trgovini in industriji.
Leta 1968 je Bell Telephone Mfg Co. ustanovil neodvisno podjetje »S. A. Promedia«, ki po posebni pogodbi z belgijsko poštno upravo zbira in razpošilja uradne belgijske telefonske imenike, ki vsebujejo tudi »yellow pages«.
ŠOLANJE
- Na vseh področjih udejstvovanja pripisuje BTM šolanju svojega osebja, ki šteje prek 13.500 zaposlenih, veliko pomembnost. Poleg svojih več kot šestdesetletnih izkušenj na področju poklicnega šolanja, uporablja BTM najsodobnejša audio - vizuelna sredstva in metode.
šolanje, tako administrativnega osebja, kakor tudi delavcev v proizvodnji, je pogojeno s cilji gospodarjenja
in prirejeno glede na zmožnosti.
Šolanje pa ni omejeno samo na osebje BTM. Tehniki z vsega sveta pridobivajo novo znanje v BTM šolskem centru, ki je dobro opremljen z najnovejšo opremo, kot na primer kompleten televizijski studio za interno uporabo.
USTVARJALNOST
Zgodovina podjetja kot je BTM ni povest o zgradbah, materialih in opremi, ampak v prvi vrsti povest o človekovem ustvarjanju.
K temu je pripomoglo na stotine strokovnjakov, inženirjev in tehnikov, ki delajo v modemih laboratorijih, uradih in tovarnah v Apt-verpnu, Hoboknu, Ghcntu, Geelu in Wasmensu, od koder se proizvodi BTM pošiljajo v več kot 80 držav po vsem svetu.
BH
na
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
PB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
RB
BB
BH
BH
BB
BB BB EC 3
sa
BS
e za tis EiS
na
UYi
pa
HB
□n
BB
BK9
HB
533
BB
BB
BB
BS
BB
BQ
BB
na
H9
HB
EH
ea
Ha
ua
bh
um
BH
HB
aa
taa
IB
BB




Kratke vesti
NOVI PROIZVODI El — NIŠ
El Niš je pričela s proizvodnjo UHF adaptem in UHF anten s servo napravo za obračanje anteni . Med drugim je pričela s proizvodnjo stereo radijskega sprejemnika, ki ima 5 valovnih območij in še nekaj drugih kvalitet, ki ga ločijo od ostalih običajnih spre. jemnikov, katere izdeluje El. Cena sprejemnika ia 3.200.— din.
V	gevgelijski tovarni VF keramike, v kateri so do sedaj proizvajali samo diskaste keramične kondenzator, je, so pričeli tudi s proizvodnjo cevaste keramike, Skupna letna proizvodnja te tovarne je 35 milij. koni denzatorjev, namenjenih za radio in TV sprejemnike Istočasno raziskujejo v tovarni še nekaj novih proizl vodov, kot so srebrna pasta (prevodni lak), keramični filtri in »piezo« vžigalniki.
El je tudi zaključila licenčno pogodbo z zahodnoJ nemško firmo »KRONE«, po kateri bodo proizvajali telefonske vložke. Proizvodnja naj bi se pričela v letu 1972.
Prav tako bodo koncem leta pričeli s proizvodnjo telefona z avtomatsko regulacijo nivoja ojačanja. Atest za telefon je že izdal Institut CCITT v Ženevi.
EMBARGO ZA NEORGANIZIRAN UVOZ
Vse kaže, da je Vojvodina prva v naši državi, k: skuša preprečiti neorganiziran uvoz računalnikov Zvezni sekretariat za. finance je sklenil, da morajc odgovorni organi v republiki potrditi uvoz računala kov. Vzrok za to je želja, da ne bi uvažali na področ 1 Vojvodine računalnikov različnih firm.
»CAJAVEC« IN TELEFONIJA
V	sodelovanju z italijanskim proizvajalcem telek munikacijskih naprav MARCONI iz Genove bo »čaj i vec« izdelal 900 kanalov za telcfonsko-transmisijsH sisteme. Vrednost del je večja od 10 mlrd. S din. Isto časno so že tudi podpisali pogodbo o sodelovanju t tržaško firmo IRET, ki projektira telekomunikacijski sprejemno-oddajnc postaje za profesionalne namene.
IZVOZ TELEVIZORJEV
V	prvih 6 mesecih tega leta je El izvozila na konver tibilno področje, predvsem v ZRN, nad 15.000 TV spre. jemnikov. Po že sklenjenih pogodbah mora El do konc: leta izvoziti še dvakrat večjo količino.
NOVA TOVARNA ELEKTRONSKE OPREME V ZADRI
»Elektronika« — Zadar se je odločila za izgradnji tovarne (10.000 m2), katera bo stala 5,5 milij. din. Polci že osvojenih proizvodov, nameravajo osvojiti še neka tere proizvode avtoelektrike, ki bi jih izdelovali i hrvatsko avtomobilsko industrijo.
ITALIJANSKA ELEKTRONSKA INDUSTRIJA PROT JAPONSKI
Italijanska elektronska industrija bo dobila nov vladno podporo za ustanovitev nove holding družbe središčem v Amsterdamu, ki bo povezovala italijansk državni Instituto per la Riconstruzione Industrial (IRI), »Olivetti« in »Fiat« v borbi evropskega tržišč. proti agresivni japonski konkurenci. Nova holding drui ba, v kateri bo IRI sodeloval s 60 %. »Olivetti« in »Fiat pa z 20 96, bo tako prevzela Olivettijevo SGS filialo ' Ates Componenti Elcttronici SpA. Vzporedno pa bodi pristopili h koordiniranju investicij, raziskovanju it proizvodnji, oz. načrtovanju politike italijanske elek tronske industrije.
MOSTAR — »SOKO« — LASTNI PROJEKTIVNI BIR< ZA KLIMATIZACIJO
Ker sc je v Jugoslaviji pričel proces klimatizacije tovarnah, računskih centrih in v komfortne namene, s je tovarna »Soko« odločila, da bo za potrebe jugosK vanskega tržišča izdelovala klimatske omare od 9.000 d
90.000	kcal/h. To so kombinirane klima-naprave, " omogočajo gretje od 15—200.000 kcal/h, oz. hlajeni
30.000	kcal/h, z možnostjo istočasnega vlaženja zrak: Izdelujejo tudi sobne okenske klima-naprave od 2.u do 4.000 kcal/h. V projektu imajo tudi vlažilec zrak s kapaciteto od 70—901 vode na 24 ur, z avtomatsk regulacijo doziranja relativne vlage.
42 MILIJONOV ZA TOVARNO V NOVEM PAZARJ®
Beograjsko podjetje MINEL bo vložilo 42 milij- ^ v izgradnjo tovarne grelnih teles in cevnih grelec’ Dosedanja proizvodnja okoli 800.000 kosov ni zadosti vala za uporabo specialnih tehnoloških postorit0 Predvidevajo, da bodo proizvedli letno 2 milij- Sreln. plošč in 1 milijon cevnih grelcev, ki jih namerav j plasirati na domače in tuje tržišče.
USPEL IZLET PLANINSKEGA DRUŠTVA ISKRA
TRIGLAV JE BIL IMAŠ
Blizu 80 Iskrašev zavzelo najvišji vrh
Ne bi bilo prav, če po zgledu številnih »romarskih« skupin tudi člani Planinskega društva Iskra ne bi pod konec letošnje planinske sezone množično zlezli na Triglav. To je bil že drugi naš pohod, čeprav letos malo manj množičen, vendar pa odlično organiziran in zares lepo uspel. Moj zapis bo sicer bolj oseben, ker sem zaradi »izredne kondicije« capljal malone zadnji in zato podrobnosti o vsej številni druščini ne vem.
Končno na zaželenem cilju! Ves znoj in otrple mišice so bili pozabljeni na temenu Triglava, kjer naši vrli planinci tudi niso pozabili razviti naše Iskrine zastave. Seveda ni sliki niso vsi
Rahlo je deževalo v soboto •zjutraj, ko sta nas dva Sapora avtobusa odpeljala do Aljaževega doma v Vratih. Presneto malo upanja je bilo, da nam bo vzpon na Triglav uspel zaradi takšnega vremena. Toda ob prihodu v Vrata se je vreme izboljšalo in komanda je padla: gremo!
Ubrali smo jo po grapi pod strme stene, kjer nam je gorski vodnik Belač »predstavil« okoliške vršace in nam ,i nekaj vzpodbudnimi besedami dal impulz za prvi naskok. Tu nas je bilo videti še kar precej skupaj, kaj kmalu pa so se naše vrste zredčile. Bolj »uglajeni« planinci so jo urezali hitreje, »srednja generacija« nekoliko bolj zadaj, kar pa nas je bilo »brucev« pa še nekoliko krat bolj zadaj, a počasi in zanesljivo smo se le vzpenjali po poti čez Prag.
Odkritosrčnost pravijo je lepa čednost, zato vsako olepšavanje na stran! Kljub temu, da je bilo sonce za oblaki, je bilo meni, pa najbrž še nekaterim iz te zadnje »garniture« pošteno vroče, srce je vznemirjeno nabijalo kot za stavo, kar se pa pljuč tiče — bil sem prava tovarna vetra! No, pa ob neštevilnih krajših postankih je počasi le šlo, zlasti še ob zanesljivi Pomoči Belača na težjih mestih.
Že samih vzdihov, če bi jih spravil na papir, bi bilo preveč za ta zapis, zato preskočim vzpenjanje po klinih in strmih stezah, vse do Studenca, kjer smo si privoščili pravi luksuz — dobre pol ure Počitka, ob nekaj slastnih
požirkih cvička (seveda močno nežne raztopine v navadni vodi) iri treh, štirih suhih slivah. Tu Se nas je usmililo prijetno jesensko sonce in nam jelo sušiti dodobra oznojene srajce. Toda, ko smo spet odrinili navzgor, se je sonce razumevajoče skrilo za oblake in v dobrodejnem hladu smo spešili naprej proti Kredarici.
Na uradno določeni cilj — Kredarico sem pridihal in »prišvical« točno v sedmih urah, kar ob tolikšnem številu krajših in dveh daljših izostankih vendarle ni pretirano dolgo. Seveda je medtem skupina pod taktirko hitrejših vodnikov Kredarico že davno »zavzela« in mnogi so se tačas vzpenjali že na Mali Triglav in naprej do Aljaževega stolpa. Ta njihov vzpon na vrh pa je malce skazila poledenela pot in megla. Po vrnitvi z vrha pa smo se usidrali v koči na Kredarici.
Na Kredarici stavim, da bi se kar dobro plasiral v tekmovanju na še tako visoki ravni — namreč pri pitju čajev, pozneje pa cvičkove raztopine. Zbit in otrdelih udov sem povsem pozabil na lakoto, zato pa se mi je tem bolj prijetno prilepila na zadnjo plat udobna klop, s katere bi me tudi z buldožerjem le s težavo odtrgali.
Po dišečih ajdovih žgancih in omejeni porciji golaža pa že nismo bili več zadovoljni samo s cvičkovo mešanico, pač pa je po naših razsušenih grlih »utonilo« tudi nekaj kozarcev »čistokrvnega« cvička. To nas je ugrelo, da smo složno, brez poprejšnjega
»treninga« zapeli nekaj veselih. Vodnika Robi in Petrač sta za boljše razpoloženje poskrbela s posrečenim prikazom brusača in brivca, kar je seveda vzbudilo obilico smeha. Kar prekmalu je prišla ura devet, ko nas je osebje doma na Kredarici nagnalo na precej pretrde pograde, češ, da bo zaradi težav na
Eden izmed vodnikov Viki Uhan iz ZZA »krsti« novopečenega gornika — kaj obču-. ten udarec s plezalno vrvjo po že tako dovolj zdelanem »zadku«
agregatu ob devetih ugasnila elektrika.
Malo preutrujenost, malo pa moški partner na skupnem ležišču, sta bila kriva, da vso noč nisem zaspal in sem kar z zadovoljstvom ob pol šestih vstal v mirno sončno nedeljsko jutro. Najbolj neučakani so ta čas že plezali na Mali Triglav in na vrh, meni pa se kar ni in ni dalo hiteti, ker sem zanesljivo vedel, da mi nadaljnje »garanje« tako ne uide. A izogniti se le ni dalo in nekako ob pol sedmih me je vodnik Belač kljub moji malce »slabi vesti« dal na »štrik« in sva jo ubrala po zlizanih skalah, ki so jih pokrivali tisočeri lesketajoči se ledeni kristali, da je kar fletno spodrsavalo. Tu sem sc
šele prav zavedel, kako ugodno je. če te okrog pasu sem pa tja zadrgne vodnikova najlonka. Kajti prav nič spodbuden ni pogled v praznino pod teboj, če se ti po malem noge tresejo, ali ti na spolzki skali zdrsne.
Tu naj pripovedovanje o vzponu na vrh Triglava prekinem, kajti omagal sem na Malem Triglavu, si odpočil, navžil prečudovitega razgleda, pa celo malo sem »pola-jal« v sonce, nato pa sva jo ž vodnikom Belačem vžgala nazaj na Kredarico.
še enolončnica, za korajžo brizganec in spet med zadnjimi smo se spustili po vijugasti stezi na Konjsko sedlo in do Vodnikovega doma. Pošteno povedano — je pa že lepše, ko se, četudi bolj počasi in zasopel vzpenjaš navzgor, kot pa hoja po grušču v dolino, kjer te okončine kar nič več ne ubogajo.
A domov je bilo treba in vse stokanje ni pomagalo. Neusmiljena je namreč resnica, da če si se že pripehal gor, je treba tudi dol! No in pot do Vodnikovega doma in še naprej na planino Uskovnico nas je pa menda kar vse, posebej pa še mene, krepko zdelala. Tu, na Uskovnici nas je čakalo edino, pa
dovolj neprijetno presenečenje — planinska postojanka je bila, iz nerazumljivih vzrokov zaprta, naša grla pa na stežaj odprta in docela presušena. Nič ni pomagalo, treba se je bilo znova zbrati in se odtod spustiti še do Srednje vasi. šele tu sem s konjakom in pivom ugasil enega doslej najstrašnejših požarov, kar sem jih preživel. Kljub vsemu hudemu, sem se opotekel do avtobusa celih pet minut pred rokom!
In za konec — resnično odstopam, oz. preklicujem izjavo na Kredarici, da sem bil to pot trikrat na Triglavu in sicer prvič, zadnjič in nikoli več! Danes, ko ob pisal, nem stroju prebolevam Triglavsko zapuščino v mojih otrdelih udih, sem že drugačnih misli, še bom šel na Triglav, vendar drugič bolje pripravljen kot letos, čeprav sem tudi letos »za trening« imel vsaj en »vzpon« in sicer peš s Črnuč na Rašico (pa ne do razglednega stolpa, pač pa le do tja, kjer bog oče »roko ven moli«).
Resno povedano, naš pohod na Triglav, čeprav zame ne povsem na vrh, je bilo doživetje, ki je bilo ob izredno lepem vremenu vsekakor vredno znoja, »muskelfibra« in težke sape! — J. C. —
čudoviti pogledi na neštete vrhove in čisto nedeljsko jutro, Pa naše osvajanje vrha — dovolj vzrokov za prav množično fotografiranje
Na planini Uskovnica nas je čakalo razočaranje. Čeprav so vedeli, da bomo nadvse potrebni okrepčila po vrnitvi s Triglava, jc bila planinska koča neusmiljeno zaprta. No, pa vsaj počitek na prijetnem soncu se nam je prilegel —
L
ISKRA- glasilo delom» ga kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije elektronik» in avtomatiko — Urejuj! uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Si» — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslot; uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji »CP Gorenjski tisk« Kranl
V tekmovanju z malokalibrsko puško v Novi Gorici je dosegel prvo mesto član Elektromehanike v Kranju — tov. Lombar, za kar je prejel pokal in diplomo
Zmaga kranfskih strelcev v Novi Gorici
»Naprave« Ljubljana
Poživljena racionalizatorska
dejavnost
19. septembra je ekipa Iskrine strelske družine tekmovala v Novi Gorici in dosegla lep uspeh: dosegli so prvo mesto v ekipni razvrstitvi. Na sliki: (od leve) Černe, Frelih, Lombar in Malovrh
Občinska strelska zveza v Novi Gorici prireja vsako leto ob obletnici priključitve Primorske k Jugoslaviji veliko strelsko tekmovanje na strelišču v Panovcu. Od leta 1964., ko je bilo tekmovanje prvič na sporedu, se ga udeležuje tudi ekipa Kranja.
Ob začetku tekmovanja je predsednik ObSZ Nova Gorica še posebej pohvalil kranjske strelce, ki so v dosedanjih sedmih srečanjih osvojili kar štirikrat prvo mesto in prehodni pokal, poleg tega pa so sc redno vsako leto odzvali vabilu.
Letos so za kranjsko ekipo nastopili Černe, Frelih, Lombar in Malovrh. Kot posamezniki niso dosegli posebno visokih rezultatov, so pa bili močno izenačeni, kar jim je prineslo prvo mesto v ekipni razvrstitvi. Omeniti moramo, da so razen Lombarja vsi člani strelske družine »Iskra«, sicer pa je tudi Lombar zaposlen v Elektromehaniki. Po zmagi v lanskem letu in letošnjem uspehu imajo Kranjča-
ni največ možnosti, da osvojijo pokal v trajno last. Ce se bodo še prihodnje leto na tekmovanje dobro pripravili, se jim bo ta želja prav gotovo izpolnila.
Sicer pa so bili člani kranjske ekipe z organizacijo tekmovanja nadvse zadovoljni in se s tem zapisom žele zahvaliti organizatorjem, predvsem pa predsedniku ObSZ Nova Gorica tov. Leopoldu Kotarju za njihovo prizadevnost in gostoljubnost.
Rezultati:
Ekipe: (nastopilo je 11 ekip v streljanju z MK puško serijske izdelave): 1. Kranj 961 krogov (Lombar 244, Frelih 244, Malovrh 242, Černe 231); 2. Kamnik 937; 3. Trbovlje 918; 4. Škofja Loka 908; 5. Nova Gorica 883 krogov itd.
Posamezno: L Korbar — Trbovlje 247; 2. Fojkar — Škofja Loka 245; 3. Podgornik — Kamnik 244; 4. Lombar — Kranj 244; 5. Frelih — Kranj 244; 6. Malovrh — Kranj 242 krogov itd.
Božo Malovrh
na prebijalnem stroju »Wiedemann«, namesto klasičnega prebijanja na ekscentrični'stiskalnici ter nagrado 200 din za koristen predlog, da se ozemljitvene letve izdelujejo na prebijalnem stroju v sami tovarni;
Janez Marinko nagrado 550 din za predlagano tehnično izboljšavo pri sprejemnem delu 4 žične frekvenčne kretnice.
Nagrade za osvojene predloge tehničnih izboljšav dokazujejo, da ta dejavnost tudi v tej naši tovarni ni zamrla in, da so povsod v kolektivih ljudje, ki vidijo še kaj več kot zgolj svojo delovno dolžnost.
ZAHVALA
Ob moji upokojitvi se toplo zahvaljujem sodelavcem za vso pozornost, darila in dobre želje, obenem se lepo zahvalim upravi za denarno nagrado. Ob slovesu želim kolektivu še mnogo uspehov.
Marija Grmovšek
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje dobre mame
PAVLE PORENTA
roj. Tiringer
se iskreno zahvaljujem so delavcem obrata »MERILNE NAPRAVE« za podarjeni venec in denarno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z menoj in, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti.
Sin Franc z družino
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta FRANCA FLANDRA
se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji tovarne »Elektromehanika« Kranj za podarjeni venec. Obenem izrekam posebno zahvalo mojim sodelavcem v oddelku za preiskavo materiala za izraze sožalja, venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Janko
Vinko Novak, 60-letni kleparski mojster v centralnih delavnicah ZZA, je te dni zapustil svoje sodelavce in odšel uživat dolgoletne sadove svojega dela. Po trinajstih letih službovanja v Iskri, deset v ZZA, prej pa še 3 leta v Telekomunikacijah, si je pridobil med sodelavci veliko prijateljev, saj je bil vesten in marljiv, predvsem pa dober tovariš.
Njegov odhod iz kolektiva so sodelavci proslavili ob prigrizku in dobri kapljici, oddolžili pa so se mu tudi s
praktičnim darilom. Zelo aktiven je bil Vinko Novak tudi na športnem polju, kot kegljač in balinar, zato so se tudi športniki ZZA na turnirju v počastitev 10-letriice ZZA svečano poslovili od vnetega in aktivnega tekmovalca. Za vse njegove številne uspehe, ki jih je dosegel v ekipah ZZA, so mu na zaključku balinarskega turnirja poklonili slovenski šopek in željeno praktično darilo, kar je dosedanjemu sodelavcu namenila sindikalna organizacija ZZA.
JP
Zaslužni športnik ZZA Vinko Novak je odšel v pokoj
Prav poredko, skoraj preredko kaj zapišemo o naši tovarni elektronskih naprav na Stegnah v Ljubljani. To pot z zadovoljstvom pišemo o tem, da je odbor za gospodarske zadeve tovarne na predlog tovarniške komisije za tehnične izboljšave potrdil nagrade petim sodelav-cem-racionalizatorjem, ki so v preteklem obdobju imenovani komisiji predložili svoje, za tovarno koristne racionali-zatorske predloge.
Ob tej priložnosti je odbor za gospodarske zadeve osvojil tudi drugi predlog komisije za tehnične izboljšave, namreč; naj bi do predvidene spremembe pravilnika o tehničnih izboljšavah tovarne znašala minimalna nagrada
racionalizatorju za osvojeni predlog 70 dinarjev.
To. pot je komisija v tovarni elektronskih naprav obravnavala in osvojila predloge naslednjih petih racio-nalizatorjev:
Vladimir Čadež nagrado 70 din za nov način dela pri rezanju teflonskega traku in nagrado 70 din za spremembo izdelavnega postopka za izdelavo priključka;
Franc Jeraj nagrado 70 din za izboljšavo s tem, da se izpusti izdelava treh utorov pri pritrdilni matici;
Dušan Papež nagrado 70 din za predlagano opustitev vrtanja izvrtine za zrak pri cevki dušilke;
Ivan Tessner nagrado 115,85 din za izboljšavo prebijanje
Predsednik sindikalne organizacije ZZA ing. Hribšek poklanja Vinku Novaku šopek rdečih nageljev v priznanje za športne uspehe
IZLET NA STORŽIČ
Planinsko društvo ISKRA prireja 9. 10. t. L PLANINSKI IZLET NA STORŽIČ. Odhod avtobusa iz Ljubljane (iz- j pred univerze) ob 6. uri s postajami pri Remizi in v Šentvidu, Medvodah, iz Kranja — na Laborah in Kino Center ob 6.30.
Avtobus bo peljal do Preddvora, od tam ob 8. uri odhod čez Kališče na Storžič. Pot traja 5 ur. Povratek okrog 20. ure. Prijave sprejema: PD ISKRA, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel.: 57-969. Vsak udeleženec ob prijavi plača 10 din. Potrebna je planinska oprema.
Za prehrano poskrbi vsak sam.
Predlog
samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih
za delitev dohodka
in osebnih dohodov kovinske in elektro industrije Slovenije
29. sepfemer 1971
KOMISIJA ZA IZDELAVO OSNUTKA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA KOVINSKE IN ELEKTRO INDUSTRIJE
(VII. sporazum)
Z namenom,	_
—	da se čim dosledneje uresničuje načelo delitve po delu,
—	da se zagotovi delitev dohodka in osebnih dohodkov v odvisnosti doseženih rezultatov deia in poslovne uspešnosti,
—	da se zagotovi tolikšno izdvajanje sredstev iz dohodka za širitev materialne osnove dela, da bo akumulativnost in reproduktivna sposobnost stalno zagotovljena,
—	da se v čim večji meri uskladi delitev sredstev za zadovoljevanje skupnih in osebnih potreb delavcev med podpisnicami sporazuma
so na podlagi I. člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Ur. list SRS 4-15/71), v nadaljnjem besedilu Zakon o samoupravnem sporazumevanju
organizacije združenega dela slovenske kovinske in elektro industrije ter obrti (v nadaljnjem besedilu: podpisnice sporazuma) sprejele sledeči
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
I.	del
UGOTAVLJANJ E IN DELITEV DOHODICA 1
1. člen
Po tem sporazumu se dohodek (v nadaljnjem besedilu DOH) ugotavlja tako, da se celotni dohodek zmanjša za porablje-

na sredstva, zakonske in pogodbene obveznosti ter poveča za znesek amortizacije obračunane nad predpisanimi stopnjami
Dohodek (DOH) se ugotavlja med letom s periodičnimi obračuni, za poslovno leto pa po zaključnem računu.
2.	člen
Dohodek (DOH) po prvem členu delijo podpisnice na podlagi splošnih aktov ob upoštevanju določil tega sporazuma.
3. člen
Pri delitvi dohodka na sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela po tem sporazumu, sprejemajo podpisnice sporazuma načela poslovne uspešnosti, produktivnosti dela, rentabilnosti vloženih sredstev, aku-mulativnosti poslovanja, nagrajevanja po delu in rezultatih dela ter zagotavljanja ustrezne življenjske ravni zaposlenih.
4.	člen
Sredstva za zagotavljanje osebnih potreb delavcev se oblikujejo na podlagi:
a)	kalkulativnih osebnih dohodkov (v nadaljnjem besedilu KOD), ki zajemajo:
—	kalkulativne osebne dohodke po obračunskih skupinah,
—dodatek za delo v podaljšanem delovnem času,
—	dodatek za delo ob nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih,
—	dodatek za delo v nočnem delovnem času,
—	dodatek za posebne pogoje dela,
—	pribitek za vodilne delavce in individualne izvršilne organe upravljanja;
b)	faktorja stimulacije (v nadaljnjem besedilu FS), ki je sestavljen iz:
—	faktorja stimulacije (v nadaljnjem besedilu FSO, ki izraža rentabilnost vloženih sredstev in stopnjo akumulativnosti poslovanja organizacij združenega dela,
—	faktorja stimulacije2 (v nadaljnjem besedilu FS):, ki izraža delež akumulacije v dohodku organizacij združenega dela.
5.	člen
Podpisnice sporazuma soglašajo, da so osnove in merila za izračun kalkulativnih osebnih dohodkov po obračunskih skupinah naslednje:
I.	za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije in ki zasedajo delovna mesta, za katira splošni akti podpisnice sporazuma ne predvidevajo pridobitve kvalifikacije ali priučenosti, 900 din neto na mesec,
II.	za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice in ki zasedajo delovna mesta, za katera splošni akti podpisnic sporazuma predvidevajo pridobitev poikvallfika-cije ali priučenost, 1000 din neto na mesec,
III.	za skupino delavcev s končano poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu in za skupino delavcev, ki imajo pridobljeno strokovno usposobljenost za kvalificiranega delavca na podlagi spričevala oz. potrdila izobraževalne ustanove (industrijske poklicne šole, Zavoda za tehnično izobraževanje ali Zavoda SRS za varilno tehniko), 1600 din neto na mesec,
IV.	za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo ali imajo družbeno priznan poklic in so opravili izpit za visokokvalificiranega delavca ter imajo spričevalo oz. potrdilo izobraževalne ustanove (industrijske poklicne šole, Zavoda za tehnično izobraževanje, Zavoda SRS za varilno tehniko ali bivše okrajne komisije), 1800 din neto na mesec. V.
V.	za skupino delavcev, ki so končali splošne, srednje šole, tehnfkume, delovod-ske šole, tehnične šole in tehnične srednje šole ter za delavec, ki jim je na podlagi zakonitih predpisov priznana srednja izobrazba, 2000 din neto na mesec.
VI.	za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, I. stopnjo fakultete ali opravili z zakonom predpisan strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, 240C din neto na mesec,
VII.	za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete, 3000 din neto na mesec,
VIII.	za skupino delavcev, ki so po diplomi šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo (magistratura in podobno), 3400 din neto na mesec,
IX.	za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, 4000 din neto na
mesec.
Navedeni zneski veljajo za polni delovni čas, t.j. 182 ur mesečno.
Osnova za dokazilo dosežene strokovne izobrazbe je delovna knjižica in ustrezno spričevalo ali potrdilo.
Obračunske osnove se povečajo ob koncu leta v skladu z ugotovljenim povečanjem življenjskih stroškov, kadar Zavod SRS za statistiko ugotovi, da je porast življenjskih stroškov večji kot 5 % na leto.
6.	člen
Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna oz. za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, se obračunavajo kalkulativni mesečni neto obračunski zneski po dejanski strokovni usposobljenosti delavca s pribitkom 40 %.
7.	člen
Podpisnice sporazuma soglašajo, da znašajo:
J
—	dodatki za delo v podaljšanem delovnem času najmanj 50 % od obračunske postavke delavca,
—	dodatki za delo ob nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih najmanj 30 % od obračunske postavke delavca,
— dodatki za delo v nočnem delovnem času, med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, najmanj 25 % od obračunske postavke delavca.
3.	člen
Za dela, ki so težka, zdravju škodljiva, posebno umazana, nevarna, pri veliki vročini, v velikem ropotu in vibraciji ali pod učinkom ionizirajočih sevanj, organizacija združenega dela s svojim splošnim aktom določi dodatek za posebne pogoje dela.
Glede na vrsto in intenziteto vpliva in okoliščin za delo na delovnih mestih iz 1. odstavka tega člena, se višina dodatka za posebne pogoje dela določi z enakim zneskom za enako stopnjo vpliva, ki je:
ži s številom mesecev v obračunskem obdobju in poveča za dodatke iz 6., 7. in
8.	člena za isto obdobje.
Število zaposlenih se ugotavlja na podlagi dejansko plačanih ur (redne delovne ure, plačani zastoji, odmori, državni prazniki, letni dopust, odsotnost z dela z nadomestilom in bolniški izostanek do 30 dni) deljenih s 182.
10.	člen
KOD ugotovljen po 9. členu se poveča za faktor stimulacije (FS), ki je sestavljen iz FS, in FS:.
11.	člen
•— manjša izpostavljenost težkim
pogojem dela	0,50 din neto/h
—	srednja izpostavljenost težkim
pogojem dela	1,00 din neto/h
—	velika izpostavljenost težkim
pogojem dela	1,50	din neto/h
—	zelo velika izpostavljenost težkim pogojem dela 2,00 din neto/h
—	najtežja izpostavljenost težkim,
pogojem dela, kjer zaščita ni" možna	3,00	din neto/h
Pri določitvi intenzitete vpliva posameznih dejavnikov in težine pogojev dela sc mora upoštevati ekološke meritve po JUS in mednarodnih standardih, ki jih opravi pristojni zavod.
Organizacije združenega dela morajo opraviti ekološke meritve v roku enega leta po podpisu tega sporazuma Dokler organizacije združenega dela ekoloških meritev niso opravile, uporabljajo merila za posebne pogoje dela po doslej veljavnih splošnih aktih.
FS se izračuna:®
FS - FS, x FS:
/ak + ak\ FS, - 1 + 0,2 CD J
FS: = 1 + 0,03 I/ AK x 100 —10 \ DOH
Izračun se izvede na 3 decimalke.
AK = akumulacija (DOH minus KOD)
VS = poprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva
CD = celotni dohodek
DOH = dohodek iz 1. člena
Pri izračunu FS se lahko upošteva FS, največ do 1,15, čeprav FS, doseže po izračunu višjo vrednost.
Kolikor je pri izračunu FS; znesek pod korenom enak ali manjši od nič, se upošteva vrednost FS: = 1,0.
9. člen
12.	člen
KOD iz 4. člena se izračuna tako, da se število zaposlenih po posameznih obračunskih skupinah pomnoži z ustreznimi zneski iz 5. člena. Vsota produktov se pomno-
Sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb (SOD) iz 4. člena sc izračunajo
SOD = KOD x FS
Podpisnice soglašajo, da znaša najnižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času (182 ur na mesec) 800 din neto.
14.	člen
Podpisnice sporazuma soglašajo, da naj bi bil najvišji mesečni neto osebni dohodek (OD max) v organizaciji združenega dela, izračunan po naslednjih osnovah in merilih:
—	korigirani poprečni KOD (KODJ
—	faktor stimulacije FS
—	število zaposlenih (po staležu)
Najvišji osebni dohodek se izračuna na naslednji način:
OD„„ = KODk x FS x K,
KODk se ugotavlja po naslednji tabeli:
Povprečni KOD	KODk
do 1.000	i din		1.000	din
1.001 —	1.100	din	1.025	din
1.101 —	1.200	din	1.075	din
1.201 —	1.300	din	1.120	din
1.301 —	1.400	din	1.160	din
1.401 —	1.500	din	1.200	din
1.501 —	1.600	din	1.245	din
1.601 —	.1.700	din	1.285	din
1.701 —	1.800	din	1.325	din
1.801 —	1.900	din	1.360	din
1.901 —	2.000	din	1.400	din
nad 2.000 din			1.425	din
Poprečni KOD v zgornji tabeli se izračuna:
Poprečni KOD =
KOD (po 9. členu)____________
število zaposlenih po staležu
Število zaposlenih	K,
do 100		3.0
101 —	250	3.3
251 —	500	3.6
501 —	1000	3.9
1001 —	1500	4.2
1501 —	2500	4.5
2501 —	4000	4.8
4001 -	6000	5.1
6001 —	9000	5.4
9001 —	12000	5.7
nad 12000		6.0
Tako izračunan najvišji osebni dohodek velja za delo v polnem delovnem času.
15.	člen
Podpisnice sporazuma soglašajo, da na domestilo osebnega dohodka za prvih 3( dni začasne zadržanosti od dela, ko gre nadomestilo v hreme organizacije združenega dela, znaša najmanj 80% od osnove.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je poprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel za polni delovni čas v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastal primer, zaradi katerega ima pravico do nadomestila.
16.	Člen
Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev oblikovala po naslednjih merilih oz. izplačevala v naslednjih zneskih:
—	regres za letni dopusl najmani 400 din neto in največ 600 din neto na zaposlenega,
—	regres za prehrano najmanj 30 din neto in največ 50 din nelo mesečno na zaposlenega delavca.
S splošnimi akti določijo podpisnice izdatke v breme sredstev sklada skupne porabe:
—	premije za kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev,
—	socialne podpore: ob smrti delavca, ob smrti v družini, v primeru bolezni delavca, elementarnih nesrečah in drugih izrednih primerih,
—	prispevek k stroškom organizacije izletov, ekskurzij, in za kulturne potrebe delavcev
—	denarne nagrade in darila: ob doseganju določene delovne dobe, ob odhodu delavcev v pokoj in ob obletnicah pomembnih dogodkov v delovni organizaciji.
17.	člen
Podpisnice sporazuma sc obvezujejo, da ne bodo izplačevale v breme materialnih stroškov višjih osebnih prejemkov kot so:
—	polna višina dnevnice za potovanje v Jugoslaviji 80 din in stroške prenočevanja po predloženem računu,
—	dnevnice za potovanje v inozemstvo v višini, določeni s predpisom veljavnim za upravne organe,
—	povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene v višini 0,90 din za dejansko prevoženi kilometer; izplačilo polnih pavšalov ni dovoljeno.
—	povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje 500 din mesečno,
—	povračilo zaradi zvišanih stroškov m ■ bivanjem in delom na delovišču izven st ■ tega bivališča (terenski dodatek) 700 din mesečno.
—	povračilo za ločeno življenje in terenski dodatki se medsebojno izključujeta.
18.	člen
Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo zneske iz 16. in 17. člena valorizirale v skladu z gibanjem stroškov, ki jih ti zneski pokrivajo, upoštevajoč ugotovitve zavoda SRS za statistiko, kadar se ti stroški zvišajo za več kot 5%, skladno z določili splošnega družbenega dogovora.
19.	člerl
Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo izplačevale v breme materialnih stroškov po splošnih aktih organizacije združenega dela:
—	povračilo delavcem za prevoz na delo in z dela, nagrade vajencem, dijakom in študentom na praksi,
—	odškodnino novatorjem, racionaliza-torjem in avtorjem tehničnih, ekonomskih in organizacijskih izboljšav,
—	za izobraževanje najmanj 1% višine sredstev bruto osebnih dohodkov in
—	za stanovanjsko izgradnjo naimanj 4 % višine sredstev bruto osebnih dohodkov.
—	povračilo selitvenih stroškov delavcev in njihovih ožjih družinskih članov ter druga povračila, ki se dajejo delavcem v zvezi s premestitvijo,
—	povračilo stroškov za telefonske pogovore na zasebnih telefonih za službene potrebe,
—	povračilo stroškov za delovne in službene obleke,
20.	člen
Podpisnice sporazuma soglašajo, da odpravnina ob odhodu v pokoj ali v primeru smrti delavca ne presega dveh poprečnih mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega delavca, ki bremenijo sklad skupne porabe.
21.	člen
Delavski sveti organizacij združenega dela so obvezni sprejeti terminske programe izplačil iz civilno-pravnega razmerja, ob periodičnih in zakl¡učnih računih pa posebej obravnavati la izplačila. Izdatki iz civilno-pravnih razmerij bremenijo materialne stroške poslovanja.
,	22. člen
Podpisnice samoupravnega sporazuma se obvezujejo, da bodo v primeru ko zaradi modernizacije nastopijo tehnološki viški delovne sile, za odvisno delovno silo, v okviru investicijskih sredstev, predvidele tudi sredstva za odpiranje novih delovnih mest za prekvalifikacijo odvišnih delavcev.
	
II. de;	dela, ki sicer nimajo statusa pravne osebe,
MERILO POSLOVNE UČINKOVITOSTI	vendar jim statut ali statutarna pogodba daje pravičb, da samostojno ugotavljajo in delijo dohodek in, da lahko sklepajo tudi samoupravne sporazume.
23. člen	0 sprejemu oz. pristopu k samouprav nemu sporazumu sklepa delavski svet or-
Podpisnice sporazuma ocenjujejo, da organizacija združenega dela posluje nezadovoljivo takrat, ko ustvari manjši dohodek, ugotovljen po mcriii.t tega sporazuma kot znaša KOD po 9. členu sporazuma. Prav tako podpisnice sporazuma ocenjujejo, da organizacija združenega dela še ne posluje uspešno, če ustvari dohodek, ugotovljen po merilih tega sporazuma, v višini KOD po 9. členu ter le 10 %■ delež akumulacije v tem dohodku. V teh primerih je potrebno, da samoupravni organi proučijo poslovanje organizacije in sprejmejo ukrepe za izboljšanje. Delež akumulacije v dohodku se ugotavlja na način:	ganizacije združenega dela. Delavski svet organizacije združenega dela pooblasti odgovorno osebo za podpis akta o pristopu k sporazumu. 25. člen Ko je pristojni organ vpisal sporazum v register, obvesti skupna komisija za izdelavo samoupravnega sporazuma o tem vse podpisnice sporazuma ter skliče zbor podpisnic sporazuma. S tem skupna komisija za pripravo sporazuma preneha z delom. Na tem zboru izvolijo podpisnice sporazuma izmed sebe komisijo za izvajanje
AK , „ U = 	X 100 DOH	samoupravnega sporazuma. Način volitev komisije za izvajanje sporazuma določi zbor podpisnic.
U = delež AK v DOII	Komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma ima 19 članov. Iz svojih vrst izvoli predsednika in tajnika komisije in
DOH = dohodek po 1. členu sporazuma AK = akumulacija (DOH minus KOD)	njuna namestnika. Mandat komisije traja 2 leti.
III. del	Komisija lahko imenuje iz svojih vrst in iz vrst delavcev podpisnic sporazuma delovne skupine za posamezna področja dela, (Ekonomsko-analitsko področje), problematika določanja elementov oseb-
SPREJEM IN IZVAJANJE SPORAZUMA	nega dohodka, pravno-organizacijska vprašanja i dr.), ki so lahko stalne ali občasne. Komisija sprejme svoj poslovnik.
24. člen	26. člen
Podpisnice tega sporazuma so lahko organizacije združenega dela in sicer: —	vsaka delovna organizacija (zavod, gospodarska organizacija), ki ji je tak status priznan z registracijo pri pristojnem gospodarskem sodišču, —	organizacija združenega dela v sestavu združenega podjetja, —	organizacija združenega dela v sestavu delovne organizacije, ki imajo priznan in registriran status pravne osebe, —	samostojne organizacije združenega	Komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma ima naslednje naloge: —	spremlja in analizira učinkovitost in izvajanje sporazuma, pri tem se poslužuje podatkov SDK, lahko pa neposredno zahteva tudi podatke od podpisnic sporazuma, ■ — zbira mnenja in pripombe, ki jih imajo podpisnice v zvezi z izvajanjem sporazuma, —	daje pojasnila za uporabo določb sporazuma,
—	izvaja postopek za spremembe in dopolnitve sporazuma,
—	vodi evidenco o pristopih in odpovedih podpisnic sporazuma,
—	ugotavlja zvišanje življenjskih stroškov po podatkih zavoda SRS za statistiko za valoriziranje regresov in stroškov, ki se pokrivajo iz sredstev za skupne potrebe delavcev in materialnih stroškov, v skladu s splošnim družbenim dogovorom,
—	po potrebi, vendar najmanj vsaki dve leti, skliče zbor podpisnic.
27.	člen
Vsaka podpisnica sporazuma ima pravico do iniciative za spremembo ah dopolnitev sporazuma.
Obrazloženi predlog dostavi podpisnica komisiji in vsem podpisnicam sporazuma. Ce predlog podpiše najmanj četrtina skupnega števila podpisnic sporazuma, je komisija dolžna začeti postopek za spremembo v skladu z določili, ki so v tem sporazumu in v zakonu o samoupravnem sporazumevanju določeni za sprejem sporazuma.
Ko predlog sprememb ah dopolnitev sprejme več kot polovica podpisnic, ga komisija predloži v registracijo.
28.	člen
K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko naknadno pristopijo organizacije združenega dela s področja slovenske kovinske ih elektro industrije ter obrti, ki niso sodelovale v postopku sprejema.
Svoj pristop te organizacije sporočijo v obliki sklepa pristojnega organa upravljanja vsem podpisnicam sporazuma, komisiji iz 22. člena tega sporazuma in Za registracijo sporazumov pristojnemu upravnemu organu iz 13. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju.
S pristopom prevzame organizacija združenega dela vse pravice in obveznosti kot podpisnica samoupravnega sporazuma.
Vsaka podpisnica sporazuma lahko Odpove ta sporazum v skladu z določili 11. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju. O tem obvesti tudi komisijo za izvajanje sporazuma.
29.	člen
Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo pri njegovem izvajanju upoštevale načela javnosti in medsebojnega zaupanja ter bodo komisiji za izvajanje sporazuma omogočale nadzor tako, da ji bodo dovoljevala vpogled v splošne akte ter v periodične obračune in Zaključni račun.
Podpisnica sporazuma, ki bo razdehla dohodek tako, da bo presegla obseg sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev po merilih tega sporazuma, bo poleg predložitve obračuna po 20. členu zakona o samoupravnem sporazumevanju obvestila o tem tudi komisijo za izvajanje tega sporazuma.
IV.	del
KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Podpisnice sporazuma bodo v roku treh mesecev od registracije tega sporazuma oz. od registracije naknadnega pristopa k sporazumu uskladile svoje splošne akte z določili tega sporazuma.
Ce je splošni akt podpisnice v nasprotju z določili tega sporazuma, veljajo določila tega sporazuma.
31.	člen
Ta sporazum velja za tiste organizacije združenega dela kovinske in elektro industrije in obrti, ki so sporazum podpisale in imajo sedež v SR Sloveniji.
32.	člen
Sestavni del tega sporazuma je metodologija za izkazovanje in primerjanje obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, izračunanih po merilih tega sporazuma.
33.	člen
Ta sporazum stopi v veljavo z dnem vpisa v register pri republiškem sekretariatu za delo, uporablja pa se od 1, maja 1971.
Podpishice samoupravnega sporazuma