leto xix. august, 1970 številka s kiui A >] $ >: >: $ $ >: ;♦ a >; ♦! MISLI (Thought«) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji * Ustanovljen leta 1952 ★ Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth St., Point Piper, N.S.W., 2027 Tel.: 361525 ★ Naročnina $3.00 Čez morje $ 4.00 ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, N.S.W. 2028 ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, N.S.W. 2192. Tel. 759 7094 TEGA SEVEDA NE BODO BRALI Namreč tisti, ki se jih tiče. Kar je na ovitku, menda ni važno, kali? Torej — ne bodo brali! Kako pa jaz to vem? Dva meseca po vrsti je bilo na tem mestu jamranje nad ZAMUDNIKI in tako naprej. Med drugim je bilo tiskano: Če je kdo tako dober in če katera tako dobra ... in tako naprej. To je skoraj tako, kot klic: Naj se vam vendar smilim . . . sto pisem razposlati, ni šala! Pa kakšen je bil uspeh? Molče oglasi se jih sto: O, ta se nam smilil ne bo! Jaz pa nad pisma — sto pisem, še rajši več. Pa me menda n« mislijo prisiliti, da bi se začel sam sebi smiliti? Nikar, nevarno j®* Kaj če se ves svet potopi — v mojih solzah! Torej, opomini so začeli odhajati ZAMUDNIKOM. Odhajajo, kakor dopušča čas. In uspeh? Kakor vsako leto: počasi prihajajo odgovori in pošiljke. Vem, da bo večina prišla, kakor vsako leto, ne P* vsi, kakor vsako leto. In berem spet in spet kakor vsako leto: “Oh, oprostite, saj vemo, ampak odlašamo in ostane odloženo.” Vse to že več let na pamet vem. Pa ne jokam, smejem se, v smehu se pa svet ne bo potopil. In tako bo spet letos, kakor vsako leto. Le zakaj mora tako biti? Zakaj vsako leto? Pa še nekaj! Včasih se zmotim, opomin dobi kdo, ki bi ga ne smel. Navadno me čedno opozore na pomoto, popravim jo, mirna Bosna! Se pa najde kdo ki vsem okoli sebe pove: po krivici me terja — samo meni tega ne pove! Bog pomagaj! Jaz pa kljub vsemu zapišem: Pridržujem si pravico zmotiti se, je ena med najbolj človečanskimi pravicami. Ne odpovem se ji, ker sem človek. Pa si pridržim tudi dolžnost pomoto takoj popraviti, ko zanjo zv^m. Amen in Bog! Tako bi rekel Ivan Pregelj, tako reče in zapiše tudi vaš — UPRAVNIK lista MISLI. KNJIGE DOBITE PRI MISLIH SHEPHERD OF THE WILDERNESS — angleška knjiga o Baragu — $ 1. “SRCE V SREDINI”, spisal Vinko Brumen. Življenje in delo dr. Janeza Evangelista Kreka. Vezana $4, broširana $3. ČLOVEK V STISKI, spisal psiholog Anton Trstenjak — $ 1. BARAGA — slovenska knjiga, spisala Jaklič in Šolar. — $ 1, poštnina 40c. ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA — povest, spisal Marijan Marolt — $ 3. DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — $ 1.50. ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI — Spisal dr. Filip Žakelj. Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere božje. — $ 2, poštnina 40 e. leto xix. AUGUST, 1970 ŠTEVILKA 8 NI ŽIVLJENJA BREZ VREDNOSTI V VSAKIH ŠTIRIH LETIH se zadnje vlakno našega telesa zamenja z drugo snovjo, ki se v organizem asimilira in v njem oživlja, pa tudi sproti °dmira in odpada med mrtvo snov. Ves čas se ne-2avestno in zavestno bojujemo proti zunanjim in Notranjim telesnim nevarnostim, da si ohranimo bolj ali manj zdravo življenje. Zato ima prav tisti, ki pravi, da je življenje boj, konflikt, in celo, da je življenje smrt. Saj v mrtvi naravi smrti ni, Pozna jo le živo bitje, ki jo nosi neprestano v sebi. Vendar je življenje nekaj čudovitega, posebno z,vljenje človeka, če na to življenje gledamo z du-^°vnimi očmi. Pomen slehernega človeškega življenja naj nam približa biser sodobne filmske umetnosti, Fel-*’nijeva “La Strada”, ki smo jo mogli videti že pred več leti. To je visoka pesem življenja, a ne življenja junakov in umskih velikanov, niti ne svetniš-k*n duš. Marveč je slavospev neznatnega, ubo-£ef?a, prav ničevega življenja, kot ga je živela Gelsornina ob Zambanoju . . . Bila je sama na svetu, tujka vsem in tudi sama sebi, saj se je ]{0niaj zavedala svoje eksistence. Ničesar ni bila sposobna, razen preprosto udarjati na boben, s čimer je spremljala prizore, ko je Potujoči atlet za denar trgal s 'svojimi mišicami zelezne verige. Gelsomina se nekoč v nekem svetlem trenutku izpove temu cirkuškemu norčku in mu potoži svoj obup nad lastno revščino, češ; ali je sploh vredno, da živi na svetu? Odgovor, ki ga je dobila, je ključ do razumevanja zgodbe, ki ji mnogi niso odkrili smisla. “Kaj za to, če ne veš, čemu si na svetu! Saj tudi kamen zase ne ve, pa vendar ima vsak kamen svoj pomen!” Tudi Gelsominino življenje ga je imelo. Zam-banoja je spremljala odslej na vseh potih kot pes pod ciganskim vozom. Vdano je trpela pomanjkanje vsega za življenje, pa tudi najbolj osnovnih pojavov človeških odnosov, ki jih Zambano ni poznal. Zaradi njegove primitivne trdote in skoraj krutosti je nekje zaostala in se mu izgubila. To pa je v tem trdem človeku zbudilo strune človečnosti, ki se mu menda prej nikoli niso oglasile. Od tedaj je na vseh svojih potih iskal Gelso-mino in ko je nekje slišal, da je tam že pred leti umrla, se je v njem zlomilo. Podrl se mu je zid, ki ga je oklepal in obupen jok je zrelega moža vrnil na začetno točko, s katere je mogel nanovo izbirati pot za življenje. Ubogo peščeno zrno, za katero nihče ni vedel, kakšen pomen ima, je šele po mnogih letih odkrilo svoj smoter. In smoter je bil: reševati drugega človeka. (B. Fink, Duh. Življ.) OB ROB SEJE SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY Ing. Ivan Žigon, Sydney ZA PRIČUJOČI ČLANEK so dali povod dogodki na seji in občnem zboru Slovenskega društva. Nekateri so izražali taka mnenja, da kličejo po javni razpravi. I. Eden odbornikov je dejal, da slovenske države ni. Res je — na papirju je danes ni. Vemo pa, da je nekoč obstajala. Spomin nanjo se je obdržal in želja po neodvisnosti ni zamrla. Tudi zelo dobro vemo, kakšna naj bi bila jutrišnja Slovenija. Lahko že predvidevamo njen notranji razvoj in zunanje odnose — pa naj bo že samostojna ali v konfederaciji Jugoslavije. Zato lahko mirno trdimo, da je država Slovenija že tu. Tudi na papir bo nekoč prišlo, le kdaj, zaenkrat še ne vemo. “Ni važno, kdaj bomo končali, vemo pa, da moramo začeti takoj,” je ob neki priliki dejal pokojni predsednik Kennedy. Ker Slovenci nismo začeli šele danes, ampak že pred sto leti, lahko mirno trdimo, da smo cilju bliže kot se nekaterim zdi. Besede onega odbornika odkrivajo precejšnje pomajkanje zavednosti in zavesti o suverenosti slovenskega naroda. To mu ni v čast. II. Posebno poglavje je postopek in obnašnje pri reševanju tekočih vprašanj, če ima zaupnik ali kdo drug kaj povedati, se je treba mirno pogovoriti, ne metati ključe na mizo in zapuščati sejo, pa naj se komu zdi obravnavanje predloga še tako neprijetno ali nepotrebno. Pridi mirno na plan z nasprotnim predlogom in naj se glasuje. Tudi ropotanje in žvižganje na občnem zboru ni demokratičen način reševanja vprašanj, čeprav so Avstralci v marsičem za nami, se v tej reči od njih lahko veliko naučimo. Vzemimo primer agencij za izlete v domovino. S stališča Slov. društva Sydney, ki je s svojimi fi akri zemlje nekaka Slovenija v malem, je edino pametno in pravilno, da se zberejo ponudbe več agencij, pri čemer ni nobene izključiti. Na seji naj se pretehta, katera daje najboljše pogoje in zakaj. Vsakdo gre rad domov na obisk. Zaradi tega še nihče ni nikogar obsojal. Ne gre za to, da bi načelno odklanjali slovenske, oziroma jugoslovanske agencije, češ da so pod nadzorstvom komunistične partije. Kar je treba preprečevati, je nepravilen način izbire agencije. Nihče izmed odbornikov nima pravice špekulirati na osebni dobiček zaradi svojega položaja v Slovenskem društvu in kot tak na svojo roko sklepati pogodbe, oziroma potiskati v ospredje katero koli agencijo. Pri izbiranju ponudbe je treba misliti še na nekaj. Slovenska enotnost marsikaterim ni všeč. Zavedati se moramo, da je že pred tisoč petsto leti Bizantinec Psevdo-Mavrikij dal tole navodilo za nastopanje proti Slovencem: “Ker imajo mnogo poglavarjev, ni neumno, pridobiti si nekatere med njimi, bodisi z besedami, bodisi z darovi, druge pa napadati, da ne bi (naše) sovraštvo proti njim povzročilo njihove enotnosti ali oblasti enega.” (Grafenaur: zgodovina slovenskega naroda.) To staro in, kot je zgodovina že dokazala, zelo uspešno navodilo moramo imeti vedno v mislih. Zato moramo biti pri ponudbah jugoslovanskih družb malce bolj previdni kot pri drugih. Mislimo na Mav-rikija in se vprašajmo, če se ni morda njegovo navodilo začelo spet praktično izvajati. III. Na isti seji in pozneje na občnem zboru je bilo slišati tudi to: “Saj ima še papež dialog s komunisti, Tito ga bo obiskal, delijo si medalje, če je za papeža prav, bo menda tudi za nas”. K temu naj rečem tole: Ne gre, da bi istovetili vatikansko diplomacijo, ali če hočete: politiko, s slovensko. Ni ugotovljeno, da je stališče vatikanske politike napram nekemu narodu temu vedno v korist. Večkrat je obratno, povzročiti utegne narodu velike žrtve. Nedvomno je njen glavni namen: duhovno dobro. In to za vse narode. To politiko — recimo: papeževo — moremo razumeti samo, če jo gledamo “sub specie aetemitatis” — pod vidikom večnosti, ne pa s stališča naših trenutnih potreb. Sklicevati se nanjo, pomeni isto, kot stanovanjsko sobo meriti s kilometri ali uporabiti za obisk soseda vse-mirsko raketo. Zgrešili bi svoj drobni, nepomembni zemeljski cilj. Ker pa je vsakdo dolžan presojati samo stvari, ki so njegovo strokovno področje, se ne bom spuščal globlje v zadeve cerkvene politike. IV. Kot sem že nakazal, nekaterim niso jasni odnosi: Slovenija — Jugoslavija. Naj tu spet poudarim, da je pri trgovanju z jugoslovanskimi podjetji potrebna neka mera previdnosti. To pa zato, ker nekatera teh podjetij zaradi velikega pomanjkanja deviz posegajo tudi po nedemokratičnih metodah, da bi si povečala devizni priliv. V pohlepu po dolarjih marsikdaj presežejo celo kakšne nepoštene kapitaliste, ki jim je dolar začetek in konec vsega. čeprav torej jugoslovanskih podjetij ne sprejemamo slepo z odprtimi rokami, ampak jih obravnavamo enako kot druga, to še ne pomeni, da zavračamo Jugoslovijo. Do neke mere nam je potrebna, kot tudi mi njej. Kar mi, tkzv. “ekonomski emigranti” zavračamo, ni Jugoslavija, ampak TAKA Jugoslavija, ki Slovenijo ovira v razvoju, ki Slovence glede na svetovni nazor diskriminira na njihovi lastni zemlji ter jih tako vsaj posredno sili v emigracijo. Potem pa uradni predstavniki Jugoslavije točijo krokodilske solze pred tujimi oblastniki, češ: “We are sorry to lose so many of our own people...” Naj vedo ti uradni predstavniki, da bi večina novih emigrantov rajši delala v domovini za polovico tega, kar zaslužijo v tujini. Pa še toliko ne morejo dobiti za svoje delo tam, istočasno pa Prislinjenci, ki jim je omika, slovenska kultura in še socializem povrhu deveta briga, smejo zapravljati po pariških beznicah ljudski denar po mili volji. Poznamo dejstva! Če bi bilo Slovencem dano delati po svoje, bi zmogli v desetih letih razviti svoje gospodarstvo tako, da bi bilo doma dovolj dela in zaslužka za vseh 280,000 brezposelnih Jugoslovanov, pa še za kakšnega Nemca in Italijana za nameček. Slovenska krščanska inteligenca ne odklanja vseh novih gospodarskih oblik, ker so se nekatere izkazale za dobre. In človek lahko reši ali pogubi svojo dušo v vsakem gospodarsko-političnem sistemu. Morda jo pogubi še lažje v takem sistemu, ki mu omogoča večjo osebno obogatitev. Zato gospodarski sistem ni bistveno važen, važna je skrajna Poštenost pri upravljanju in čim širša demokracija. Smo tudi proti temu, da se pod firmo socializma daje potuha podkupovanju in tatvini. Slovenci so kradli drug drugemu premoženje, ker je to zapovedal beograjski tovariš Rankovič. Smo proti temu, da sedanje oblasti više vrednotijo manj izobraženega in povrhu še neznačajnega partijca, ki Je doma z drugega konca Jugoslavije, nego doma- čina, izobraženca, a nepartijca. Za prvega se bo vedno našlo pripravno mesto v Sloveniji, na drugega pa čaka odpustnica — brca, če se le z besedo dotakne žgočih problemov. Tako ne dela noben drug narod na svetu, kar jih poznam. Krščanska inteligenca v Sloveniji je tudi zoper zapostavljanje slovenske vlade, naj bo že taka ali taka. Zahteva za nepartijsko večino enakopravnost in pravico do soodločanja. Slovenija potrebuje ljudi, ki jim oblast ni le sredstvo za obogatitev, želimo tako Slovenijo, da bodo mogli pošteni ljudje neodvisno delovati neglede na svetovni nazor. Zato je odgovornost slovenskih društev med nami večja kot si mislimo. Ne smejo biti le za kul-turno-zabavno udejstvovanje — biti morajo Slovenija v malem. Vzgajajo naj članstvo k strpnosti in praktičnemu izvajanju demokratičnih postopkov. Naj se vsaka opozicija zaveda, da je samo zrcalo in dokaz slabosti večine, a je vendar njen integralni del. Ogibajmo se razgrajanja, izžvižga-vanja, neosnovanega obtoževanja, ponarejanja dejstev, potvarjanja glasovnic. Prav tako pa tudi izkoriščanja kake volilne zmage za pobijanje “sovražnika”. Pravilno upravljanje društev je že generalna vaja za reševanje zahtevnih vprašanj, katerih v jutrišnji Sloveniji ne bo malo. KJE JE TA SVET? P. Vladimir Kos., Tokio Nekdo je rekel, da moramo biti golobi, leteči nad gradom ponosa, nad kačami v pesku sebičnosti, tik nad brezdnom z nočjo porogljivosti — pojoč, ha ha, pojoč o svetu brez bolnih ljudi, čudovitem po dežju draguljev! Kje je ta svet? S perutmi, težkimi z dimom asfaltne nevere, sem trkal od okna do okna, in našel nasmešek na cerkvici, s trami k vsakemu letu obrnjeni za skrito gnezdo, s stenami, ki držijo luči, ko med trtami grozdje zori za žalostni svet. BOLJ ZANIMIVO KOT V FILMU P. Hugo Delčnjak, Togo, Afrika Pred meseci sem obljubil, da bom spet poročal, ko dobim še kaj glasu od p. Hugona. Zdaj imam njegovo dosti dolgo pismo od konca junija. Dogodivščine, ki jih opisuje, morajo biti zanimive tudi za tega ali onega, ki morda ni navdušen za misijone in misijonarje. Vendar ne skrivam, da želim s časom dobiti med bralci MISLI prijeteljev in dobrotnikov temu misijonskemu sobratu v Afriki. — P. Stanko Zem-Ijak. MOJE ZADNJE KROŽNO POTOVANJE po misijonskem področju Kande-ja je bilo med plemenom Tamberma. Trajalo je teden dni konec maja. Že sam odhod je bil vreden, da bi ga vzel na film in ga razposlal na vse strani v zabavo in občudovanje. Pomudimo se pri njem! V Afriki je vedno polno ljudi, ki potujejo po 60 km daleč, da ob tržnih dnevih prodajo par lončenih piskrov, nekaj deset kilogramov mila (je rastlina, podobna našemu sirku, v Afriki osnovni pridelek), kokoš, kozo, koštruna itd. S takim bremenom obloženi se odpravijo na pot peš, razen če jim je sreča naklonjena, da se obesijo kakemu avtu na rep. Kako vnaprej zvedo za kak moj odhod po deželi, ki je navadno nenaden in nenapovedan, mi je še danes uganka. Skoraj vselej se zberejo žene z dojenčki na hrbtu, z veliko culo, kastrolo polente, z loncem soka — na vrh vsega je še kozel ali koštrun, včasih prašič. Na vse zgodaj že čakajo pred misijonsko hišo, da se jim pokažem. “Kaj hočete od mene, ljudje božji?” “Čakamo priložnosti za potovanje.” Tako je bilo tudi to pot. Veliko kandidatov za vožnjo se je zbralo, a tudi sam sem imel težak tovor. V naših krajih se pojavlja lakota. Hrana je pošla, a nov pridelek je komaj vržen v zemljo. Dobrodelna ustanova “Caritas” je poslala v našo škofijo pet ton suhih rib, olja in moke. Ribe so bile baje namenjene za Biafro, pa jih je vlada odklonila. Tako smo jih dobili mi, vsaka tukajšnja misijonska postojanka svoj delež, da priskočimo na pomoč vsaj najbednejšim. Svoj izlet med Tamber-mane sem porabil za razdeljevanje hrane. Na Peugeot 404 sem nametal 30 vreč rib, nekaj olja in moke, vrata za kapelo, ki sem jo pravkar dokončal, .vrata in posteljo za katehista Nestorja v oddaljenem kraju in še par ljudi sem naložil. Avto je kar počepal pod težo, ko smo odrinili. Mimogrede: tukaj avto nikoli ni dovolj velik. Kamion, ki vozi dvakrat na teden iz glavnega mesta (Lome) skozi naše (Kande) in naprej, opravlja trojno funkcijo: prevaža ljudi, dovaža pošto in dostavlja najrazličnejši material. Zato je pa tudi prava Noetova barka. Potniki so pa temno rdeči od cestnega prahu. . . Torej — odrinili smo v deželo Tambermanov. Kaj bomo tam? Na petih krajih v pokrajini tega plemena imam kapelico, kjer mašujem, kadar pridem, nato poučujem. V moji odsotnosti daje pouk katehist in ob nedeljah vodi molitve, ko maše ne more biti. Katehist poučuje tudi v državnih šolah verouk. Prvi in drugi dan sem se zadržal v krajih Wartema in Warango. Nisem doživel kaj posebnega. Tretji dan, v kraju Nadoba, sem pa prvič videl, kako se lovijo in pripravljajo — za kaj? — termiti. Ko se je znočilo, smo posedeli pred kolibo katehista Rafaela. Prišla je tudi sosedova z otroki, žene pri tem plemenu nosijo v spodnji ustnici do 5 cm dolg bel kamen, debel kot prst, v ušesih uhane, ki so podobni velikim gumbom, izdelani iz lesa ali pločevine, okoli vratu, rok, nog in bokov pa polno obročkov, vrvic in školjk na nitih. To je vsa njihova “obleka”, vsaj pri večini. Nič drugače ni bilo pri omenjeni ženi, ki je prišla prosit katehista Rafaela za baobabove liste, da si bo napravila sok. Toda stvari so se zasukale drugače. Sredi večerje — tu se ne uporablja nikak pribor — ko smo že praskali s prsti po dnu lonca, je kar završalo okoli nas. Petrolejka je privabila roj termitov. Jaz se nisem dosti zmenil zanje. To se je že večkrat pripetilo na misijonski postaji. Termiti niso “hudobni” kot druge mušice in komarji, ki ti pijejo kri. Toda moji sosedje z otroci vred so kar poskočili. Z mrzlično naglico so planili nad termite, ki so parkirali na petrolejki, jih pobirali in metali v posodo z vodo. Mislil sem, da pač pobijajo te krilatce, ker delajo škodo na njihovih hišah, pa sem še sam prijel za delo. To mesarsko klanje je trajalo dobre pol ure. Morda smo jih nalovili za kaka dva kilograma. Te “živali” so težke, posebno njihov zadek, ki se kar sveti od maščobe. Da je bil lov še bolj uspešen, je katehistova žena izpulila šop slame iz strehe in jo zapalila. Ta ogenj je pritegnil še vse več rajajočih krilatcev. . . Po končanem lovu je prišla razlaga: termiti so odlična jed! Pripravljajo se kot omaka k polenti. Dobro zmečkanim termitom dodajo malo palmovega olja, paprike in zdrobljene kikirikeje, nato vse skupaj spražijo. Odkrito povedano, se mi to ni tako gnusilo, kot nekoč pri neki družini, ko sem prvič videl, kako mi pripravljajo za kosilo poljske miši. Poleg tega sem dobil za lovsko sodelovanje lepo nagrado. Sosedovo ženo sem zaprosil, naj mi da kamen, ki ga ima v ustnicah, in uhane. Take reči se lahko kupijo kjerkoli ob tržnih dneh, toda jaz sem hotel dar od domačina, ker to mi za spomin več pomeni. Ženska se je malo obotavljala in me vprašala, kaj bom s tem počel. Pošalil sem se, da bom ob prihodnjem obisku nosil njen kamen v svoji ustnici Razumela je šalo in obljubila, da dobim naslednje jutro kamen in uhane. Njenega sklepa sem bil toliko bolj vesel, ker sem takoj pomislil na možnost fotografije. To je pri tem plemenu težko doseči, ker mislijo, da kamera odvzame njihovim obeskom zdravilno moč. Tako sem tokrat ujel dve muhi na en mah: fotografijo in obeske za spomin. Sliko prilagam. Čakali sta me še dve postojanki: Koutougo in Tapunta. Edina pot, ki povezuje ta naselja z našo postojanko, teče preko sosednje države: Dahomej. To zaradi gorovja, ki se vleče ob vsej vzhodni meji naše župnije. Cesta, ki prečka gorski hrbet, je odmaknjena daleč v Dahomej, da se pot podaljša za 70 km. Ko sem prišel zjutraj od maše v ondotni kapelici, je okoli avtomobila krulilo in mekatalo. Ljudje so me prosili, naj sprejmem štirinožce in jih izročim njihovim znancem v Koutougu in Tapunti. Ker sem prejšnji dan že nekaj svoje prtljage oddal, sem pobasal majhne kozliče, kot podgane velike čuneke in rogatega koštruna. Ta se je tik pred odhodom odvezal in si priboril svobodo. Jata fantičev je planila za njim in ga v dveh urah zajela, da se je spet znašel v pisani družbi na mojem avtu. Z mini-nejevoljo zaradi izgube časa sem krenil dalje. Obračun s carinikom Dobro sem se bil že zagrizel v gorsko cesto na dahomejski strani, ki jo dež po svoje obdeluje, ko sem se srečal s citroenom. Potnikom sem pomahal v pozdrav, a odgovora ni bilo. Avto se je ustavil, iz njega je stopil uniformiran črn gospod. Resen obraz črnca ob srečanju z belcem je redek pojav. Mož se mi je predstavil: carinski nadzornik! “Ste bili na carinami?” “Nisem bil”. Nikoli dotlej nismo izvajali te prakse, ker je bilo vsem umevno, da se da priti v ta predel Toga samo preko Dahomeja. Poleg tega pa carinama ni na meji, ampak 15 km proč od nje. Po vseh paragrafih je bila pravica na strani nadzornika, a ti predpisi so bili že od nekdaj skregani s prakso. Na moje opravičevanje je zahteval listine, ki jih predpisuje tranzit, in morajo biti podpisane od togoške in dahomejske carinarne. O joj! Na kraj pameti mi ni prišlo, da bi se hodil kazat na ubogo togoško carinarno, ki je Bogu za hrbtom — 90 km daleč od Kande-ja. Ker nisem bil voljan, da bi avto obrnil v teh kozjih ridah, a bili so še drugi vzroki, je šef carinarne odločil: vzame se ključ od avtomobila, eden carinikov ostane pri vozu, dokler ne pride iz carinarne kamion in odpelje vse skupaj na carinarno v Bukumbe! (Dalje str. 233) MALI UPP!« VOITA iGHANA' MSfKIA CHAD / AFRIČAN REPUBLIC . C0NG0 GABON A1UNTK OCEAN P. BASIL POROČA Baraga House 19 A’Beckett Street, Kew, Victoria, 3101 Tel. 86 8118 in 86 7787 * NAJ DANES ZAČNEM S POROČILOM IZ ADELA1DE, naše tretje največje skupine v Avstraliji. Ob mojem julijskem obisku so vse slovenske družine prejele pismo, ki jim bolj natančno in široko sporoča veselo novico, katero sem omenil mimogrede tudi tipkariji zadnje številke “Misli”. Dne 22. julija je bila dokončno podpisana kupna pogodba: dvojna velika parcela s hišo, na levi ne. dograjenega Slovenskega doma, je slovenska last. Tu bo bodoči slovenski verski center adelaidskih Slovencev. Cena $ 12,000 po mnenju izvedencev ni bila previsoka. Hiša je res stara, a zaenkrat bo kar dobro služila za odplačevanje dolga na zemlji. S posebno srečo sem si denar izposodil od raznih dobrotnikov. Del posojila je brezobresten, del pa na navadne bančne obresti, kar nam bo v znatno pomoč pri odplačevanju. Kot v pismu tudi po “Mislih” vabim adelaidske slovenske družine, naj bi bile pripravljene darovati en dolar na mesec. V kolikor sem mogel razbrati iz razgovora po družinah, je bilo moje vabilo z razumevanjem in veseljem sprejeto. Nekatere družine so dale takoj svoj prispevek, nekatere kar za celo leto, nekatere so dale ali obljubile še večji dar. Tako sem na dolg takoj po vrnitvi iz Adelaide že lahko vrnil $ 254 nabranih darov, za kar se vsem darovalcem iskreno zahvaljujem. Kaj bo kasneje zraslo na zemljišču, bo pokazala bodočnost. Cerkvica z malim stanom za slovenskega duhovnika, s sestrsko hišo, otroškim vrtcem in slovensko šolo? Bog daj! Vsekakor bo v teku časa lažje misliti na lastnega duhovnika in slovenske sestre, ko je tu že začetek našega novega verskega središča. Kar koli bo, bo v službi slovenskim izseljencem v Južni Avstraliji in Bogu v čast. Kot sem omenil že zadnjič, bi rad naše ade-laidsko versko središče posebej postavil v varstvo Svete Družine, ki nam je zgled kot prva krščanska izseljenska družina v tujem Egiptu. Ko sem se v četrtek 23. julija precej dolgo razgovarjal z adeleidskim nadškofom M. Beovi-chem ter mu razložil naše načrte, mi je prav po očetovsko ljubeče dejal: “Povej svojim vernikom, da je nadškof z vami! V vsem, kar koli boš storil zanje, naj te spremlja moj blagoslov . . .” * Prisrčno se moram zahvaliti vsem, ki ste pripomogli, da je bilo naše melbournsko žegnanje v juliju tako prijetno domače. Zlasti gre zahvala našim čč. sestram. Precej slovenskih gospodinj je prineslo svoje dobrote, da so bile mize v dvorani polne. Ob takihle prilikah se vidi, koliko je vredna cerkvena dvorana, ko se takoj po maši lahko zberemo k domači izvencerkveni slovesnosti. Prav te domačnosti nam manjka, da se med sabo spoznamo in pogovorimo, da se res počutimo kot ena velika družina. Naša zahvala ukrijinskemu škofu I. Prašku, da je za žegnanje za nas opravil sveto daritev v jeziku in obredu sv. Cirila in Metoda. Enako zahvala njegovemu spremstvu, saj je pripeljal s seboj diakona, strežnike ter pevski zbor ukrajinske stolnice, ki je z ubranim petjem spremljal škofovo mašo. Žegnanjski darovi so do danes prinesli naši cerkvici lepo vsoto $ 635.60, a vsak dan pošta prinese še kako kuverto rojakov, ki se slovesnosti niso mogli udeležiti. Žrebanje žegnanjske torte v dvorani pa je dalo $ 17.61. Vsem darovalcem iskren Bog plačaj! Zrno do zrna — pogača! * Slovenske poroke naj topot omenim tri: 11. junija sta si obljubila zvestobo Štefan Horg in Stanislava Lah. Ženin je iz čurilovca (župnija Ljubeščica), nevestin rojstni kraj je Lehen (župnija Ribnica na Pohorju). — 18. julija sta prejela sveti zakon Karl Zupančič in Vlasta Činkole, ženin je iz Trbovelj, nevesta je bila rojena in krščena v Novem mestu. — 1. avgusta sta si pred našim oltarjem podala roke Aleksander Vičič in Lora Jesenko. ženin je iz Male Bukovice in krščen v Ilirski Bistrici, nevesta rojena in krščena v Griesu na Koroškem. * Krstna voda je oblila sledeče: 4. julija so iz North Sunshine prinesli Marjanco, hčerko Karla Filipa in Jožefe r. Vogrinčič, naslednji dan iz No-ble Parka Mihaela, sinka Andreja Lenarčiča in Frančiške r. Avšič. — 11. julij je dal naši knstni knjigi dve imeni: Marija je osrečila družino Demetrija Stathopoulosa in Ane r. Mukavec, Bent-leigh, Daniela Evelina pa družino Gina Peršiča in Frančiške r. Logar, Westgarth. — 18. julija je bil krščen Johnny, sinko Matija Sušana in Anice r. Najden, St. Kilda. — Dva krsta sta bila 19. julija: Robert Alojz je novi član družine Alojza Jakofčiča in Marije r. Jesih, Elsternwick, Pavel Anton prvorojenec v družini Filipa Tomažiča in Dorine An-toniette r. Mosele, Macleod. — V cerkvi sv. Družine v Bell Parku (Geelong) smo krščevali 12. julija: Valter Erminij je ime sinku Erminija Pavliča in Heide Marije r. Melnichok, Norlane. — V Adeleidi Je bil 25. julija krst v cerkvi Srca Jezusovega, Hindmarsh: za Štefana bodo klicali prvorojenca družine Edi Bordona in Marije r. Kosynskyj, Pen-nington. ★ Žal moram tudi poročati, da je melbournsko slovensko skupino zopet obiskala neizprosna smrt. V četrtek 30. julija je na svojem domu v Broad->neadowsu nepričakovano umrl Jožef Mohor. Bil je le nekaj dni v postelji zaradi napada influence, a zdravje se mu je že skoraj povrnilo. Zdravnik mu je napisal, da bo šel v ponedeljek že lahko na delo. A ko se je v četrtek brat Miha vrnil od posla, je našel brata mrtvega v postelji. Pokojni Jože je najstarejši sin številne Mohorjeve družine, ki je lani pokopala očeta. Rojen Je bil 30. novembra 1920 v Mrzlavi vasi, občina Čatež na Dolenjskem. Leta 1941 je bil z ostalimi Preseljen v Nemčijo, leta 1949 so emigrirali v Avstralijo. Bil je še samski, miren in priljubljen značaj. Lani je vse uredil za očetov pogreb, naročil mu je tudi spomenik in ga odplačeval, zdaj pa bo na istem spomeniku prerano tudi njegovo lastno 'me . . . Zaradi številnih smrtnih primerov hude epidemije influence smo morali čakati do ponedeljka, je zdravniška komisija končala svoj posel. Šele Proti večeru so pokojnega Jožefa prepeljali v slovensko cerkev, kjer smo zmolil rožni venec za pokoj njegove duše. Maša zadušnica je bila v torek 4- avgusta ob devetih, nato smo ga vrnili zemlji na keilorskem pokopališču, kjer bo čakal vstajenja. Vsem številnim sorodnikom iskreno sožalje! * September nam obeta precej razgibanosti. Na prvo nedeljo po deseti maši bomo v dvorani Praznovali očetovski dan. Nastopili bodo gojenci Slomškove šole, naša folklorna skupina in Ples-ničarjeva muzikanta. Vse take naše proslave so preproste, pa obenem prijetno domače. Vsi, zlasti pa očetje, iskreno vabljeni! — če bo šlo vse po sreči, b° na drugo soboto in nedeljo na našem odru ve-seloigra “Oh te zadrege!” Igralci se že vneto pripravljajo pod režijo gospe Elke Mesarjeve. Igra Je posrečena in nam bo prinesla obilico smeha. Lahko bo žal vsakemu, ki bi jo 'zamudil, čisti dobiček bo šel za našo cerkev in dvorano. Ker je 16. september dan desete obletnice Baragovega doma, bomo imeli v soboto 19. septembra v dvorani domač družabni večer, na katerega so povabljeni zlasti vsi sedanji in bivši fantje Baragovega doma, kar je poročenih, seveda s svojimi družinami. Hos-telova obednica, kjer smo svoj čas imeli take večere obletnic in srečanj bivših fantov, bi bila po desetih letih brez dvoma premajhna. — Na tretjo septembrsko nedeljo (20. septembra) zvečer pa prireja karitativna ustanova sv. Vincencija svoj vsakoletni mednarodni koncert (International Va-riety Show), na katerem bomo poleg mnogih ostalih narodnosti zopet zastopani tudi Slovenci s svojo zastavo in skupino. Nastopila bo naša folklorna skupina pod vodstvom požrtvovalne učiteljice Dragice Setnikarjeve ob spremljavi bratov Pahorjev, pa tudi brata Plesničarja bosta zaigrala nekaj poskočnih. Ta prireditev bo kot navadno v veliki mestni dvorani (Melbourne Town Hall) in je zaradi svoje pestrosti res vredna udeležbe. Med častnimi gosti večera bosta tudi melbournski nadškof J. Knox ter vladni minister za emigracijo P. Lynch. Naši nastopajoči skupini želimo lep uspeh. To leto je za spored veliko zanimanje tudi s strani televizije in bo verjetno celotni večer posnet na filmski trak za bodočo TV-reprodukcijo v barvah * Naše nogometno moštvo “Kew Slovene” je v juliju zdrknilo s prvega mesta svoje skupine (Central Division). En vzrok več, da fantje v drugem delu sezone napno vse sile in se potrudijo tudi za resni in stalni trening. — 2. avgusta je bila zanje prosta nedelja, pa so se dogovorili med sabo in prijatelji za tekmo: samci proti oženjenim. Kdo bi si mislil: zmagali so oženjeni 3:4. Domov pa so prišli vsi polomljeni, kot iz prave fronte. Naš Vlado Speljak pa je moral napraviti še “detour” preko bolnišnice ter je prišel domov šele zvečer z berglami in nogo v plastru. želimo mu skorajšnje okrevanje. 16. avgusta igrajo naši nogometaši s Carlto-nom, 23. avgusta z Brunswick United, 30. avgusta z Diamond Creek, 6. septembra z East Brunswick, 13. septembra pa z Middle Parkom. Vse tekme bodo na našem igrišču v Yarra Bend Parku. Ljubitelji nogometa vabljeni! ★ Večerno pobožnost v čast Materi božji bomo imeli v soboto 22. avgusta (na praznik Srca Marijinega) in v torek 15. septembra, na praznik žalostne Matere božje. Večerno mašo bomo imeli prvi petek v septembru (4. sept.) in torek 8. septembra, ko obhajamo praznik rojstva Device Marije. Vabljeni! MOJE SREČANJE Z MRAVLJO AMAZONKO Mira Mar V. TAKOLE MI Jo MOJ VOJŠČAK pripovedoval, pa zlasti proti koncu z jako slabostnim glasom: “Ne vem, kako daleč od tukaj je bil pred desetimi leti dobro zgrajen in utrjen grad naših Amazonk. Lahko je bil miljo daleč, lahko tudi več. Vsaka dobro razvita mravljinska naselbina — mravljišče — mora misliti na to, da naj nastajajo po svetu nove naselbine. Ne sme biti zadovoljna le s sem, da se množi rod pod domačo streho. Posamezna naprava je vedno v nevarnosti, da se ji kaj hudega zgodi. Sovražniki mravelj niso samo druge mravlje, oh, koliko imamo še drugih!” “Da, o tem se mi že nekaj pravil. Le naprej!” “Tista naša matica, lahko ji že rečeva pra-matica, je neko poletje zlegla zalogo jajčkov posebne vrste. Veš, skoraj zmerom leže taka jajčka, da se iz njih razvijemo taki, kot sem jaz. Peruti nimamo, da bi se z njimi dvignili v zrak. Za delo na tleh bi nas pa peruti samo ovirale, oziroma si bi jih kaj hitro polomili. Iz tistih posebnih jajčkov pa čez čas pridejo mravlje, ki imajo sicer vse to, kar imamo mi, zraven pa še peruti, kakor na primer muha, osa ali čebela.” “No, zdaj pa sam govoriš o čebeli, prej si pa rekel, da o čebelah nič ne veš!” “O, toliko že vem, da ima čebela peruti, dosti več pa res ne. Zdaj me pa ne moti in poslušaj naprej. Tiste mravlje, ki imajo peruti, niso brez spola. Nekatere so moški, druge ženske. Iz teh zadnjih bodo matice, ki bodo ustanovile nove naselbine. Ne vse, to pa ne! Bi jih bilo preveč. Zato mnoge samo poskušajo, pa se jim ne posreči, ker jih poprej zaloti smrt”. “Zakaj pa? Ali si ne vzamejo s seboj četo vojščakov, kot si na primer ti?” “Tega ne morejo. Takoj ko zlezejo iz gradu na sonce, se dvignejo v zrak. Ne samo mravlje-matice, tudi mravljaki-moški. Nobeden od nas ne more za njimi, če je lep dan, dolgo letajo in dosti daleč naokrog in — se love. To se pravi, mravljaki love matice in nekaterim se posreči, da se s kakšno spari. Potem pa takoj oba padeta na tla. Drugi in druge se še naprej lovijo, čez čas popadejo na tla v raznih razdaljah in potem nič ne vedo drug za drugega. Mravljaki kmalu poginejo ali jih pa kakšna žival požre, ker s perutnicami so na tleh tako naokretni, da se še skriti ne znajo”. “Kaj pa matice?” “Maticam je dana posebna pamet, če se sme tako reči v tvojem jeziku. Brž ko so na tleh, si same odgriznejo perutnice in jih s prednjimi nogami zbrcajo nekam od sebe. Zdaj so naenkrat tako okretne kot mi vojščaki. Hitro si skopljejo jamico, se vanjo zarijejo in si tudi streho za prvo silo naredijo nad glavo. Na žalost marsikatera postane plen ptičjega kljuna ali druge sovražne sile, preden se varno zakoplje, če se ji pa to posreči, začne kar kmalu leči jajčka in čez nekaj mesecev ima že naraščaj, ki kmalu vsa dela opravlja sam, zgradi naselbino in začno misliti na bojni pohod za nabavo črnih sužnjev.” “In tako je tudi vaša matica ustanovila novo naselbino, ki zdaj ne veš, kje je?” “Naša je imela še posebno srečo in slišal sem, da tudi nekatere druge, čeprav bolj redke. Imela je srečo, da je s svatbenega poleta padla na gnezdo črnih mravelj, ki je pa bilo na poti izumiranja. Zakaj tako, naša matica ni nikoli zvedela. Črna domačica je le še prav malo jajčkov znesla. Naša se je brž po padcu sprostila od perutnic in se spustila po majhnem rovu v notranjost črnega gradu. Naredila se je lepo domačo in še črna matica ji ni delala sile. črne delavke so ji dajale hrane in — začela je tudi leči jajčka, seveda v mnogo večji množini kot ostarela matica črnih. Nekaj tednov sta bili kar dobri tovarišici, nekoč je pa bilo naši dovolj, skočila je na ono in ji odščipnila glavo. . “Pa so črne vse to mirno gledale?” “Kar mirno so gledale in videti so bile vesele. Tu imaš dokaz, da so črne že vnaprej ustvarjene za sužnje in si menda mislijo: mravlja je mravlja. . . Tu se je moj vojščak čudno zvil in si s tremi nogami podrgnil po trebuhu. Moralo ga je spet hudo napasti, kar omagoval je. 'Že med njegovim pri-povadovanjem sem si pripravila slamico s kapljico, toda se ni več zmenil zanjo. Tudi govoriti je čisto prenehal. Samo še na nekatera moja vprašanja je slabotno odgovarjal. “In iz tistega nekoč črnega gradu se je potem razvil vaš rdeči?” “Da ” “In kar je takrat črnih še ostalo, ste jih takoj zasužnjili?” “Same so se. . . “In tista junaška matica je zdaj gospodarica v tvojem izgubljenem gradu?” “Da. . “In tudi ona zleže vsako leto nekaj jajčkov za mravlje in mravljake s prutnicami,?” “Morda le vsako drugo ali tr. . . “In ko odlete, nič ne veste ,kaj se je z njimi zgodilo”. Na to je samo še silno žalostno odkimal, besedice ni bilo več. Še enkrat se je krčevito pretegnil in obležal — mrtev. Začutila sem se silno osamelo, skoraj bi rekla; zapuščeno. Gledala sem nekaj časa svojega mrtveca, in ugibala, kaj se mu bo zgodilo, če ga kar tam pustim. Vse, kar mi je prišlo na misel, me je pretreslo. Pa sem se odločila in odnesla mrtvega vojščaka s sabo domov. Doma sem poiskala majhno stekleničico, jo napolnila s špiritom in “pokopala” v njem dragega mrtveca. Bolj dostojnega pogreba mu nisem vedela dati. Vsakdo, ki pride k nam, ga lahko vidi, samo vsakemu ne povem, koliko njegove in moje zgodovine je pokopane v tistem špiritu. ■.V/.V/.V.V.V.V.V.VVAV/. V FILMU (« str. 229) Mene je povabil k sebi v svojo limuzino. Na hitro sem pomislil, da bodo ceremonije trajale ves dan ali celo dva. Zato sem mu predlagal naj rajši on prisede k meni v avto in se skupaj odpeljeva na carino. Moj predlog je sprejel. Med potjo sem načenjal razne pogovore, da bi omehčal njegovo paragrafarsko srce. Vprašal sem ga, če pozna tega ali onega misijonarja v Dahomeju, pa nič! Tudi na vsa druga vprašanja — nič! Moževo srce je osta- lo ledeno. Tako sva v molku privozila do mesta. Cariniki, zdolgočaseni od brezdelja, so kar popadali k nogam svojega mogočnega patrona. Vse takoj razložiti, je bil ukaz. Dobro, sem si mislil, kar začnite razkladati! Toda ostali so s prekrižanimi rokami, češ: to je tvoje delo! Povabil sem tedaj svoje spremljevalce, dve ženi in kup otrok, pa se je začelo: kufre dol, kufre gor! Izložili smo koštru-na, kozliče, prašičke, vrata, posteljo, vreče. . . vse. Nato se je začelo zasliševanje. Kje sem kupil koštruna? Koliko sem dal za posteljo? Odkod so posušene ribe? Hotel me je ujeti, ker sem mu že med potjo Pravil, da so vrata delo misijonske mizarnice, živina last mojih spremljevalcev, ribe in drugo dar “Caritas” za lačne. Mjegovi paragrafski možgani so se počasi odvozljavali in ubrali pot v strugo človeškega razumevanja, da moje prevažanje ni črna borza, ampak uslužnost domačinom. Da je odfilozo-firal paragrafe, ki so ga držali v kleščah, je potreboval pol ure. Med popisovanjem blaga sem se večkrat na tihem namuznil njegovi natančnosti. Hotel je vedeti točno težo vreč z ribami. Ker sem mu mogel dati le približen odgovor, je ukazal vse stehtati. Prva je potegnila 20 kg. Ali so vse enako težke? Odločno sem rekel, da ne, nekaj gramov razlike bo vsekakor. Nadaljevali so tehtanje. Tako so bili cariniki vsaj nekaj časa zaposleni, prenašali so vreče do precej oddaljene tehtnice in nazaj, šele pri predzadnji so z nejevoljo ugotovili, da tehtajo vse enako. Psisrčno sem se nasmejal še potem, ko je carinik ugotovil, da so kozliči jagnjeta, koštrun pa njihova mati. Zapisal je: Ovca z jagnjeti, čudno, da ni dodal še prašičkov, bi bil naš rogač lahko še bolj ponosen na svoje vsetransko potomstvo. Ponovno sem moral k šefu. Zdaj je bil ves drugačen človek, zelo se je spremenil v 30 minutah. Bil je mehak, kot bi ga z maslom namazal. Spregovoril je: “Veste, mi nimamo namena nadlegovati misijonarje, ki so nas prvi učili, da ne smemo krasti in lagati, pa da moramo spoštovati starše. Prvi so ustanavljali za nas šole, da smo se usposobili za sedanje službe. Moji otroci hodijo vsi v katoliške šole, vsi skupaj pa hodimo ob nedeljah k maši. Vem, da ste govorili resnico, oprostite mojemu postopku!” Ločila sva se kot stara znanca. Kufre gor — nakladati treba! Bilo je, Kanui sem si vnaprej mislil. Nakladal je šef sam in cariniki so pomagali. Pa ne z nejevoljo, vsi smo sc smejali. Nalašč sam nisem mignil s prstom. Za piko k temu poglavju so morali še avto porivati, ker je baterija odpovedala. Ponagajal sem jim še s tem, da nisem prehitro užgal motorja. Naj se malo spotijo, bo kosilo bolj teknilo! Moje je šlo že rakom žvižgat — po njihovi krivdi. Imel sem namen kositi pred gorskim prelazom pri misijonarju p. Nabonu. čakal me je, ko me pa le ni bilo, je odšel tudi sam na obiske po svojih postojankah. (Zaključek prihodnjič.) Izpod Triglava GORIŠKI NADŠKOF Peter Cocolin je obiskovalcem iz Nove Gorice dejal, da se slovenski jezik na Goriškem postopno vrača v javnost, toda na italijanskih šolah mu žal še ni mesta. Niti ne kot neobvezen predmet. Učenje slovenščine je obvezno le na škofijski gimnaziji in v semenišču. Na vprašanje, zakaj Koper še ni potrjen kot posebna škofija za Slovensko Primorje, je odgovoril: Razmejitev med Italijo in Jugoslavijo še ni dokončna. Sveta stolica čaka v takih primerih, da so državne meje dokončno sprejete in potrjene. O NUDIZMU OB JADRANU v Jugoslaviji je pisal Primorski dnevnik: Kvarnerski otok Plavnik bo postal raj za nudiste. Vzdolž Jadrana je že več nudističnih kopališč, začenši z enim ob istrski obali, nato je veliko takih kopališč na Rabu in tudi drugod v Dalmaciji jih je nekaj. Plavnik pa je kot nalašč za to, ker ni velik in je lahko zaščititi nudiste pred radovedneži. NA NOTICO O NUDISTIH v Primorskem dnevniku piše dopisnik v Katoliškem Glasu: Grem mimo dejstva, da služi socialistična država takim meščanskim težnjam zato, da pride do tujega denarja, deviz. Nekaj drugega me je pri tem osupnilo. Otok Rab, danes zavetišče nudistov in raznih pokvarjencev — kaj ni bil ta otok pred kakimi 30 leti kraj trpljenja in kinfinacije tisočev Slovencev? Bogve, koliko bivših esesovcev in fašistov, ki so se takrat izživljali nad interniranci, se danes prosto sprehaja po teh nudističnih kampih? SLOVENSKA GIMNAZIJA V CELOVCU bo končno le prišla do lastnega poslopja, tako vsaj kaže. Odkar je gimnazija ustanovljena, mora gostovati v poslopju nemške gimnazije in ima samo poldnevni pouk. Od vsega začetka Slovenci ponavljajo svojo upravičeno zahtevo, da se za slovensko gimnazijo zgradi posebno poslopje. Oblasti so odlašale izpolnitev te želje z raznimi izgovori, deloma čisto neupravičenimi. Letošnja majska številka Našega Tednika v Celovcu pa optimistično poroča, da je “gradnja slovenske gimnazije pred realizacijo.” KROPAR JOŽA BERTONCELJ, mojster umetnega kovaštva v Kropi, je dal zapisati v list DRUŽINA tudi tole: Mohorjevke so dandanes preučene. Trstenjak in drugi. Tudi pesmarice so pretežke. Pri nas v Kropi, kjer še vedno radi mnogo beremo, ležijo celi letniki mohorjevk na podstrešjih. Tako skopo je odmerjen naš tisk, pa še ta nam obleži. Naodpustljivo! Poglejte, zakaj pa “Ognjišče”, ki izhaja v Kopru, tako odlično vleče in vedno bolj. — Joža ima seveda v mislih mohorjevke, ki izhajajo v Celju, ne onih iz Celovca. V CELOVCU JE UMRL generalni vikar krške škofije dr. Jožef Kadras. O umrlih nič razen “be-ne” — dobrohotno — pravi latinski pregovor. Zato samo zapišimo: upamo, da se je pokesal pred smrtjo za vse krivice, ki jih je v življenju napravil koroškim Slovencem, zlasti glede odredb v pouku katekizma šolskih otrok, ki je moral biti pretežno v nemščini. R. i. P. DOBROVA PRI LJUBLJANI obhaja letos tisočletnico kot slovenska Marijina božja pot. Pripravljajo velike proslave, ki bodo v glavnem v tednih “šmarnih maš”, od 15. avgusta do nedelje po 8. septembru. Te šmarne maše so starodavna dobrovska ustanova in vsako leto pritegnejo veliko število romarjev. Za letošnje proslave so prenovili cerkev, darovi so prihajali tudi od izseljencev, zlasti v Ameriki in Kanadi. Ker bo za letošnje slavnosti cerkev veliko premajhna, so v načrtu razne bogoslužne prireditve na prostem. NEKA TONČKA KRANJČEVIČ, delavka, je objavila v ljubljanskem DELU mnogo pritožb nad krivicami, ki se gode delavskemu stanu. Med drugim beremo: “Delavski svet? Delavka, ki je članica, pravi, da si ne upa govoriti, ker bi jih takoj deset padlo po njej. Na seji je zmeraj najbolj slišati vodilne, ki sploh niso člani... Zakaj delajo take razlike pri stanovanjih? Po časopisih pišejo, češ kako skrbijo za delavce. Pri nas mora imeti delavka osem milijonov svojega denarja, če hoče dobiti kredit od podjetja. Kako naj jih privarčujem, ko pa v enem letu zaslužim komaj en milijon?” ŠMARNICE V MAJU so v Sloveniji še vedno zelo domača stvar. Še vedno vsako leto izdajo nova “Šmarnice” in jih berejo po vseh cerkvah ob lepi udeležbi vernikov. Zgodovina pove, da je prve Šmarnice izdal leta 1842 Davorin Trstenjak, pa jim ni dal takega naslova. Šele horjulski kaplan Janez Volčič je dal to ime majniški pobožnosti in se je hitro prijelo in ohranilo verjetno za vse čase. STOLETNA PRATIKA je izšla pri Mohorjevi družbi v Celju. Je zajetna knjiga, ima 192 strani. Ocena v Katoliškem glasu v Gorici je zelo ugodna, razen morda pod zaglavjem ZVEZDOGLEDI, kjer Pride do svoje veljave horoskop in druge take “marnje”. Stoletne pratike Slovenci niso imeli že svojih 60 let. Zadnjo je izdal rajni dr. Gregorij Pečjak, gimnazijski katehet. Umrl je 94 let star leta 1961. ČASI SO SE SPREMENILI. Ljubljanski študent je pisal leta 1881: Pri učenju hrvaškega jezika me samo to vznemirja, ker ne vem, če prav naglašam. Edini Hrvat, ki ga poznam v Ljubljani, je brivec v Slonovih ulicah. V soboto sem se šel strič. Ko me je strigel, sem ves čas molčal ter premišljal, kako bi ga nagovoril. Naposled, ko je bilo treba plačati, se ojunačim ter vprašam: Koliko valja platiti? Brivec se začudi, rekoč: A, vi diva-nite hrvatski! Jaz pa od samega veselja, da me je razumel, nisem vedel drugega odgovora, kakor: Da, da! Potem sem jo hitro odkuril. (Debevec: Vzori in boji.) STAVBE NA KOLIH in z njimi nekdanji ko-liščarji so spet zaživele pred očmi Slovencev, ko je v Ljubljani izšla pomembna knjiga o nekdanjem barju v okolici Iga. Izdala sta jo dr. Josip Korošec in njegova žena. Knjiga opisuje najdišča, ki jih je odkril in raziskoval Karel Dežman že pred skoraj sto leti. Nadalje se bavi z opisom raznih najdenih predmetov, ki so jih rabili nekdanji “mostičarji”: nakite, orodja, posode in tako naprej. “OGNJIŠČE” V KOPRU, znani mladinski list, prinaša v svoji junijski številki prilogo MALI VODIČ. Priloga je namenjena mladinskim turistom in navaja dolgo vrsto krajev v Sloveniji, ki jih je vredno pogledati. Zraven pove, kdaj so kje nedeljske maše. Tisti med nami, ki smo doma iz Dobrove pri Ljubljani, naši starši pa iz Polhovega grad-ca, imamo zoper ta Vodič hude pritožbe. Jz Ljubljane kaže pot proti Kamniku, Kranju, Višnji gori, Vrhniki. Ko nakaže pot do Viča, lepo maršira do Vrhnike, Logatca in tako naprej, čisto pa pozabi z Viča zaviti na desno in ob Gradaščici skozi Dobrovo v Polhov Gradec. Naj ga koklja brcne! če bi OGNJIŠČE ne bilo tako lep list, kot je, bi mu ta prezir odpustili šele na sodni dan proti večeru. SPOMINU MOJE MALE MAMICE Janez Primožič DOVOLI MI, DRAGA SESTRICA, teh nekaj vrstic v tvoj spomin! Ta mesec, na 16. dan, bo minilo 50 let, odkar si v otroški dobi 10 let zapustila to solzno dolino. Bila si upanje danes že pokojne najine matere, ki ti je sledila kakih 40 let pozneje. Podlegla si nalezljivi bolezni, ki je terjala toliko dragocenih življenj okoli leta 1920. Dal sem ti ime: Mala mamica, čeprav sem bil 5 let mlajši od tebe, sem se zavedal, kaj vse je Bog položil v tvojo nežno dušo. Bila sva neraz-družljiva sestrica in bratec. Še se živo spominjam tistega večera in ure, ko si se poslavljala od nas. Mati me je priganjala, naj grem v posteljo, pa je nisem ubogal. Kakor da sem vedel, da se iztekajo tvoje zadnje urice, sem hotel biti pri tebi do zadnjega. Mati ni bila zadovoljna z mano, ko je nisem ubogal, pozneje je razumela vse. Saj je vedela, kako nežne vezi so vezale tebe in mene. Bilo je dobro leto dni, odkar je bil oče službeno premeščen v Ljubljano iz Radovljice, kjer sm° bili vsi trije otroci rojeni. Toda le malo časa smo bili skupaj v novem kraju. Ti, Anica, si morala prva oditi med krilatce. Zlasti mati te je težko Pogrešala, kajti že takrat si kazala svoje lepe de- kliške lastnosti. Toda Bog je hotel drugače in mati je dostikrat vdano izjavila, da rada pristane na božjo voljo. Veliko bridkosti poznejšega časa ti je bilo prihranjenih. Iz daljne tujine mi misli še vedno uhajajo na Žale v Ljubljani, kjer počivaš ti, moja mala mamica, v skupnem grobu z očetom in materjo. Ne bom vas pozabil, rad bom zmerom mislil na vas in vas priporočal v svojih skromnih molitvah Vsemogočnemu. Ob petdesetletnici smrti drage sestrice ANICE PRIMOŽIČ se je hvaležno spominjam, ko čaka vstajenja na Žalah v Ljubljani poleg očeta Leopolda in matere Marijance. Molimo za njihov večni pokoj! Janez Primožič, Brisbane, s sestro Poldiko v Sevnici, Slovenija. ZA ZAVAROVANJE SLOVENSKE SUVERENOSTI (Poslano, objavljamo v informacijo) ZLE POSLEDICE SOVJETSKE ZASEDBE Češkoslovaške in nadaljnja grožnja Brežnjeve doktrine o omejeni suverenosti “socialističnih ’ držav povzročajo upravičeno zsskrbljenost slovenskih ljudi. Spričo teh negotovosti Slovenci čutijo potrebo po pospešeni izpopolnitvi in utrditvi svoje republike, v kateri hočejo videti obnovitev prvotne slovenske državnosti — ki je politični zgodovini fevdalne Evrope dodala svojstveno demokratično prvino ___ in uresničenje novodobnega programa Zedinjene Slovenije, za katero so se morali boriti več ko sto let. Podpisani Slovenci iz dežel “zahodnega” sveta, ki smo prosti omejitev in groženj, ki bremenijo državljane “socialističnih” dežel srednje in vzhodne Evrope, smatramo za svojo dolžnost, da v tem kritičnem času prehoda obvestimo svoje rojake v Sloveniji o naših skupnih pogledih na osnovno vprašanje, kako bi Slovenija zavarovala svojo narodnopolitično bodočnost. V mislih imamo deset poglavitnih sedanjih potreb: (1) Predstavniki slovenskih oblasti, kulture in gospodarstva morajo poudariti in razglasiti izvirno suverenost slovenskega naroda v državnem okviru slovenske republike. (2) Slovenska državna skupščina in vlada morata uveljaviti pristojnost slovenske republike, da v zavorovanje svoje suverenosti za enakopravnost slovenskega naroda in za dobrobit slovenskih ljudi razpolaga z vsemi oboroženimi silami in obrambnimi napravami JLA na slovenskem državnem ozemlju. (3) Da bo v skladu z njeno izvirno suverenostjo Sloveniji omogočeno enakopravno soodločanje v zveznem merilu, mora paritetni zvezni Zbor narodov dobiti značaj edine zvezne zbornice. (4) Tak predstavniški Zbor narodov bi moral uvodoma sprejeti soglasen sklep in zavezo, da bodo suvereni zvezni narodi medsebojne probleme reševali z enakopravnim dogovarjanjem in da se bodo skupno zoperstavljali vsakemu poskusu nasilnega poseganja v svoboden razvoj njihovih odnosov tako od zunaj kot od znotraj. Ako bi ta slovenska pobuda bila odklonjena ali bi postala neučinkovita potem, ko bi že bila sprejeta, bi morali slovenska državna skupščina in vlada uveljaviti potrebne lastne ukrepe za učinkovito zavarovanje suverenosti in celovitosti slovenske republike, vključivši pravico do odcepitve, ki so si jo narodne republike pridržale ob nastanku povojne zveze. (5) Da bodo pristojnosti preurejene zveze usklajene z njenim dopolnilnim značajem kot skupnega sredstva suverenih narodnih republik za okvirno urejanje sporazumno dogovorjenih skupnih zadev, bo treba odpraviti vse podedovane centralistične funkcije sedanje federacije. (6) Za neovirano delovanje tako usklajenih zveznih odnosov bo treba sedež preurejene zveze prenesti iz jugotežne prestolnice srbske republike v nevtralnejše mesto, bliže težišču večnarodne zveze, ki ne bo izpostavljeno neposrednim vplivom in pritiskom — ali celo, ponovitvi nasilnih udarov —-centralistišnih sil in navad, ki so se v petdesetih letih osredotočene oblasti zakoreninile v unitarističnem Beogradu. (7) Prihranki dosedanjih presežnih dajatev centralistični federaciji — ker so povojne slovenske dajatve beogradski vladi bile nad kakršnimkoli enakopravno in pravično zasnovanim zveznim razmerjem in ker se bodo tudi skupne dajatve decentralizirani zvezi močno zmanjšale — in dopolnjene suverene pristojnosti slovenske republike bi morale biti v prvi vrsti usmerjene v tako razvijanje Slovenije — od gmotne, infrastrukture do najvišje kulture — ki bo nudilo privlačne možnosti domače zaposlitve in stvarjalnosti slovenskim ljudem vseh predelov, slojev in strok, da jim ne bo več treba množično odhajati za boljšim delom in kruhom v tujino. (8) Slovenija mora odločno in hitro — dokler je še čas odpraviti sramotno zapostavljanje svojih dednih kmetij s tem, da bo dvignila njihov hektarski obseg do stopnje zmogljivosti mehaniziranega družinskega obdelovanja z dopolnjevalno pomočjo lastnega zadružništva samostojnih kmetov. (9) Slovenska republika mora utrditi svoje odnose s sosednimi deželami Koroške, štajerske in Furlanije - Julijske Krajine za plodnejše sodelovanje v skupnem prometnem, turističnem in širše-gospodarskem prostoru, pa tudi v tako oporo slovenskim narodnim manjšinam, da bodo poleg drugih državljanskih pravic dosegle tudi jeezikovno in kulturno enakopravnost in tako postale tvorna vez med tremi ljudstvi, ki se stikajo v alpsko-jadran-skeni zaledju tržanškega zaliva. (10) Razširjene pristojnosti slovenske repub-l’ke in potrebne varščine njene suverenosti bo mo-rala podpirati okrepljena narodna zavest in družbe-na solidarnost vseh plasti slovenskega ljudstva. Zato bo treba 96 odstotkom državljanov slovenske republike, ki niso člani Zveze komunistov, zagoto- vi od slednje neodvisno in enakopravno udeležbo Pri političnem odločanju o razvoju Slovenije v smislu demokratičnega pluralizma. Slovenske šole bodo morale poleg temeljitejše strokovnosti zavzeto gojiti omikano nacionalno osveščenost slovenske mladine s p.osebnim poudarkom na humanističnih koreninah in izraznem bogastvu slovenske kultu-re> ki je slovenski narod izoblikovala in je nenadomestljiva osnova njegove bodočnosti. Slovenski Cerkvi pa bo treba zajamčiti enakopravno svobodo za sodobno nadaljevanje njenega dvanajststo-'etnega verskega, nravno-vzgojnega, dobrodelnega Ir> plemenito združevalnega poslanstva, ki presega spreminjajoče se politične in interesne razlike in delitve, s katerimi se Cerkev po svojem bistvu ne •flore istovetiti. mhhhhhihhhhihihihi V SPOMIN NA OBISK ŠKOFA DR. JANEZA JENKA DARUJEMO 2-a ; >: v. $ >■ queensland Brisbane. — V preteklih mesecih smo dobili iz Argentine dve zelo pomembni knjigi, ki sta po dalgem potovanju končno le priromali do nas. Prva je ZBORNIK 1969, druga Jurčeceve LUČI IN SENCE III. Nisem poklican strokovno ocenjevati eno ali drugo, vendar po svojem spoznanju menim, da obe knjigi zaslužita veliko več pozornosti nied nami, kot sta je v resnici deležni. ZBORNIK nam prinaša preko 330 strani odličnega gradiva, poleg tega pa še številne ilustracije o slovenskih odpravah na kontinentalni led v Ande. Kje najdenko toliko informacij o razseljenih Slovencih po svetu, o preteklosti naroda in druge bogate vsebine? Srce me boli, ko slišim iz ust tega ali onega: taka knjiga me ne zanima ... Že samo zato bi nas morala zanimati in bi jo bilo treba kupiti, da tako moralno in finančno podpremo napore rojakov v Argentini, ki s tako težavo vzdržujejo slovenstvo v svetu in nam morajo biti za zgled. Ponosen sem, da imam v svoji knjižnici vseh 21 ZBORNIKOV — koliko bogatega berila! — LUČI IN SENCE III so zanimive zlasti za tiste med na-mi, ki so doživljali dogodke doma malo pred dru- go vojno in še kaj med njo. Živo nam predoči stanje v domovini, ki je privedlo do katastrofe in našega izseljenstva. Knjiga je pisana napeto, da je ne moreš odložiti, dokler ne prideš do zadnje strani. In ko si tam, imaš nujno željo, da bi tudi napovedani IV. del kaj kmalu zagledal beli dan. — Janez Primožič. V AVSTRALSKI H OSTI I. Burnik V tem kraju nimamo asfaltnih cest in hiše so — v podzemlju rovi. Vsi vlažni prašnih so oči robovi. Oh, prazne zelje, ki težite vest! In vendar, roki dvigam v vis: molita! Zahvaljen Bog za vsak srca utrip! Saj v njem prebiva ON — in prav ta hip ki vez je in ljubezen ognjevita. i I i s $ K S » S » $ $ $ 9 Dr. J. KOCE G .P.O. BOX 670, PERTH, W.A. 6001. TELEFON 87-3854 1. Obrnite se na na«, če hočete imeti re* pravilne prevode »pričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov. 2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte vozne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Kdor naroči karto pri nas ali na čigar priporočilo dobimo naročilo, mu damo brezplačno informacije in nasvete v pravnih in poslovnih zadevah. 3. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. ZASTOPNIK ZA VICTORIJO: ZASTOPNIK ZA N.S.W.: MRS. M. PERSIC MR. R. OLIP 704 INKERMAN RD., COULPIELD, VIC. Tel. 50-5391 65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, N.S.W. Tel. 32-4806 Če želite, vam pošljemo cenik. ZASTOPNIK ZA QUEENSLAND: MR. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST., CARINA QLD. 4152 1 X i i g i i s >; X >! 5L * e A etrov ZARES HUDIČEV ZASLUŽEK: Kilogram morfija stane v Turčiji 250 dolarjev. Ko ga v Franciji predelajo v heroin, stane že 3500 dolarjev. Ko pride do New Yorka, njegova cena naraste že na 18,000 dolarjev, v prodajo na drobno pa tudi do 225,000. Kdor se je na strup navadil, ga potrebuje vsak dan več in zmerom več. Denar mora od nekod dobiti, pa tudi če ga krade ali ropa. V nakup mamil gredo milijarde. Uživalci mamil so izmed revnih in bogatih, preprostih in izobraženih. Mamila uničujejo življenje tisočim in stotisočim. Dobičkarji pa bogatijo na račun propadajoče človeške družbe. NUNA POLICAJKA v Ameriki. Da imajo v Ameriki poleg moških policajev tudi ženske policajke, je seveda splošno znano. Lahko so prav tako uspešne, ali celo še bolj. Manj znano je, da je med policajkami tudi nuna, sestra Eleonora iz družbe Božje modrosti. Vsak dan je v službi osem ur, oblečena in oborožena, kot pač treba. Po službi se vrne v samostan in si nadene nunsko obleko. Kako se to ujema? Sestrin odgovor je: Kristjani moramo biti nazvzočni posvod, posebno tam, kjer je družba bolna. Bolezen družbe je zelo vidna v rastočem kriminalstvu. CERKEV V COMBODIJI je v zadnjih vojnih zmedah utrpela velike izgube. Sicer je bilo v Com-bodiji ob začetku sovražnosti le dobrih 60,000 katoličanov, ki so bili oskrbovani iz treh središč: apostolskih adminitratur. Pravih škofij tam še ni bilo. Po večini so bili katoličani po rodu južni Vietnamci, ki so se med vojno v velikem številu vrnili domov. Drugi so se razkropili, mnogo so jih pobili, med njimi tudi več duhovnikov. Kljub vsemu pa kaže, da so nekatere katoliške ustanove vsaj doslej ostale nedotaknjene, in je upanje, da si bo Cerkev po končanih sovražnostih spet opomogla. V MILANU, TURINU IN OKOLICI se je nabralo toliko Slovencev in še prihajajo, da v Milan hodi mednje iz Rima opravljat službo božjo po enkrat na mesec mons. Nace Kunstelj, v Turinu se pa že kaže ista potreba. Ob ostalih nedeljah in tudi med tednom pa g. Nace obiskuje kampe, ki jih je še nekaj širom po Italiji in so v njih še tudi naši rojaki. Dr. Robič, ki je do nedavno napravljal take obiske, se je iz Rima preselil nekam v Nemčijo. V SOMBOTELYJSKI ŠKOFIJI na Madžarskem, kamor so nekdaj spadali naši Prekmurci, sta še zdaj vsaj dve župnniji s slovenskim prebivalstvom in se služba božja opravlja v slovenščini, škof dr. Držečnik iz Maribora in škof dr. Kovacs iz Som-bathelyja sta nedavno imenjala medsebojne obiske. BRAT BRATA POSVETIL za škofa. To se tako redko zgodi, če sploh kdaj, da je novica vredna objave. Nedavno se je zgodilo v Ameriki, škof Francis Hurley iz mesta Santa Rosa v Californiji je posvetil svojega brata Marka Hurleyja za škofa v Alaski za škofijo Juneau. Ni dvoma, da je bilo ob posvečenju veliko toplote, fizične in duhovne, vendar si lahko mislimo, da je novega škofa ob misli na selitev v Alasko — stresal mraz. . . JOŽE PATERNOST, mlad ameriški Slovenec, je profesor na državni univerzi države Pensylva-nia. V javnosti je postal znan s tem, da je izdal v knjižni obliki učeno razpravo o prevajanju iz angleščine v slovensčino. Poznavalci obeh jezikov so mu razpravo zelo ugodno ocenili. Poudarjajo, da je to prva razprava te vrste, že zato vredna vse pozornosti. Stane 2 dolarja s poštnino in se naroča na naslov: Vice President for Research, 207 Old Main, University Park, Pa. 16802. TONE OSOVNIK, NEKDANJI D0M2ALČAN, zdaj že veliko let živeč v New Yorku, piše v Ame-rikanskem Slovencu med drugim: Moje mnenje je, da je nujno za vsakega našega mladega rojaka, da se nauči slovenščine. Brez tega ni pričakovati od njega trdne narodne zavesti. Drugi pa mislijo, da je ta zavest že trdna, če kdo v tujem jeziku pove, da so bili starši Slovenci in da ima on zato še danes rad kranjske klobase. . . DR. TOUSSAINT HOČEVAR, ki je kljub svojemu francoskemu krstnemu imenu “navaden” Ljubljančan, že dolgo poučuje na raznih univerzah severne Amerike. Nedavno je pa postal redni profesor na univerzi v New Orleansu, države Louisiana. To je najvišja stopnja napredka v profesorskem poklicu. Predava narodno in mednarodno ekonomijo in finance, še vedno je zaveden Slovenec in tudi seznanja angleško govoreči svet s svojo domovino onkraj morja. Izdal je že dve odlični knjigi o Sloveniji in njenih gospodarskih problemih. Obe sta izšli pri slovenskih založbah v ZDA. — Naj bo omenjeno, da beseda Toussaint pomeni v našem jeziku Vse svete, ki jih je dobil za “patrone”. Po naše bi mu menda rekli: dr. Vsesvetec Hočevar. LIST “PASTIRČEK” V TRSTU je imel dva posrečena dovtipa. Učitelj vpraša v šoli, kakšna je razlika med kraljem in predsednikom. Dobi odgovor: Kralj je sin kralja, predsednik pa ni sin predsednika. — Oče spodbuja lenega sina k pridnosti: Ko so bili ameriški milijonarji tvojih let, so vsi že trdo delali. Sin odgovarja: In ko so bili tvojih let, so bili že vsi milijonarji. WHO, WHERE, WHAT, WHEN, WHY — to je tistih 5 W, ki jih angleški in ameriški uredniki Predpisujejo svojim dopisnikom. To se pravi: kadar pišeš poročilo o kakem dogodku, povej po vrsti: kdo je glavna oseba v dogodku, kje se je zgodilo, kdaj je bilo, kaj se je zgodilo, zakaj je prišlo do dogodka? Če en ali drug W v tvojem dopisu manjka, je tvoje delo pomanjkljivo. PRAVICA DO STAVKE, ŠTRAJKA, se je še nadavno navajala kot ena glavnih razlik med delavstvom v svobodnem in komunističnem svetu. V Ameriki in drugod na zapadu so bile delavske organizacije ponosne na svojo pravico in skoraj ni bilo več človeka, ki bi jim zavidal ali celo skušal to pravico kratiti. Danes se že oglašajo v Ameriki — in za njimi v Avstraliji — socialni javni delav- ci, ki z obžalovanjem ugotavljajo, kako se je ta delavska pravica izrodila in izprevrgla. Stavk je odločno preveč, tožijo, stavkarji pozabljajo, da ima tudi vsaka pravica svoje meje. Danes izbruhajo štrajki, ki niso več sredstva za dosego pravičnih zahtev in pričakovanj, mnogim je edini namen, da je pač štrajk. Res tudi tak štrajk morda izsili za delavstvo neke koristi, ki pa utegnejo biti le navidezne, ali pa so v škodo družbi nasploh. Ko se je pred časom ustaljevala pravica do štra-kov, je bil vsem prizadetim v mislih splošni blagor, pravica enim naj bi ne napravljala krivice drugim. Na to se danes le prepogosto pozablja. MATEMATIČNA ŽENITEV. Ameriški psiho-logErnst Wilson jo priporoča. Garantira, da bo taka poroka srečna, čeprav ne pove, kako je prišel do svojega matematičnega obrazca. Obrazec je pa tak: X:2-)-7— zajamčena sreča v zakonu. X pomeni ženinovo starost, rezultat računa pa nevestino. Na primer: ženin je star 24 let, polovica tega je 12, dodaj 7 in veš, da mora dekle biti stara 19 let. Če je fant star 30 let, mora biti ona 22 itd. Čim starejši je moški, toliko večja razlika med njima. Morda, bodo ženske rekle; Vidi se, da je tisti obrazec skuhal — moški psiholog! TURISTIČNA AGENCIJA OLYMPIC EXPRESS pty. ltd. PRIDITE OSEBNO, 253 ELIZABETH STREET, SYDNEY 2000. Tel. 26-1134. TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE V URADU RADKO OLIP ^ urejuje rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta, posebno v Slovenijo in ostalo Jugoslavijo * Izpolnuje obrazce za potne liste, vize in druge dokumente V organizira prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo I.T.D. Charter za letalom: Sydney - Beograd - Sydney $646.36 Sydney - Ljubljana - Sydney $661.00 Skupine z letalom: Sydney - Beograd - Sydney $822.70 Sydney - Zagreb - Sydney $836.60 Sydney - Ljubljana - Sydney $841.20 (to so cene za člane Affinity skupin) Uradne ure 9-5 in ob sobotah 9-12 PRVA TURISTIČNA VAŠA AGENCIJA s ♦ ★ potovanja z avioni ★ potovanja z ladjami ★ potovanja v skupinah ★ kombinacije potovanja: oskrbuje za vas: oskrbimo potovalne dokumente rešujemo vse potovalne probleme vse dni smo vam na razpolago vsak čas nam lahko telefonirate I 1 I I V I >T< odlet z avionom, povratek z ladjo v vseh zadevah potovanja, ali pridite osebno VAŠA POTNIŠKA AGENCIJA u» wwvmmm* 72 Smith Street, Collingwood, Melbourne Poslujemo vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. - 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733. V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich :« | s s >: >; ♦ ♦! >; >; >! ♦ $ K5 AMERIŠKI ČRNCI V ZDA, ki jih vodi prosluli Robert F. Williams iz Detroita, so postali “črni separatisti” in hočejo Združene države razdeliti v dva dela. Pet sli šest južnih držav naj bi se odcepilo od “bele” Amerike in bi si ustanovile “Republiko Nove Afrike.” Bila bi do kraja v rokah ameriških črncev. Pred dobrimi sto leti je nastalo v Ameriki podobno gibanje “separatizma”, ki je privedlo do velike civilne vojne. Tudi takrat so bili vmes črnci, vendar v drugem smislu. Južne države so hotele obdržati črnce za sužnje, severne so se potegovale za njihovo osvoboditev. ALEKSANDER VELIKI je jokal, kadar je njegov oče Filip Macedonski osvojil kako novo deželo. Bal se je, da njemu ne bo nič ostalo za osvajanje. V spominu na to je nekdo zapisal; Dandanes nimamo vzroka, da bi jokali, kakor je jokal Aleksander, zakaj zavedamo se, česar se on še ni, da je v vesolju vedno dovolj svetov, in jih vedno bo za nadaljnje osvajanje — svetov brez konca. Iz Frank’s Avto šole, Fairfield. “Kako moramo voziti na križiščih, kjer ureja promet stražnik?” “Tudi tam moramo voziti po vseh predpisih. Le kadar nam stražnik kaže hrbet, si lahko kako pomagamo”. ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nudi ga vam z veseljem FRANK’S AVTO ŠOLA’ 32 The Boulevard, Fairfield West 2165 Telefon: 72-1583 *♦ • * i i :: SLOVENSKE PLOŠČE KNJIGE — SLOVARJI — MUZIKALNI INŠTRUMENTI UNIVERSAL RECORD CO. 205 Gertrude St., Fitzroy, VIC. 3065 Tram 88, 89, 90 iz Bourke St. do postaje 13. Kataloge in naročbe pošiljamo s pošto POSLUŠAJTE RADIJSKO EMISIJO ob sobotah 8.00 zvečer na 2CH SYDNEY, Val 1170 sl K ts Andrej je sedel k zajtrku skupno z bratom Pavlekom. Pevlek je vrgel v kavo dve kocki sladkorja in vprašal: “Ali veš, Andrej, da sta danes dva utonila?” “Kako bom vedel, ko sem komaj vstal.” “Pa bi lahko videl. Dva kosa sladkorja v kavi”. SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD. TONE IN REINHILD OBERMAN 20 Lagoon St., Barrack Point, NSW. Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in prekajeno meso, šunke itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. >' ;♦ >■ >; >; >; >; >; >; >; *♦* Razumemo v*e jezike okoliških ljudi. Obiščite nas in opozorite na nas vsa svoje prijatelje! PHOTO STUDIO VARDAR 108 Gertrude Street Fitzroy; Melbourne, Vic. (blizu je Exhibition Building) Telefon: 41-5978 Doma; 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske, razne. Preslikava in povečuje fotografije, čr-no-bele in barvne. Posoja svatbena oblačila, brezplačno. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in ne- ♦ deljah od 9 — 6. *■ Govorimo »lovensko. VAŠ FOTOGRAF: PAUL NIKOLICH STANISLAV FRANK 74 Kosewater Terrace, Ottoway, S.A. 5013 LICENSED LAND AGENT: Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš. DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje. SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente pooblastila, testamente itd. ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah! *! >’ J pozor! pozori H Preden kupite poltrone, divane ali “cou->: che’’, pridite k nam ogledati si kvaliteto in >• nizke cene. £ '■j Izdelujemo jih sami, zato so naše cene £ za 50% odstotkev nižje kot drugod. >! V >. VINCENC ŠTOLFA ? ♦: v •♦j 562 High Street, Thornbury, Vic. 3071 j»i i Tel. 44-7380 J V Seveda se bomo pomenili po slovensko J ♦; XXX Katoličan je živel na otoku, ki na njem ni bilo katoliške cerkve. Vsaki dve leti se je odpeljal z ladjo na celino za velikonočno spoved. Duhovnik mu je prigovarjal, naj bi prišel vsako leto. “Ne morem, vzame mi preveč časa.” “Pridite z letalom”. “Z letalom? Za male grehe je predrago, za velike prenevarno”. Tel. 42777 Tel. 42777 Amerikanec je bil na izletu v Evropi. Sedel je na vlaku in in vso moč žvečil gumi. Nasproti mu je sedela stara žena in ga gledala, čez čas se je nagnila k njemu in mu rekla: “Hvaležna sem vam, da me skušate zabaviti. Prosila bi vas pa, da govorite glasneje, sem pre- • cej gluha”. PORAVNAJTE NAROČNINO! >; >; >; >; >; $ >: NAJCENEJŠE POTOVANJE V EVROPO Z ladjo MELBOURNE — GENOA (izven sezone) $ 367.- Z letalom AVSTRALIJA — BELGIJA — ANGLIJA (vsak letni čas) $ 450.- Z letalom (charter) MELBOURNE — DUNAJ in nazaj $ 720.- Z letalom (skupinski izlet) MELBOURNE — RIM — MELBOURNE $ 822-70 Lahko oskrbimo vse formalnosti za potovanje vaših družin in sorodnikov Z ladjo: GENOA — MELBOURNE $ 498-50 Z letalom: LJUBLJANA — AVSTRALIJA $ 608-80 Za podrobne informacije v vašem jeziku: A L M A POTNIŠKO PODJETJE 330 Little Collins Street (vogal Elizabeth St., Melbourne 3000. Telefon: 63-4001 & 63-4002