UČITELJSKI LIST GLASILO ,,ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU". Uhaja L, 10. in 20. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. - Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu”, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24,— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. Št. 35. V Trstu, dne 10. decembra 1922. Leto III. ORGANIZACIJA. Presenečeno občudujemo naravn/i pojav druženja živali in rastlin, ki v velikih skupinah, zborih in družinah vrše človeku tako koristno ali uničevalno opravilo, ki bi se — vršeno v neorganizirani obliki — razblinilo in bi bilo brez znatnega učinka. Je pač naravni zakon, ki se mu morajo' šibke stvarce ukloniti, da si omogočijo boj za obstanek. In to je človeku v zgled, pouk in svarilo. Človek, prepuščen sam sebi, navezan sam nase, je ravnotako šibak, brezpomemben kakor žival m rastlina. To je bilo jasno celo pračloveku, pri katerem ni delovala zavest sodobnega civiliziranega človeka, ki vodii proti sočloveku hujši boj nego pračlovek proti živali in ki vsled duševnega razvoja stremi za dobrinami, katere pračloveku niso bile znane, niti potrebne. A zgodovina je kot nalašč zapisala oporoko krutega boja s tem. da je v bistvu razdelila človeško družbo v dva dela: v izkoriščance in nasprotno- A spet in kot nalašč, je poslednji del oborožila z razumevanjem, diai si mora isti poiskati zaslombe v družbi enakih, s katerimi si izvojuje, česar si ne more sam. Strnil se je torej z najbližjim interesom v stanovske ali strokovne' zveze najnižji težak, pro-fesionist, uradnik in ne zadnji tudi izkoriščevalec — kapital v obliki trustov, kartelov i- dr. Nas pa zanimai naša organ’zabija v obliki društva, ki je defenzivnega in ofenzivnega značaja, ker hoče varovati pridobljihe in prboriti odvzete, ozir. nove moralne in materijalne vrednote, o čemur naj bi marsikdo izmed tovarišev razmišljal, da si ustvari neobhodno potrebno moralo, ki — obtožimo se! — v znatni večini manjka in brez katere je vsaka uspešna akcija na pesku. Dokler bomo smatrali organizacijo za ustanovo, ki je sama sebi namen, dokler se ne osvobodimo bolestnega predsodka, da morajo delati, se izpostavljati in žrtvovati le nekateri, medtem ko ostali lahko mirno sede v rezervnem zapečku, toliko časa smo pasivni, kar se ne korigira tako lahko, kakor se je lahko v organizaciji «zaradi lepšega*. Abstrahirajmo njeno idealno in moralno plat, da nam ostane le materialno okostje: že radi tega, t. j. iz gole sebič- nosti bi nam morala biti ta inštitucija bližja! Če in kjer je pri naobražencu nagonska, tam bodi v naših vrstah višje razvita' sila: zavest, polno razumevanje, ki nam jasno obrazloži, kaj in kam hočemo, ki nam nalaga dolžnosti, katere lahko, blagohotno vršimo, v svesti si, da ni pravic brez dolžnosti, brez katerih je naša kakor vsaka druga organizacija samoprevara. Če si je naša organizacija ravnokar nadela nalogo širše \sebine, ker je začutila to veliko potrebo, je jasen znak njene podjetnost', idealnosti, vere v življenje in vzvišenih stremljenj, je odsev dela pravega ljudskega učitelja 'n mi, njen kvas, ne bomo vendar tako nedosledni — da ne rabim drugega izraza — da ji bomo kazal' hrbet in se odtegali skromno povečanemu davku ter si s tem nadeli pečat nerazumevanja n nezrelosti! Če pa imamo tu vmes mogoče še odtise kukavic, ni čudo, da ne more biti naša organizacija vzor drugim, da ne more v višji polet z zavestjo, da potom nje poiščemo gmotnih in moralnih dobrin tudi drugim. In menda bodo vsi toliko‘razumevali, da je ravno danes nujno potrebno čvrsto sodelovanje, danes, ko bijemo obramben boj za ohranitev najelementarnejših pravic, ki se odrekajo nam in potom nas narodu. Je nebroj vprašanj eminentne važnosti, ki bi jih morali izzvojevati in pred katerimi ostanemo razcepljeni — brez vsake moči. A ponavljam: kar izposlujemo sebi, kar storimo, ni le za nas, ampak za narod, za katerega se mnogi —- zapečkarji večkrat in tako radi b -jejo po prsih. Resnično lahko trdimo: kdor ni z vsem srcem za procvit društvenega življenja, nima pravice n o:s'ti na jeziku «naroda»- Ne! Če imamo potrebna sredstva, a jih potajujemo, je znak, da slonita naše delovanje in stremljenje na razdiralni sebičnosti in da smo daleč, daleč od osvežujočega, osvobojajočega altruizma. Zapečkarji nimajo torej pravice kričati o pomanjkanju enotnost1, odipornosti, o brezpomembno-sti in neplodnosti rganizacije, ker ne gradijo m ne sodelujejo, četudi s skrommmi močmi! Brez varanj: tudi tu je potrebna kremenita remedura. ki naj pokaže «za» in «proti» in kole-barje med tema dvema. To je nujno potrebno zaradi stvari same, ki nam mora biti nad vse in vsled česar naj ne bo obzirov in pardonov! UČITELJEVO PSIHOLOŠKO OKO I PEDAGOŠKI TAKT I u svagdanjem životu kažemo za stanovite ljude, da imaju «bistro oko», «bistar pogled*, da lako opa-žaju. Rabimo i izraz «oko sokolovo*. Isto tako spo-minjemio ljude «od takta*, taktične. Takt je subjektivna strana čovjeka, njegova manira, kako se po jedinim zgodama znade držati. Takt :e osnovan na razboru i bez sumnje lijepa vrlina, što resi ljude. Ako bistrine i takte treba u svagdanjem životu, pogotovo je to dvo;e potrebno u uzgoju. Psihološko oko učiteljevo znači njegovu sposobnost kao psihologa, a to on mora da bude. Uzgoj i obučavanje bez poznavanja psihologih naliči na zgradu bez temelja. Svaki se uzgoj mora bazirati na psihologiji. Več je stari Pestalozzi postavio zahtjev, da se obuka psihologizira. A to je jasno. Svaki rad-nik. svaki umjetnik mora najprre da pozna tvar, materiju koju obradjuje, jer bez toga nema rada, ni napretka ri uspjeha. I uzgajatePeva je dužnost, da prije svega upozna onoga, koga hoče da uzgaja. To je dijete, uzga:anik, ili objekt uzgoja. Na taj objekt prelazi njegov uzgojni rad. Objekt je uglavnom pa-sivan, jer se na n:emu vrši uzgoj. Njega vodimo k savršenstvu. Moramo ga dakle i poznavati do kraja. Čovjek, dakle i dijete, uzgajnik, jeste psihofizično ili dualistično biče. Sastoji se od tijela i duha. Na učitehu je, da oboje strane dobro unozna, kao i zakone, do kojima se one razvijaju. U prvom redu mora biti dobar psiholog! i teoretičar i praktičar. U kratko vrijeme treba da znade stvoriti sud o svome gojencu: kakvo mu je mišTenje, kako pojima, kakvo mu je pamčenje, koje su mu mane, sklonosti, — jedrom ri'eči: individualnost njegova treba da je jasna. Ni laž, ni prijevara, ni pretvaranje ne srni,ju učiteljevu oku da izlVegnu. Je li diiete darovito, tu-poglavo, hirovito, čudljivo, nježno, energično, melan-količno; je li hereditarno opterečeno, kakvi su mu afekti i strasti; što je naslijed’eno, a što je stečeno; kako sudi i zaključu:e, pod kakvim utjecajima stoji izvan škole; kojom lakočom stvara predodžbe i kako ih pamti; kakav mu je čuvstveni život i fantazi:a —• sve če to vješto učiteljevo psihološko oko zamijetiti. ODLOMAK IZ MOG UČITELJSKOG ŽIVOTA «Težak je rad i mučno poučavanje s tim najno-vijim učenicima. Volio bi viša godišta podučavati tri sata, negoli prvo godište jedan sat. Drugo godište, hajde de, još se nekako prolazi, ali pak one mlade glavice naučiti, to je vrlo težak posao. Pripovijedam mu pet puta, deset i dvadeset puta, to mu isto i zorno pokažem, i još ne ide. A sada mi momentalno odgovori, jer je kao hipnotiziran, ali ga opet istu pitam za nekoliko vremena, pa mi opet ne zna. Dajmo opet od početka. Počnimo opet s onom pri-jašnjom ustrpljivošču. I opet ne ide, pa ne ide. Za-ista je to mučan posao, kada ne ide.» . . . Tako sam se ja tužio prvih dana, kada sam počeo podučavanje na svojoj skeli za prvi put. Ja sam jedan od onih učitelja, što im nije bilo dano da svrše redovito sva četiri tečaja na učiteljištu. Za veliku moju nesreču hospitirao sam na učiteljsko) školi u vježbaonici samo po semestra. Prije negoli sam nastupio službu kao učitelj, imao sam samo jedan nastup kod učenika, i to maturalni. Morao sam Na taj način bit če uzgojni objekt — dijete —- u isto vrijeme i predmet učiteljeva študije. A takav uzgojni rad donosi i samotne učitelju mnogo zanimivosti, mnogo pouke. Takav posao uzdiže službu njegovu nad prosti mehanizam i nadničarstvo, te mu pruža ugodnosti. U početku bit če i zabluda, ali trajnim proučavanjem psihologije i vježbom usavršit če se učiteljevo psihološko oko, te če u razmjerno kratko vrijeme moči da stvara prilično siguran sud o svojim pitomcima. Zato se preporučuje pravljenje bilješki o svakome d:aku napose.*) Kad je uzgajatelj tako do-vol no napredovao, njegov če uzgojni -— pedagoški — posao poprimiti drugi izgled. Bit če na pravome putu, jer istom kad bude gojenca svoga savršeno spoznao, drugim riječima, kad bude izoštrio psihološko svoje oko, moči če da primijeni ona uzgojna sredstva i onu metodu, ko:a če za taj slučaj biti naj-prcbitačnija. A to je pedagoški takt. Učiteljev pedagoški takt sastoji se dakle u torne, da u svakom slučaju znade brzo i lako da se snadje, tičalo se to obuke, discipline, ili čega mu drago. Tko koleba, traži, grikši, ili se neprestano mijenja, taj nema pe-dagoškog takta. Takt daje čovjeku stalnost, daje mu prisutnost duha, da se u svakoj situaciji snadje. Dogodilo se u školi što mu drago, učiteli od takta znat če da u trenutku oputrijebi onaj jedrni način i ono najbolje sredstvo, koje tu odgovara. Takvog učiteka nista ne može da zbuni ni frapira, on se nikada ne razgoropadi, miran je, dostojanstven. .Njegov 'e duh elastičan, vazda spreman da sačeka i skroz neoče-kivane stvari. Iz njegovog oka odsijeva svježina i sigurnost. Ovo dvo’e: psihološko oko i pedagoški takt jeste ures uzgajatelja. Svi se drugi nedostaci lakše podnose od pomanjkanja bistrof? oka i savrše-rog takta. Jedno nadopunjav.a drugo. Takta ne može biti bez psiholoških vrlina, >er takt bira sredstva i 'načine, a to ne može s usojehom činiti, dok se nije dobro spoznao objekt uzgojni, f. j. dijete. Ono ie polarna tačka vaskolikoj pedagoškoj znanosti, a k njemu se ona vrača. ’ Nikola Zec. *) Kako se prave bilješke o individualnosti učeni-kovoj razložio je Lj. Protič u svojoj knjiži: »Pedagoška pitanja* (dio I.) pod pušku. Muka je bila poučavati novake u voj-ništvu. Ali s njima je još za šilu nekako ipak išlo. Ako se nije umio okrenuti milom, okrenuli su ga šilom. Nije li to najedanput uspjelo, okrenuo si ga • ri, četiri puta, i time si ga nekako elektrizirao i išlo je. I tako sam ja došao iz rata u školu. Evo, kolego, iz takovih i sličnih nastupa sam ia došao da na-stupam kod tih školskih «rekruta». Namješten sam bio na jednorazrednoj školi. Ono malo pedagoških i metodičkih knjiga, što sam imao prije rata, izginule mi. Novih ne mogu dobiti. Da bi ih i bio mogao dobit, ne bi ih bio mogao platiti, jer još tada nišam imao doznačenu plaču. Pa da bi bio i plaču imao, ne bi ih bio ni mogao kupiti, jer je tadašnja moja mje-sečna plača iznosila 175 L 25 c. A k torne sam morao i jesti u gostioni. I tako sam ja tu stajao sam pred svojom povjerenom mi dječicom. Stajao sam na mrtvoj tački sa svom svojom «mudrošču i zna-nošču*. Stajao sam tu mučan i nepomičan na toj mrtvoj tački. Užasno i kukavno je stajati u životu na mrtvoj tački. Morao sam da se okrenem desno ili lijevo, u raj ili u pakao, ali samo s te mrtve tačke. .. Počeo sam da se tužim svome starremu, a po torne i iskusnijemu kolegi na poteškoče na koje nailazim kod djece u prvome godišlu. Zavajao sam te gubio svaku volju za daljni rad. Prvi put sam požalio, što sam si odabrao učiteljsku karijeru. A pri torne me je moji stariji kolega tješio, da je nekako slično i njemu bilo. Upučivao me na razne načine pouča-vanja i konačno se izjavio, da je njemu prava zabava poučavati u prvome godištu. Ove me njegove riječi osokolile i nišam više klonuo duhom. Bio sam sada i ja svijestan, da sam i ja stvoren na sliku i priliku svojega kolege. Moja škola bila je oko sat hoda daleko od njegove. Zamolio sam ga jednom, da bi produljio svoju obuku, te da mi dozvoli, da hospitiram u njegovoj školi. Pristao je na to drage volje. Taj dobri u uljudni kolega čekao me je cijeli sat u školi s djecom, a k torne je jošte produljio poučavanje za jedan sat, gdje sam ja hospitirao. Poučavao ih je malo računstva, čitanja, pisanja, zorne obuke,.. . a ja sve to pom-njivo slušam, srčem svako učiteljevo pitanje, hvatam svaki učenikov govor, i tako napinjem svoju pažnju sad na učitelja, sada na učenike, a sada sam opet našao tu u drugoj školi i svoje pogrješke. Uživao sam. Bio bi i dalje hospitirao, da se nije morala obuka prekinuti zbog djece, koja su i onako bila previše opterečena. Divna je bila ta školica. Tu nije bio učitelj — mučiteP. Veselje, zabava, prava mirna i sretr.a domača obitelj. Ništa prisiljena, nista surova nije bilo tu da se opazi, več je tu vladalo samo toplo očinsko srce, dobra majčina duša, a pokorna, poslušna, neprisiljena, vesela i zadovoljna djeca osje-čala se kao da su doma za največe sreče i zadovoljstva. Tako je sve lahko, udobno i lijepo, mislio sam si ja. ------- Kolika je razlika u ovcme hospitiranju od hospi-tiranja doka sam bio jošte djakom. Koliko li sam ja tu profitirao! Nijedna knjiga mi ne bi bila to podala. A k torne mi je kolega još i posjet uzvratio. Do-čekao sam ga i ja sa svojom djecom. Produljio sam i ja obuku. Poučavao sam, tumačio, razlagao, poka-zivao, ispitivao, a moj je kolega ozbiljan sjedio za stolom i bilježio i bilježio. A ja sav radostan, misleči da ču i ovaj dan mnogo nova upoznati i naučiti. Nišam ni ja žalio, što sam taj dan produljio cbuku za dva sata. Bio mi je to zaista veseo i zaba-van sat u školi. Oh, kako sam bio zadovoljen, što su me djeca taj dan bolje shvačala i ljepše odgova-rala, negoli je to bilo prije one moje hospitacije. Osječao sam, kako več klije to posijano seme. Vidio sam i tu plodnu zemlju na kojoj mi je sudjeno da i nadalje sijem, te da je sa svom marljivošču i rev-nošču obradjivam, i koja mi se je pričinila dosada nepristupnom močvarom, neplodnom, hladnom i le-denom korom. Čutio sam ona nevina i topla srdašca. kako požudno u se primaju moju korisnu nauku i uputu. Djetinjskim sam se veseljem veselio, kada sam gledao i promatrao te glavice, kako misle, razmi-šljaju, te logično odgovaraju. Upravo su se natjecala ta živahna i maljašna djeca, da dadu što više odgovora, te da rnogu što aktivni:e u obuci djelovati. Živahne su im se oči krijesile, lice crvenjelo, a srce im se je smijalo od zadovoljstva, igre, zabave, veselja i nauke. Ne, sada nišam više žalio, što mi je sudjeno biti učiteljem. Vjerovao sam i vjerujem u život i uspjeh. Prebrodio sam najuzburkanie more. Naravno, da time nišam jošte došao do luke. Lakše če mi biti vožnju uzdržati, jer mi je čistiji i ravniji put. Skoro bi bio zaboravio na kolegu, što sam ga pu-stio za stolom nad svojom bilježnicom. Iza kako sam djecu poslao kuči, pozvao sam kolegu u svoju toolu sobicu, ponudio sam mu, što sam onaj put najboljega imao — finu, parfumiranu egiptovsku cigaretu i čašu dobre istrijanske kapljice. U lijepome, prijaz-ncme, a i korisnome razgovoru konferirali smo o današnjem nastupu, usporedjujuči ga s njegovim, te kombinirali, apstrahirali, analizirali, pa popunjivali cijeli onaj materijal, što ga je kolega imao u svojoj bilježnici. Lijepi, zabavni i vrlo korisni su takovi posjeti. Koliko bi to vrijedilo za nas učitelje, za djecu, a i za sav narod, kada bi se to kod nas udomačilo, te nam prešlo u krv i meso. Neka ne smatra mladji kolega uvredom, ako ga stariji njegov kolega kritizira u njegovoj didaktičnoj sposobnosti, pa makar bilo ta kri> tika oštra i pedantna. Pa nije ni isključeno, da ima i mladi učitelj ko ju dobru žicu u svojoj metodi. I zato neka ne bude nipošto poniženje za staroga učitelja, ako prizna, da ima njegov mladji kolega pravo. U takvim slučajevima mora biti jedan drugome uslu-žan i zahvalan. Svaki če mladi učitelj uvidjeti, da mu je to korisno. Osobito, ako je ratni maturant, te je namješten r.a jednorazrednici, gdjje nema nikakve kritike, te se mora sam mučiti. Velim, mučiti, jer je je to zaista mladome učitelju muka. Ono što nama učiteljima nije dala učiteljska škola, ono si moramo sami nači i preudesiti na svome trnovome putu. Učitelj bi mnogo muke i truda prištedio, veči uspjeh imao, a djeca bi bila manje izložena raznim kaznama, kada bi više puta zavirio u školu svoga starijega kolege. Pogotovo je to u sadašnjim prilikama od prijeke potrebe, jer nas školski nadzornik rijetko kada pohodi. Ovih dana sam čuo od nekojih kolegica, da je sve-jedno, kojugod metodu učitelj upotriiebi u svojoj školi, samo da postigne isti cilj i svrhu. A to nije baš sve jedno. In biranju metode mora da bude učitelj ekonom i nekakav strateg. Prvo, mora da bude ekonom, eda može s malim, a i eventualno slabim materialom da postigne svoj cilj i svrhu. A drugo, mora da bude «didaktični strateg», da umije sa svojim silama korisno raspolagati, te da ih umije i prištediti, tako da ne istroši i iscrpi svu svoju tjelesnu i du-ševnu energiju, te da ne učini od djece same invalide. Nije se svaki put pokazala dobrom ni ona nje-mačka: «Selbstmetode ist die beste Metode*. Sam sam to u ovo malo vremena iskusio. Ništa nišam prePerao, več sam nastojao, da to zabilježim vjerno i iskreno, imajuči uvijek dobru svrhu i dobar cilj pred sobom. Napisao sam to u dobroj nadi, da če to dobro doči mladome kolegi, a naravno i koristiti mu. Ovo je tekar četvrta godina, što sam u službi kao učitelj na jednorazrednoj školi, a mogu Vam mirne duše i otvoreno reči, da postižem svake godine uz manji trud veči uspjeh. Ono, što su mnogim i mnogim godinama mučnoga školskoga rada pronašli i prosudili stariji učitelji da je dobro, onim kušaj i Ti, mladi kolego, da. se po-služiš — a onda sudi —! Takovim hospitiranjem i češčim sastajanjem sa su-sjednim kolegama se mladi učitelj sve to više kri-stalizuje u pedagoško-didaktičnom, a i u socialnom pogledu. Martin Ribarič. MAŠTANJE U DJECE I ako maštanje ne stvara nista novo u elementima spoznaja, to ipak razlikujemo dvojako maštanje; reprezentativno i produktivno. Reprezentativno sa-stoji se u živom (bujnom) pamčenju zamiječenoga, dakle ono samo reproducira, a ne mijenja prvobitni oblik spoznaja. — Produktivno (stvaralačko) maštanje stvara od spoznajnih skupova nešto novo, i ako uistinu u elementima spoznajnim, kako rekosmo, ipak ne izvodi promjene. Od več gotovih jedinica gradi kombinacijom nove. Produktivnom su maštom obdareni umjetnici svake ruke, dok se reprezentativno nalazi kod svakoga čovjeka. Šta više, i kod umobolnika dešava se da je mašta vrlo bujna. Premda maštanje nije tako znamenito kao drugi neki duševni radovi, to je ono ipak važno, jer potpomaže druge psihičke funkcije. Utječe na spoznavanje, čuv-stvovanje i volju. Prema tomu treba maštu djetinju njegovati, tim prije, što ona može vrlo lako da za-strani, a onda uskoleba i čitavi duševni život njegov. Mašta je u djece vrlo jaka, vrlo bujna. Interesantno je to, da dok su elementi spoznajni, čuvstveni i voljni još slabi, mašta več imade široka krila. Ona njih, možemo reči, budi. Podaje im hrane, gradiva. I u čovjeka na niskom stupnju kulture mašta preo-tima mah. Dietinstvo je poezija života, a tomu je uzrok mašta, kojoj ništa ne priječi. Ona ne traži sankcije razuma. Ne pita: je li nešto istir.ito ili nije, može li ili ne može biti. Glavno je: zalijetanje njezino godi duši. Ta ni pjesnik ne vjeruje svojoj fikciji, a ni narod valjda u mogučnost svojih priča, no to se i ne pita. Duša zedja za takvim stvarima, što spadaju u po-dručje mašte. Bajke, priče i gatke vole djeca, jer utječu na maštu njihovu, koja traži senzacije. Osobito vole pretjeri-vati. Grdosije, divovi s jedne strane, patuljci s druge. Životinje zamišljaju kao ljude. U mašti djetinjoj vlada dakle antropomorfizam, kao i u mitologiji grčkoj. 1 mitologije sviju naroda jesu prodi kt fantazije, kao i književnost svih vremena. Nijesu sva djeca jednako obdarena maštom. Jedno dijete ima bujniju maštu, drugo siromašnim. Utvr-djeno je to eksatnim eksperimenlima. Jedno če znati lijepo da prikaže kra! k o ji je gledalo, dok to drugo ne če moči. Jedno se lako prenosi u tudja stanja i druge prilike, a drugomu to ne ide. — Da djeca imadu i produktivnu fantaziju, najbohe nam doka- IZ ORGANIZACIJE. NOVI ROD Zadnja številka našega lepega mladinskega lista je izšla. «Zveza> je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da dvigne list čim višje mogoče. Ni se strašila ne stroškov ne truda, da doseže ta cilj. In bilanca le postavke naše organizacije je ta, da je «Novi Rod* priznan najboljši jugoslovenski list. Manj razveseljiva je gmotna stran lista. Vsi člani < Zveze* se ne zavedajo v enaki meri važnosti tega, skoro edinega čtiva v šoli in doma! So šole (imena teh šol objavimo v prih. številki našega glasila), ki še danes ne poznajo N. R. To ni samo nerazumevanje, ampak že indolenca. Druge vrste šole imajo premalo število naročnikov! Na teh je komodnost doma. Sprejemajo se samo naročniki za četrtletje ali celo samo za vse leto! Naročniki, ki kupujejo zuju u igri. Ne zadovoljavaju ih poznate igre, več izmišljaju nove. U igrama se najlakše upoznava čud i individualnost dječja. I originalnim slikarijama po-svjedučuju deca svoju stvaralačke fantaziu, kao i originalnim pričama, koje znadu izmišljati. Najbolja je ona obuka, koja slijedi samu narav. Ni ] mašti dakle ne smiemo zakrčiti put, več je treba j razvijati, jer je ona potrebna duši našo'. Fantazija nam poljepšava život na zemlji, u vodi nas u carstvo J umjetnosti. Suzbiati je treba tamo, gdje je ona pre- j djela mah i zasjenila moč rasudjivanja. Samo ako ] štetno djelme na duh mladeži, treba joj povuči uzde, i to vrlo oprezno, jer bi se moglo polučiti protivno j onomu što se želi. Mašta ne vodi računa o realnosti ; i mogučnosti, ne obazire se na istinu, pa nastaje pitanje: hočemo li zar, razvijajuči fantaziju, potpoma- 3 gati laž, izmišljotini!? Hočemo pripovijedati djeci j bajke i dozvoliti da ih čitaju, kad su one lažne? Rousseau se n. pr. protivi bajkama, jer veli da se tj njima djeca zavaravaju i opsjen*uju. No ako stoji, da < duša djetinja os eča potrebu za takvim fantastičnim tvorevinama, znak je, da je to nešto prirodjeno. Ako ’ je prirod:eno, onda doista ne smijemo im brar.iti ono, J na što imaju pravo. Drugo je pitanje, da li je baš j svaka bajka i priča podesna da posluži kao gradja za njegovanje mašte. Kod izbora moramo imati na umu etički i estetički princip, pa ne čemo pogrješiti. ; Rad naš c ko obrazovanja mašte bit če potpun samo onda, ako mladeži dajemo prilike da nešto tvori, drugim rrečima: ako zaposlimo i produktivnu fantaziju njezinu. Kod toga su najzgodniji pismeni sastavci. Što je ranije mcguče neka zastavi budu slobodni. Ne mislimo slobodni toliko po izboru, koliko po obradbi. Opis proTeča, ljetnog dana, zapad sunca, života u selu, rad u mravinjaku i košnici, oluja na moru, opis jedne slike itd. može da posluži 1 kao tema za pismene vježbe, u kojima če se djeca trsiti da pruže nešto vlastito svojega. Takvi če opisi . ujedno biti dragocijeno gradivo učitelju za upozna- j vanje individualnosti svojih učenika. — 1 slikanje i j modeliranje jesu predmeti, u kojima se može dati j prilike, da djeca pokažu produktivnost svoje fantazije. Maštanje je duševni rad kao što je i mišljenje, pamčenje itd., pa ga treba razvijati i obrazovati kao i ostale duševne funkcije. Predlošcima, formularima, prepisivanjem i drugim šablonama ne može se to postiči, več što večom radnom slobodom. Nikola Zec. list od meseca do meseca, so tu izključeni. Tega <■Zveza* ni nameravala, ko je začela izdajati list! Vsi, in v prvi vrsti tisti otroci, ki si ne morejo kupiti mladinskih knjig, naj bodo deležni čtiva v vNovemu Rodu*! Izgovor, da ni denarja, ne drži! Kajti: kako si naj razlagamo že večkrat preizkušeno dejstvo, da pade število naročnikov na šoli, ki jo zapusti agilen tovariš in se dvigne tam, kjer se ta tovariš nastavi? Vsak izmed nas ve, da stane majhna naklada razmeroma mnogo več od velike. Ako bi se tedaj samo enkrat vsi in z enako vnemo zavzeli za to, da bi list razširili čim več mogoče, bi «Zveza bila v stanu ceno znižati na 80 stotink in celo na 60 stotink za številko! Cena, ki bi ne bila tudi najrevnejšim previsoka, ako bi se pobirali na vseh šolah tedenski prispevki. Ponekod se to vrši in vspehi so vidni — do 25% otrok - naročnikov! «Zveza• je izpoznala, da ne kaže izdajati lista u počitnicah, ko se naročniki raztepejo na vse strani. Zaraditega bo odslej izhajal - N. R.» v uesetih številkah v mesecih šolskega leta. Za letos bo izhajal še o počitniških mesecih, ker bi ne bilo mogoče izdati v tako kratkem času (do julija) deset številk; a letnik se zaključi že s 1. oktobrom. Proti koncu oktobra 1923. pa izide že četrti letnik! Šole naj sporoče upravi še v tem mesecu število naročnikov za prvo številko novega letnika, ki izide dne 10. januarja v novi opremi in z umetniško prilogo. Poskrbimo vsi enako, da se list, ki je ponos naše organizacije, in velikega kulturnega pomena, razširi do najmanjše kočice! Pozivljemo i opominjemo ponovno kolege i kolegice pazinskog učitelj, društva, da več jednom* SAMOIZOBRAZBA: PROCES DELA IN IZKORIŠČANJE V KAPITALISTIČNI DRUŽBI (Prosto posneto po K. Marxu.) Blago in njega vrednost. Blago' imenujemo vse one predmete, ki služijo človeškim potrebam. Korist, s katero služi dobrina (blago) človeku, ji daje uporabno vrednost. Uporabno vrednost udejstvimo, ko blago uporabimo, konzu-miramo. Dobrina zadobi vrednost potom dela. Vrednost dobrir.e nam znači, nam zaznamuje gotovo količino dela, ki je poosebljeno v dobrini. Čim več dela je treba za kako dobrino, tem več je vredna. Pri proizvajanju dobrin se rabijo olje, bencin, drva, obrabljajo se stroji. Čim več teh proizvajalnih sredstev porabi dobrina, jih vsrka vase, tem več je vredna. Delo je oni subjektivni činitelj, ki spremeni dobrinam lice in notran:ost, delo jim da vrednost. Delo pa merimo po delovnem času. Čim več časa, to je, čim več dela je potrebno za proizvajanje kake dobrine, tem večjo vrednost ima. — Vsaka uporabna dobrina je sestavljena iz dveh delov, iz naravne tvarine in dela. Vrednost dobrin presojamo relativno po delu, ki je v njih vtelešeno, tako, da jih primerjamo med seboj. Splošna oblika, s katero merimo vrednost dobrin, je denar. Denar je tedaj oblika, izraz dela. Ko prejmem na koncu meseca 500 L, reprezentira ta denar vrednost neke množine dela, ki sem ga izvršil. Denar 500 L kot obče merilo, kot obča oblika človeškega dela, pa reprezentira tudi vrednost dela, ki je poosebljeno v drugih dobrinah, katerega pa jaz nisem izvršil (delitev dela). Z denarjem moremo kupiti vse, zato je denar splošen ekvivalent za vse dobrine. Kroženje. Črevljar naredi črevlje. Zanj nimajo črevlji uporabne vrednosti, pač pa menjalno vrednost. Uporabno vrednost zadobe šele v drugih rokah, to je pri kupcu. Črevljar dobi za črevlje denar in si kupi platno za srajce. Izvršil se je proces: blago, denar, blago. Gornji proces se vrši dalje in tako dobimo kroženje ali cirkulacijo. V navedenem primeru se je izvršil proces naravno in pošteno. Za črevljarja nimajo črevlji uporabne vrednosti, pač pa menjalno, za tkalca nima platno uporabne vrednosti, pač pa menjalno. namire svoje račune napram društveni blagajni. Iz blagajničke je knjige naime razvidno, da naše društvo broji 15 (petnaest) kolega, što nisu za god. 1922. uplatili još ni pare, a osim toga duguju i za g. 1921. Približava se konac godine, a naša blagajna mora «Zvezi» platiti od svakog člana mjesečno 5.67 L. Otkoda da to smože blagajnik, kada raspolaže s go-tovinom samo od 282.75 L?! Pošto se predvidjeva, da se ne če obdržavati godišnja gl. skupština nado-dajemo, da iznosi neutjerana članarina sramotnu vi-sinu od 2297 L. Kolegi, ruku na prša, i ovršite svoju dužnost! Ne čete li, javite nam to otvoreno, eda znamo s kime imamo posla i da se znamo ravnati! Poštenje ima samo jedno lice i sjedi na jednoj stolici! — Novce šaljite na adresu: Martin Ribarič, p. Slum kod Buzeta, (presso Pinguente). Blagajničar i predsjednik. V cirkulaciji na gospodarskem trgu pa se proces ne godi tako, kakor gorinavedeno. Liberalizem je dal poedincu svobodo, da počne z danimi sredstvi v danih razmerah kar hoče. Dal mu je svobodo vesti in svobodo početja. Iz prvotne cirkulacije kot sredstva je postal smoter. Denar, prejšnje promelnc sredstvo, postane sam sebi namen. Cirkulacijski proces se ne vrši več v črti blago—denar—blago, ampak obratno denar— blago—denar. Ali ne kupim zato, ker rabim, temveč kupim zato, da prodam. Tisti «prodam» pa mora biti več:i, kakor «kupim», ker drugače bi bil proces nesmisel. Formula procesa tedaj ni: denar, blago ,denar, temveč denar, blago, denar 1. Denar 1 je večji kakor denar (d = 100 L, d 1 = 100 L + 10 L = 110 L). V tem procesu je bil vržen denar v cirkulacijo zato, da se poveča. Sredstvo je postalo smoter. Donos der.ar 1 je nadvrednost, ki je spremenilo denar v kapital. Lastnik kapitala — kapitalist — hoče, da se vrednost še dalje veča, to je, da se spreminja v nadvrednost; zato vlaga svoj kapital še dalje v cirkulacijo. Kapitalist ne zasleduje ciljev, da bi koristil človeštvu, mu pomagal, delal. Edini njegov namen je, večati kapital, to se pravi iz vrednosti ustvariti nadvrednost. Nadvrednost. Prišli smo do najkočljivejše točke — nadvrednosti. Cirkulacijski proces na gospodarskem trgu je tako kompliciran, da bi ga nam bilo kot takega težko razumeti, zato je bolje, da proces poenostavimo. Rešiti ram je vprašanje, odkod nadvrednost (d 1). — Tvorničar z usnjem nakupi na trgu kože. Iz teh kož, ki so n:emu surovina, hoče izdelati usnje. Da bo nastalo iz kož usnje, ga bo treba obdelovati. Tvorničar tedaj noče nič drugega, kakor povečati vrednost kož, kar bo mogel storiti le z delom. Kakor je kupil tvorničar kože, katerim hoče dati potom dela večjo vrednost, tako gre na trg in kupi blago, ki bo proizvajalo večjo vrednost. In to proizvajalno blago je delovna moč. Delovna moč je vsota vseh telesnih in duševnih zmožnosti, katere uporabljamo pri proizvajanju vrednot. Kakor je svoboden kapitalist, ki kupuje in prodaja blago, tako mora biti «svoboden» delavec, da lahko proda edino kar poseduje — svojo delovno moč. Kup in prodaja delovne moči se izvrši potom pogodbe. Cena, za katero proda delavec svojo delovno moč, je mezda ali dnina. Delavec je svoboden, čemu gre torej prodajat svojo delovno moč? Tu je ravno jedro in tragika kapitalističnega gospodarskega ustroja. Svet je razdeljen v dva tabora. Na eni strani je malenkostno število onih, ki so razlastili množice ljudstva produkcijskih sredstev in dobrin, kapitalisti, na drugi strani pa je ogromna razlaščena masa ljudi, ki ne posedujejo razven svoje delovne moči ničesar. Biološke zahteve in potrebe silijo maso nemaničev k prodaji edinega, kar imajo — delovne zmožnosti. Delavec se je zavezal potom pogodbe delati lastniku, kapitalistu za dnevni zaslužek. Ako bi v proizvajalnem procesu mezda odgovarjala vrednosti dela, bi ne bilo izkoriščanja. Izkoriščanje pa eksistira in se vrši tako-le: Da zasluži delavec potrebno za svoj življenski obstoj, mu je treba delati — recimo 6 ur. Delovni čas šestih ur znači množino dobrin, da lahko živi. Delavec pa ni prodal svoje delovne moči za 6-urno delo, temveč za 8, 10 in celo 12-urno delo. Vzemimo, da dela delavec kapitalistu 10 ur na dan in da znaša njegov zaslužek 15 L, vrednost v eni uri izvršenega dela pa je 2 L. V resnici ustvari delavec v 10. urah za 20 L vrednosti, plačanih pa dobi samo 15 L. Mezda, katero plača kapitalist delavcu, ne dosega vrednosti izvršenega dela. V desetih urah je produciral delavec za 15 L vrednosti, to je sedem in pol urno delo + 5 L vrednosti, je dve in pol urno delo. Vrednost onega več dve in pol urnega dela ne prejme delavec, temveč lastnik - kapitalist. Izdelano blago tedaj ni manj vredno, ker vsebuje polno količino dela. Oškodovan je delavec, ki ni prejel plačila za vso vrednost dela. Del vrednosti delavčevega dela 5 L je vtaknil v žep kapitalist. Ta neplačana vrednost izvršenega dela je nad-vrednost. Čas, v katerem je delal delavec zase, je potrebno delo, čas, v katerem je vstvarjal vrednosti za kapitalista, je nadpotrebno delo. Iz tega sledi: vrednost proti nadvrednosti je kakor potrebno delo proti nadpotrebnemu delu. Tu je vir kapitalističnega izkoriščanja delovnih mas. Ustvarjanje nadvrednosti na račun delovnega ljudstva je tudi edini namen kapitalistov. Izkoriščanje gre še dalje. Kapitalistu ne zadostuje samo nadvred-nost, imeti hoče še dobiček, tako, da cena presega vrednost. Kooperacija. Dosedaj smo jemali za primer poedinega delavca nasproti kapitalistu. Da nam bo slika množenja kapitala in slika izkoriščanja še jasnejša, si oglejmo še glavna temelja kapitalistične produkcije: koopera- cijo in stroj. Kapitalistična produkcija se vrši v kooperaciji. Kooperativno delo ima mnogo večji uspeh kakor delo vsakega posameznika zase. Delo v kooperaciji se potencira in je večje, kakor vsota dela posameznikov, če dela vsak zase. Pri delu v kooperaciji se zmanjša stalni kapital (prostor, stroji) in se poveča produkcija. Mislimo si n. pr. tvornico za črevlje! Niti na misel nam ne pride, da izgotavlja črevlje vsak posameznik od začetka do konca. Ne! Prvi reže usnje, drugi šiva, tretji pritrjuje usnje na kopita itd. Tako gre črevelj, preden je gotov, skozi več rok. Poleg dela v kooperaciji funkcijonira v moderni kapitalistični produkciji tudi slro'. Stroj postoteri produkcijo. Vrednost dobrin se zniža, ker so lažje pridobitne razmere. Vendar ima dobiček pri stroju le kapitalist. On mu pomaga tvoriti čim več nadvrednosti. Nakopičenje. Kapital vtaknjen v produkcijo se vrne povečan, s lem pa proces še ni končan. Povečani kapital se vrne zopet v produkcijo in se vrača dalje. Plačilo, katerega je prejelo delavstvo od kapitalista, je manjše, kakor je producirana vrednost. Ker je prejelo delavstvo manjše plačilo, mu ni dana možnost kon-sumirati tega, kar je s svojim delom ustvarilo. Recimo, da prejme delavstvo za delo 100.000 L, ustvarilo pa je vrednosti za 160.000 L. Vrednosti za 100.000 L lahko kupi od kapitalista, vendar ostane njemu še vrednosti v znesku 60.000 L. Gornji primer pa je samo gol račun v prvi fazi kroženja, brez dobička, katerega hoče še imeti kapitalist. Ako bi vračunali še dobičke trgovskega kapitala v kroženju blaga, bi se gornja vrednost, preden pride v uporabo, potrojila. Blaga ni mogoče konsumirati. Ker pa razpolagajo kapitalisti z denarjem in blagom, pričnejo graditi nove tvornice, železnice. Vse te gradbe so namenjene novemu izkoriščanju, novim ustvarjanjem nadvrednosti. Čim več tvornic, čim bolj razišrjer.a produkcija, tem večja je masa modernih sužnjev - delavcev. Doma ni mogoče konsumirati produktov, zato išče kapital trgov izven svojega okrožja — v kolonijah — v industrijskih krajih. Rodi se konkurenca. Kapital se prične bojevati za trge. Boj za svetovne trge kapitala smo preživeli v zadnji svetovni vojni. Kapital se kopiči, blaga ni mogoče konsumirati, nastanejo delavske krize. Tisoči in tisoči delavcev izgube delo — nastane brezposelnost. Kopičenje kapitala je istočasno kopičenje muk in trpljenja delavstva. Posledice? Elementarne življenske potrebe ženejo delavce, njih žene in otroke v suženjstvo kapitala za vsako ceno. Posledice so: hiranje, degeneracija rodu, prostitucija, tatvine, uboji. # # # Kapitalizem 'e razlastil človeka sadov individualnega dela. Usužnjil je množice ljudstva svojemu namenu. Iz prvotne lastnine individualnega dela je sledila razlastitev. Kapital se kopiči (csredotočuje). Razlaščencu potom kapitalizma pa bo sledila nova razlastitev. Razlastitelje bo razlaščena masa razlastila in ustvarila novo, višjo kolektivno lastnino. * * * Vsa zgodovina človeške družbe je zgodovina razrednih bojev. Na eni strani bogastvo in pohlep po nadpotrebnemu delu (nadvrednostih), na drugi revščina in uboštvo. Med tema ekstremoma je nepremostljiv prepad. Boj delovnega ljudstva nasproti kapitalizmu je boj sužnjev za človeštvo in pravico. Neopravičena razdelitev dobrin je rodila zlo. Tega zla ne omejijo, ne ustavijo vse konfesije, vse etike. Pravična ureditev sveta bo odvrnila človeka od zla, izrula mu bo žival in ga vodila na višave »Kraljestva božjega® na zemlji. C. Drekonja. FELJTON PUBLIKACIJE GORIŠKE MATICE » Dr. Res je delaven, ravzeten človek. Pridnost je njegova poglavitna čednost. Poglej kamor hočeš: povsod je natisnjeno njegovo lepo ime. Ampak. . . Ampak da dela reklamo mesto da bi pisal kritiko, to mu od srca zamerim. V tem pogledu je kot slikar Bucik, ki tu pa tam dela za kruh mesto da bi ustvarjal. Eh, v težkih časih živimo: socialna vprašanja nas tepejo z gorjačami. «Gdriške Matice» ne; na njenem gladkoobritem licu, «lepem papirju in jasnem tisku* se pozna, da ji je gospodar samo eden in urednik takisto samo eden. Samo eden pa še nikoli ni bil kriterij. Da govorim stvarro: d nekoga doba po 2—3 broja ujedno. Tiska se iskbučivo latinicom na ca 30 stranica po broju. Cijena mu je 45 Din. godišnje. Pretplata šahe se Pedagoško-knji-ževnom zboru u Zagrebu. — List imade rubrike: Teorijska pedagogija, — praktična pedagogija, — učiteljsko obrazovanje, — kmiževna smotra, — ob-zor po pedag. svijetu. — manji članci i bilješke. Nešto iz sadržaja na'novijeg broja: Dr. S. Čajko-vac: «Zadatak naše osnovne šole*. — S. Ljubunčič: «Škola rada* (svršetak). — -Psihologija u početnoj školskoj obuci* (nastavak). — «Nacrt osnove visoke pedag. škole* (od Dr. J. Turiča). — «Ocjena čita-naka za p. škole*, itd. Ne možemo taliti, da se «Napredak» ne može mjeriti s beogradskim «Učiteljem», i ako se trsi da bude savremen. Škodilo ie bez sumnje mnogo, što je jedan dio hrv. učiteha krenuo drugim putem zbog politike, pa izdaje svoj posebni organ »Hrv. učitelj*. Inače je «Napredak» vrijedan preporuke. Zagrebački Pedagoško-kniiževni zbor izdaje osim svoga svog organa, još i godišnje edicije: djela pedagoška i omladinska. Nikola Zec. «Učitelj» je po našem mišljenju najbolji iugoslo-venski pedagoški časopis. Uredu'e ga g. M. Stanojevič (Smiljaničeva, 35.), a izlazi mjesečno jedampuL na ca 90—100 stranica. Pretplata šalje se blagajni gl. odbora učit. udruženja (UčitePski dom) u Beogradu. Cijena Za SHS je 60 D., za inozemstvo 60 fr. Štampa se čirilicom i latinicom, a ima i po koji slovenski članak. Dijeli se na: teoretski dio, — praktični dio, — Prosvjetni pregled, — ikniiževni pregled, — muzički pregled, — bilješke. Donosi najbolju i najnoviju stručnu literaturu domače i stranu, te pri-jegled uzgojnih pokreta u svijetu. Da spomenemo nešto iz sadržaja najnovijeg broja: J, P. Jovanovič: «Zadaci učiteljske organizacije« (vrlo iscrpiva studi:a). — Dr. P. Radosavljevič: Mo- RAZNE VESTI «Ženski svet». Primorsko ženstvo se je organiziralo v «udruženju». To udruženje je rodila sila razmer. Povojni razbrzdanosti, nečimernosti in potratnosti je bilo treba postaviti meje. Naše ženstvo je spoznalo, da se je treba postaviti v skupno fronto proti vsemu zlu, ki se je razpasilo po vojni celo v naše najmamše gorske vasice. Proti razbrzdanosti ni zakona, in če nam je zakon mačehovski tedaj je potrebno, da se sami pomagamo. Daj človeku dobro, da ne bo mislil v slabo. To načelo si je naše ženstvo napisalo v programu in začelo vsepovsod ustanavljati ženska udruženja, ki imajo ramen dvigniti izgubljeno moralo, bojevati se proti ničemurnosti, nadomestiti popravl anje s štedenjem in otresti ves prah ki se je bil rabral tekom zadnjih let na narodni samozavesti naše mladine. Da lažje širi te svoje ideje, hoče izdajati svoje lastno glasilo, ki mu bo baje ime »Ženski svet». Kakor čujemo bo list izšel za božič. — Ker vodi razne odseke ženskega dobrodelnega društva po večini učiteljstvo — mislimo, da se bo list vzdržal, izpopolnjeval in razširjal. Kajti izkazalo se je, da nima noben stan toliko organizačnega duha, jeklene volje in altruističnega zmisla kot učiteljstvo. Ako bo list res tako dober kot obetajo in ako ne bo imel drugega namena kot sejati kulturne dobrine tedaj mu je uspeh zagotovPen. Poštenost, odkritost mora zmagati. Šepeče se, da izide v Gorici istočasno ženski list «Slovenka». Program mu ne vemo, niti nam ni znano, kdo ga bo izdajal. Le to se nam zdi čudno, da izideta hkratu dva nova ženska lista. Ne moremo se ubraniti sumnje, da je vstal en list zaradi drugega. Tedaj konkurenčno podjetje s programom uničevati upliv in delo konkurenta? Interesantno bi bilo izvedeti resnico. Vsekakor se bo učiteljstvo zavzemalo samo za tisti list, ki bo imel čiste namene. R. Poziv učiteljicam. Splošno slovensko žensko društvo v Gorici je povabilo učiteljice z dežele dne 2. novembra — na dan zborovanja goriškega učiteljstva — na sestanek v društvenem prostoru v Trgovskem domu. Odzvalo se je povabilu precej učiteljic z vidnim zanimanjem. Posvetovale so se z društveno odbornico, gospo Marico Miličevo o eventuelni naročbi ženskih ročnih del. Na ogled so bili razni vzorci: predpasniki prtiči, različne risbe in dr. Učiteljicam je dana lepa prilika, da vzpodbujajo dekleta, tudi šoloodrasla, za ročna dela, ki so praktična in olepševalna. Z lepim ročnim delom se vzbuja v deklicah zmisel za lepoto in čednost. Učiteljice na deželi, ki se zavedajo svoje težke, a važne naloge, so vodilna sila malih, iz katerih vzra- derne metode za odabiranje vrlo darovitih djaka». — Lj. Protič: «Naučna pedagogija*. — t D. Trstenjak: »Uzgojna sposobnost* (ostavština pokomika). — St. Rape: «0 ovirah povoljnih in vzgojnih uspehov v šoli*. I još čitav niz poučnih članaka i študija. Mimogred budi spomenuto, da se lugoslovenska pedagoška književnost u zadnje vrijeme rapidno diže, a i ovaj organ učiteljskog udruženja ne za-ostaje nimalo za stranim pedagoškim revijama. Mi ga toplo preporučamo. Nikola Zec. ste narod. Čuti, ki jim vcepi ista, so merodajni za poznejša leta. Ura ročnega dela je merilo učiteljičinega dobrega ali slabega okusa. Naj se nikar ne izgovarja, da nočejo stariši trositi denarja za ročna dela. Koliko denarja zavržejo po nepotrebnem ravno dekleta na deželi vsled nedostajanja okusa, vsled nevedrosti, potratnosti in zanikrnosti. Da, niti krpati se jim ne vzljubi, in to, ker jim ne nudi šola dovolj pouka. Izjeme so le redke. Zato, učiteljice, če hočete biti res voditeljice vaških deklet, bodočih žen, vadite jih v krpanju, pletenju, a vzbudite jim potom ročnega dela tudi zmisel za lepoto. Lep prtiček na ponočni omarici, ličen stenski prt v kuhinji, prtič za krušni krožnik ali košek naj diči dom tudi na deželi. Zato, učiteljice, naročajte pri odseku ročnih del v Gorici vzorce, (kjer jih dobite mnogo ceneje, kot pri trgovcih) in sicer pismeno ali pa osebno ob četrtkih od dveh do treh v Trgovskem domu, I. nadstropje, vhod Corso Verdi št. 24. Na izrecno željo se zrišejo vzorci tudi na blago. Opozarjam tudi dramatična društva na deželi, da bo imel odsek na ogled tudi narodno nošo in različne predmete, ki se bodo lahko razprodajali ob različnih prireditvah. Tozadevne informacije se dobe v društv. sedežu, kot gori omenjeno. Poverjenikom in članom Slovenske Šolske Matice. Tov. poverjenike prosim, da mi dopošlje;o do 12. decembra t. 1, imenike Matičinih članov za 1. 1922. Letna članarina znaša 9 L. — Za 1. 1922. izidejo štiri knjige in sicer: 1. Zbornik, 2. Fink, Uko-slovje zemljepisja, 3. Dr. Pivko-Schaup, Telovadba III. in 4. Benkovič, Rastlinski imenik. Kniige so skoroda natisnjene in izidejo takoj po Novem letu. Tovariši, zglašajte se pridno pri svojih poverjenikih, da bo naše ozemlje častno pri Matici zastopano. Naj bi ne bilo zavednega slov. učitelja(-ice), ki bi ne bil(-a) član(-ica) tega kulturnega društva! — Opozarjam pri tej priliki vse učiteljstvo, zlasti mlajše, na veliko zalogo pedagoških in metodičnih knjig, ki jih je Matica izdala tekom 20 let svojega obstanka. Imenik s cenami vred priobčimo v eni prihodnjih številk »Učit l.» Mlajše učiteljstvo naj bi pridno segalo po njih in se tako strokovno izpopolnjevalo, sebi in narodu v korist in srečo! — Poverjeniki, na delo! Vsem, ki so dobre volje, vesele praznike in srečno novo leto! Popraviti! V uvodnem članku »Dosledni* (št. 34) je popolnoma pokvarjen stavek v 5. vrsti str. 266. Glasiti se mora: Kakor stremimo k nadalinemu idealu, da bodi šola popolnoma v rokah učiteljstva, tako nam mora biti organizacija najvišja, najvplivnejša autoriteta. V članku «Stanislavski» zadnji odstavek 4. vrsta čitaj slavna, ne slaba. Ur.