DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 114 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Tanja TomaæiË EKSKURZIJA SLOVENSKEGA ETNOLO©KEGA DRU©TVA PO DELU GORSKEGA KOTARJA IN NA POSVET V ZAGREB 6. IN 7. OKTOBER 2005; POU»NA, PRIJETNA ‡ NAJ SE PONOVI! Kolikor ima Slovenija mej, toliko ima zamejskih Slovencev ‡ in posvetovanja, kjer sodeluje veË organizatorjev (pa naπtejte, kdo!), se odvijajo lepo po vrsti: po zamejcih v Italiji, Avstriji in na Madæarskem so letos priπli na vrsto bratje Slovenci v Zagrebu. Verjetno sta se lokacija in tema posveta nekako skla- dali s hrvaπko-slovenskimi vzporednicami, legendarnimi ses- tanki in razpravljanji med etnoloπkimi kolegi obeh narodnosti, ki so se bienalno dogajali, vsaj tako se zdi, nekoË pred davnimi Ëasi, dasiravno je od takrat minilo πele 15 let. Hrvaπko-sloven- ske vzporednice so lansko leto obnovili, o zamejcih pa teËejo posvetovanja tako rekoË vsako leto. Kako so potekale letoπnje priprave, ki se jih je lotila in uspeπno konËala dr. Katalin Munda Hirnök, mi ni bilo dano vedeti, ob koncu smo bili postavljeni pred izvrπeno dejstvo: posve- tovanje o etnoloπki dediπËini in kulturni podobi Slovencev na Hrvaπkem bo v Slovenskem domu v Zagrebu, kamor so nas prijazno povabili Ëlani Kulturnoprosvetnega druπtva flSlovenski dom«. Slovenski udeleæenci naj bi se dan prej podali na pot in se preko dela Gorskega kotarja seznanili s Ëudovito pokrajino, ki je veËini med njimi bolj malo znana. Ko se je Mojca RaËiË v svoji druπtveni vlogi ukvarjala z logistiko ekskurzije, si prav gotovo ni predstavljala, da nam bo slovensko-hrvaπki duh deæja za prvi dan pripravil poseben praznik moËe in megle, ki je pri nekaterih vzbudila rahlo slabo voljo. Toda Ëe bi natanËno analizirali dogodke, bi se konËno izkazalo, da πkode ni bilo prevelike ‡ tudi voda v Ëevljih kolegici, ki je posebno obËutljiva, ni prinesla nobenega preh- lada. Smola se je dræala fotografov, ki so bili ob lepe barve in daljne poglede, in seveda vsi smo po malem sitnarili, da flse niË ne vidi«, ker je bil meglen zid kot prilepljen na zelene travnike in drevesa. Ko smo se zjutraj zbirali ob avtobusu in premlevali itinerarij, smo se nepouËeni (v zemljopisu!) zbali (poleg avtorice tega spisa morda πe kdo), kako bomo prestali potovanje Ëez Babno polje, flkjer je na Slovenskem veËni mraz in led«. ©lo je brez Dr. Marko Terseglav ob (pod) nadposteljniku v Prezidu. Foto: Alenka »as, 6. 10. 2005 Pozorni poslušalci skrbnice flkuÊe Vesel« v Prezidu. Foto: Alenka »as, 6. 10. 2005 DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 115 hudih preizkuπenj, posebno πe, ker mi je dr. Mojca Ravnikova v primeru hude nuje obljubila ene njenih novih æab, ki pa jih ni bilo treba preizkusiti. V Prezidu smo prevozili mejo, πe vedno so tu ostanki rimskega limesa, kar je za ponosne prebivalce bliænjica do rimskih Ëasov. Lilo je kot iz πkafa in po asfaltni cesti smo se sprehodili kot po nizkem otroπkem bazenËku, kjer se otroci za πalo πpricajo. S prijaznimi domaËinkami, ki skrbijo za πtevilne turiste (le od kod se jemljejo?), smo se konËno nagnetli v Goransko flkuÊu Vesel«, kjer razkazujejo notranjo opremo hiπe, ki je bila vse do leta 1992 naseljena. Od takrat je urejena za oglede. Prezid je danes obmejna vas z okrog 800 prebivalci; s pono- som so nam povedali, da jih je bilo pred prvo svetovno vojno æe veË kot 1.800. Preæivljali so se z lesom, saj je podroËje gozdnato, zime so dolge in sneæene in tako so nam razloæili tudi gradnjo Veselove hiπe, ki je tipiËna za te kraje: pod stano- vanjskim delom, kjer kurijo peË, je hlev z æivino, toplota se seli s spodnje v zgornjo etaæo in obratno. V hiπi so zbrali predmete, ki so jih dobili od bliænjih daro- valcev ‡ domaËinov in ki predstavljajo notranjost prezidan- skih hiπ v preteklem stoletju. Teæko je celi trumi obiskovalcev, pa naj bodo upokojenci ali pa etnologi, ki so priπli od daleË, tako naenkrat razloæiti posebnosti svojega kraja. Navduπenje domaËinov, ki so si srËno prizadevali za ureditev in pred- stavitev neËesa lastnega, starega in neponovljivega, nekaj, kar je njihovo, to pa jim je uspelo v tistem trenutku, ko je bila hiπa napolnjena: to navduπenje je pravzaprav tisto, kar mora obiskovalec najbolj obËudovati. Pohiπtvo, slike, prtiËki, vse to so le opredmeteni pojmi identitete, nekaj, s Ëimer se domaËini povezujejo in ponaπajo. Zato se mi vedno zdi, da se je treba v takih hiπah gibati z ljubeznijo in bolj kot predmete, ki so vËasih tudi ponesreËeno izbrani, obËudovati voljo in ponos predstaviteljev. flTo je naπe!« govori ves prostor mimo vse razlage, ki prihaja iz vodnikovih ust. In ko je bil govor o nenavadnem, in spet! samo njihovem prezidanskem dialektu, sem z navduπenjem pogledala izvezen prtiËek na steni, ki je govoril: flNe delaj si preveË skrbi, ker Bog vse najboljπe uredi!« To niti ni prezidanπËina, ampak prava slovenπËina, ki je zaπla Ëez mejo, kakor so nekdaj zahajali v te kraje po poslih in zaradi druæabnih stikov prebivalci sosednjih krajev, dræav in jezikov. Prizor na steni, brækone namenjen kuhinji, je prikazoval brezskrben bidermajerski parËek ‡ dekle se ob πopku roæic spogleduje s kavalirjem, ki ji sedi naproti in igra na mandolino. Le kaj si je lahko mislila navadna kmeËka punca, ki si je izbrala slikovno predlogo ‡ da gleda prizor iz pravljic? Bili smo opozorjeni, da je bilo v teh krajih vezenje prtiËkov zelo popularno in precej znano in da so s svojimi izdelki æenske zasluæile kakπen dinar in dobivale celo nagrade na raznih obrtniπkih razstavah. In res je bila Veselova hiπa polna vezenih prtiËkov, ki so pouËevali vsakokratne obisko- valce verjetno na popolnoma enak naËin kot nekdaj domaËine in njihove goste, kaj je lepo in dostojno in kaj se spodobi za urejeno gospodinjstvo. Kaj pa zdaj nadomeπËa napise po ste- nah kuhinj? Medtem ko smo obËudovali urejene prostore Veselove hiπe, ki so bili tesni æe za samo druæino, kaj πele za vse radovedne obiskovalce, se je zunaj naliv malce unesel, πofer pa je pocrk- ljal mokre etnologe na prav poseben naËin: pripeljal je skoraj do hiπe. Medtem smo izvedeli πe marsikaj zanimivega o Prezidancih, ki so se podajali za delom, ki so ga bili vajeni iz domaËih gozdov, prav tja v slavonske gozdove. In tam so jih, ne krive ne dolæne, imenovali Kranjce. »ez Kozji vrh smo se pripeljali v »abransko dolino, iz ene megle smo priπli v drugo. Ta pokrajina je brækone Ëudovita, Ëe je obsijana s soncem; nam je bila namenjena v sivi barvi. Kar Zbirka v Mestni hiši v »abru. Foto: Alenka »as, 6. 10. 2005 Prvi referat smo poslušali kar na terenu ‡ Jože Primc je go- voril o flizginulih Slovencih«. Foto: Alenka »as, 6. 10. 2005 DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 116 smo videli v barvah, so bile stavbe od znotraj ‡ obnovljen in lepo vzdræevan flkaπtel Zrinskih« in cerkev Antona Padovan- skega, ki kraljuje nad mestom. »abar je æe davno tega preæivel svoje najlepπe in najbogatejπe Ëase, ki so bili najtesneje povezani s predelavo æelezove rude in predvsem z druæino Zrinjskih. Æe iz leta 1492 obstaja proπnja grofu v KoËevju za izkoriπËanje æelezove rude, πele Peter Zrinjski pa je v 17. stoletju postavil æelezarno v »abranski dolini, kar je kraj za kratek Ëas bliskovito povzdignilo. Zrinj- ski je skupaj s Krstom Frankopanom sodeloval v zaroti proti avstrijskemu dvoru, obsojena sta bila leta 1671, zaradi Ëesar je celotna gospodarska panoga zaËela propadati. Z æelezarstvom seveda niso mogli takoj prenehati, tako da so obrati nekaj Ëasa spadali pod ogrsko komoro, kratek Ëas celo pod Idrijo. Potem pa se je leta 1711 zgodila velika naravna katastrofa, ko je »abranka tako narasla, da je zalila vso æelezarno; od takrat si ni veË opomogla. Menda je skoraj 200 æelezarskih delavcev prihajalo tudi iz drugih krajev. Ena sama povodenj bi seveda ne mogla uniËiti celotne gospodarske panoge, Ëe bi bili dani drugi pogoji za njen razvoj. Tako pa je vse skupaj poËasi nehalo in kranjski Zoisi s svojimi æelezarskimi obrati na Gorenjskem so zadali pravi konec nekdaj cvetoËi »abranski dolini. VeË kot opazno pa je, kako se slava in spoπtovanje do Zrinjskih ohranjata skozi stoletja, cesarstva in republike. Njihova imena nosijo velika πola, ki pa ima danes malo uËencev, in glavna ulica, zgodovinski pojem pa ostaja πe kak Mali »abar, ki danes v primerjavi z drugimi hrvatskimi pokrajinami ne pomeni sko- raj niË. Je tako rekoË æiv primer domovinske vzgoje. Dvorec Zrinjskih, ki rabi upravnim poslom obËine, hrani majhne spomine na lastno zgodovino. Veliko zbirko svojih slik je »abru doniral Vilim SveËnjak, na kar so lahko izjemno ponosni. Vsekakor bolj kot na nekoliko bizarno zbirko lovskih trofej, ki si jih je nabral zagnani lovec ‡ domaËin in jih podaril dvorcu, bræËas zato, da ga ne bi doma straπili rogovi mladih pobitih srnjaËkov. SveËnjakove slike so bile izjemno ozadje za predstavitev domaËega pesnika Puhogradskega, kar sta storila dr. Marija Stanonikova in pesnik sam. Tam je tudi upokojeni novi- nar Joæe Primc prviË predstavil svoj referat, ki je govoril o izginulih Slovencih. O tistih Slovencih, ki so πe v prejπnjih stoletjih prebivali na zdajπnjem hrvatskem ozemlju, kar je po PrimËevem mnenju zapisano v literaturi, ki pa je nihËe ne pozna ali noËe poznati. NavzoËim etnologom je bila prob- lematika bolj ali manj tuja in le dr. Vera Kræiπnik BzkiÊ, edina strokovnjakinja na tem podroËju, je nemudoma profesionalno sekundirala, prviË v gradu, potem pa πe vsakiË, ko se je Primc prijavil k besedi. Vendar je bilo premalo tako Ëasa kot volje, da bi se ta tema razjasnila do kraja. Iz »abra smo se namenili v Pleπce, majhno obmejno vas, ki skriva lepo preseneËenje: mag. Marko Smole, tehnik po πtudiju, ki so ga etnologi povabili s seboj, je namreË æe med voænjo razlagal zgodovino in dogodke z obmejnega obmoËja in nam pokazal domaËo hiπo. flPalËava πiπa«, kot ji pravijo domaËini, je v druæinski lasti æe veË kot stoletje in pol, in veliko volje, dela in odrekanj je bilo potrebnih, da je zdaj spet v takem stanju, v kakrπnem je bila ob koncu 19. stoletja, ko je bila sredi preprostih in razmeroma slabo situiranih sovaπËanov dom naprednih bogatih trgovcev, gostilniËarjev in pozneje tudi politikov. MogoËna stavba sredi vasi, soseda cerkve in gostilne, skriva v svoji notranjπËini πe veË prostorov, kot se to kaæe navzven. V pritliËju je rekonstruirana πpecerijska trgovina, v nadstropju in na podstreπju pa so spalnice, saloni in pisarne ‡ izjemno zanimiva meπanica podeæelske gosposke. Primerjava s Kersnikovo Jaro gospodo se ponuja kar sama od sebe, ne da bi æelela biti nevljudna. In spet Ëloveka dobesedno prevzame pristna skrb za tisto flnaπe in staro«, kar je dobesedno odnesel Ëas, pa bi bilo lepo, Ëe bi se spet priËaralo nazaj. Uæitki ob vsakem predmetu, ob vsakem prostoru posebej, ki ga uspe lastnikom spet opremiti, to je tisto, kar velja! Ko smo se odpeljali, nas je na nekem popolnoma neuglednem kraju ustavilo nekaj skal, ki so se, bræËas komaj nekaj minut, preden smo se pripeljali tja, prikotalile z razmoËenega hriba, nekaj podobnega kot majhen plaz. Nekaj mladih etnologov je stopilo iz avtobusa in roËno premaknilo skale: naj se ve, iz katerih krajev je bil Peter Klepec! ©e vedno se je po travnikih vlekla megla in tla so bila πe prav tako mokra kot na zaËetku. In spolzka, kar je pripomoglo k temu, da je nekemu Ëlanu etnoloπke ekspedicije na majhnem mostiËku spodrsnilo, tako da se je komaj ujel, oziroma bolje reËeno, so ga ujeli. Namenjeni smo bili na ogled ene redkih πe Skupinska slika na stopnicah pod cerkvijo v »abru. Foto: Alenka »as, 6. 10. 2005 flVodja« rajže mag. Marko Smole dobro pozna tudi druge spomenike v Plešcah ‡ v vaški cerkvi. Foto: Alenka »as, 6. 10. 2005 DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 117 delujoËih æag. S kolegico Zoro sva medtem obiskali mladega æagarja (ki se tudi piπe Æagar) v hiπi, kjer æivi z oËetom; oËitno tudi tukaj primanjkuje nevest. Prijazni fant nama je razlagal, kako hodi v sluæbo, da je lovec, pa so govorile nagaËene æivali na stenah. Nekako se mu je bilo treba zahvaliti, saj nama je ponudil tudi piπkote, pa sem ga v zahvalo slikala s Zoro. Do Delnic ni bilo daleË, tam pa smo πe pred temo obiskali flkuÊo RaËki«, spomenik starim Ëasom, nekaj podobnega kot je bila flhiπa Vesel« v »abru. Tudi Delnice so preæivele svoje vzpone in padce, v 16. stol. so bile zaradi stalnih turπkih vpadov praktiËno popolnoma opustele. Pozneje se je naselitev spet poveËala, zdaj so nekako upravno srediπËe Gorskega kotarja. Od Delnic do Zagreba je bil le πe kratek skok in z avtobusom so nas pripeljali prav na veËerni sprejem v flSlovenski dom«. Kljub nekaterim pomislekom, ali naj gremo v hotel prej ali pozneje, je med praktiËnimi etnologi prevladalo prepriËanje, da se ne smemo trapiti z malenkostmi, zato so se vse etnologinje takoj poslovile od upanja, da bodo pokazale veËerne toalete. In med prijaznimi Ëlani, zagrebπkimi Slovenci, smo stopicale v terenskih Ëevljih, flkar pa ni motilo velikega duha«. Bil je prijeten spoznavni veËer, s kupicami belega vina in sirovimi gibanicami, priprava na naslednji dan, ko naj bi se v istih prostorih mogoËe odkrilo nekaj novih zgodb o slovenskih prebivalcih hrvaπke prestolnice. Ko smo pojedli in popili, kolikor smo mogli, so nas konËno odpeljali v hotel. Kdor πe ni bil popolnoma dotolËen od celo- dnevne moËe in megle, se je pojavil πe v hotelskem bifeju. In teh ni bilo malo. Ne da bi vedeli, do kdaj delajo natakarji, smo jim zadnji gostje verjetno nekoliko podaljπali delovni dan, a Kranjci smo paË Kranjci! Kaj, kako in s Ëim so se predstavljali πtevilni referenti nasled- nji dan, pa je æe druga, bolj resna zgodba, o kateri poroËa glavna organizatorka dr. Katalin Munda Hirnök v samostoj- nem prispevku. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 25. 11. 2005 Rajžo smo zveËer konËali v Slovenskem domu v Zagrebu. Foto: Alenka »as, 6. 10. 2005 flPalËava šiša«. VeË fotografij in informacij v prispevku Marka Smoleta v rubriki Etnologija je povsod. Foto: Alenka »as, 6. 10. 2005