d.o.o. L
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
»cel ¿filetee www.radio-ptuj.si
Kolesarimo z okusom.
www.polimaraton.
LetaliiSe MoSkanjoi pri Ptuju
Zdravstvo
Ptuj • Slabe prehranjevalne navade Slovencev O Stran 6
Po naših občinah Dornava • Vojna med županom in ravnateljico
O Stran 10
Po naših občinah
Kidričevo • Je
župan ravnal (ne) pravilno?
O Stran 32
Ptuj, petek, 6. junija 2008
letnik LXI • št. 44 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • Kmetje praznijo kašče
V mlinu je vedno živahno
Kljub nekoliko slabšemu vremenu v zadnjih dneh je narava letos kmetijcem naklonjena, tako da pridelki dobro kažejo.
V vinogradih, sadovnjakih, na njivah in v vrtovih je vse zeleno in vsaj za sedaj polno plodov. Najzgodnejši ječmen že počasi rumeni, tako da lahko v drugi polovici meseca pričakujemo žetev. Tudi pšenica in rž sta že v klasju, in če bo ostalo tako, kot je sedaj, letina ne bo slaba; žeti naj bi pričeli že okoli 10. julija.
Na to, da nas do najprije-tnejšega kmečkega opravila loči le še slab mesec, v teh dneh opozarja tudi vsakodnevna živahnost v mlinu v Zabovcih (na posnetku), saj kmetje pridno praznijo ka-šče ter pripravljajo prostor novemu pridelku. Gospodar Daniel Korošec pravi, da imajo največ dela z menjavo zrnja za moko ali za katerega od živilskih izdelkov v njihovi kmečki trgovini. Sicer pa je zadovoljen, saj je v njihovih silosih prostora za okoli 5.000 ton zrnja, dnevno pa lahko v mlinu zmeljejo okoli 2.700 kg zrnja.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Lenart • Prva izredna seja
Ptuj • Sosvet opozarja na vandalizem
Kjer se prepirata dva ... Bo treba zapreti kak lokal?
Lenarški svetniki so se na prvi izredni seji seznanili s potekom trase priključne ceste Lenart in z odpravo posledic izgradnje avtoceste na občinskih in državnih cestah ter ukrepih za odpravo posledic prekomernega prometa na cesti Maribor-Gornja Radgona skozi občino Lenart.
Na seji je zbranim najprej kronologijo dogodkov, povezanih z izgradnjo avtoceste skozi Slovenske gorice, ki se vleče že iz leta 1993, in načrtovanje izgradnje avtoceste predstavil mag. Avgust Zaver-nik. V letu 1998 sta bili na območju Lenarta obravnavani dve varianti avtoceste skozi občino Lenart (varianta 1N in
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
varianta D). Z izgradnjo variante D priključna cesta v Lenartu ne bi bila potrebna, saj bi avtocesta potekala severno od Lenarta. Trasa D je bila z gradbeno-tehničnih, prometnih kriterijev in ekonomskih vidikov ocenjena kot zahtevna, zato so ji nasprotovali prometniki. V letu 1998/1999 se prvič omeni, da je sprejemljivejša varianta 1N (trasa sedanje avtoceste) s priključno cesto. V Lenartu so bili do leta 2004 prepričani, da se bo priključna cesta gradila istočasno z izgradnjo avtoceste mimo Lenarta, saj je bila varianta 1N s priključno cesto še vedno cenejša od variante D. Pa se to ni zgodilo.
O Stran 8
Varnostni sosvet mestne občine Ptuj, ki ga je tokrat župan dr. Štefan Celan sklical v razširjeni sestavi, je ponovno opozoril na vrsto težav, predvsem zaradi vandalizma ob vikendih v nočnem času; tržni inšpektorji pa so že zagrozili, da lahko v primeru ponavljajočih se kršitev v posameznih lokalih ali pred njimi predlagajo njihovo zaprtje.
je vse več vinjenih voznikov. Do konca maja letos smo na
Predsednik varnostnega sosveta župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je na seji v torek, 3. junija, pojasnil, da se je za sklic v razširjeni sestavi odločil zaradi vse pogostejših kršitev javnega reda in miru v nekaterih ptujskih lokalih, ki ob koncih tedna obratujejo tudi v nočnem času, in pred njimi. Zato je na sejo povabil tudi predstavnike policije, sodišč, tožilstva in tržnega inšpektorata.
Komandir policijske postaje Ptuj Darko Najvirt je ob predstavitvi analize o stanju na področju javne in prometne varnosti v zadnjih petih letih, ki so jo prejeli tudi vsi udeleženci sosveta, izpostavil, da je splošno stanje varnosti sicer že nekaj let nespremenjeno, sicer pa opažajo nihanja:
»Nikakor ne moremo biti zadovoljni s stanjem na področju prometne varnosti, saj so posledice prometnih nesreč v zadnjem času vse hujše, med povzročitelji pa
PP Ptuj priprli že več kot 30 vinjenih voznikov.
O Stran 8
Foto: M. Ozmec
Okrožni državni tožilec Milan Birsa: »Naša zakonodaja vandalizma sploh ne pozna, čeprav vsi vemo, da obstaja!«
"Pomurci, avtocesta prihaja!"
V petek, 30. maja, je Družba za avtoceste slovesno predala prometu nov, 11 kilometrov dolg avtocestni odsek pomurske avtoceste med krožiščem v Pesnici in priključkom Lenart. Ob tej priložnosti je uprava Darsa na novinarski konferenci predstavila nadaljnji načrt gradnje celotne pomurske avtoceste, ki bo prometu predana pred dogovorjenimi pogodbenimi roki. Tako bo odsek Beltinci-Lendava-Pince dokončan predvidoma v avgustu, odsek Lenart-Vučja vas pa oktobra letos.
Lenart • Odprt avtocestni odsek med Pesnico in priključkom Lenart
Predsednik uprave DARS mag. Tomislav Nemec je obljubil dokončanje pomurskega avtocestnega traka do konca leta 2008.
Vrvico je prerezal minister za promet mag. Radovan Žerjav.
Foto: ZS
Foto: ZS
"Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je predvideval izgradnjo celotnega kraka avtoceste med Pesnico in Pincami do leta 2013, kasneje pa je vlada sprejela sklep, s katerim je navedeni datum dokončanja pomurske avtoceste pomaknila na konec leta 2008. Zavedajoč se prometne situacije na obstoječi glavni cesti G1, kjer je pomemben vsak posamezen dan, si bo Dars še naprej prizadeval storiti vse, kar je v njegovi moči, da se skupaj z izvajalci del poiščejo ustrezne tehnične rešitve, da bo pomurska avtocesta prometu predana znatno pred rokom, to je del že v avgustu, preostali del pa v oktobru, in to v okviru načrtovanih sredstev. Morebitno dodatno skrajševanje rokov bi šlo na škodo varnosti udeležencev v cestnem prometu in tudi kakovosti same gradnje, na kar pa Dars ne more pristati," je na novinarski konferenci pred otvoritvijo v Mariboru dejal mag. Tomislav Nemec, predsednik uprave Darsa.
Predstavljene so bile tudi dosedanje aktivnosti na področju uvedbe vinjet, kjer bo kljub ne-
katerim zapletom Dars naredil vse, da bo s 1. julijem uspešno uvedeno cestninjenje z vinje-tami. "V Darsu imamo pripravljene tudi rezervne scenarije uvajanja vinjet. Tako bomo v primeru, da vinjete zaradi
vloženega revizijskega zahtevka družbe Cetis do 1. julija ne bodo natisnjene, voznikom na prodajnih mestih po 15. juniju namesto vinjet izdajali potrdilo o plačilu cestnine. Kasneje pa bodo vozniki potrdila lahko zamenjali za vinjete," je razložil mag. Tomislav Nemec.
Po tiskovni konferenci v Mariboru je sledila otvoritev avtocestnega odseka med kro-žiščem Pesnica in priključkom
I seveda izjemna priložnost za splošni razmislek o našem početju tedaj in zdaj. Vse, kar se je dogajalo v zvezi s četverico, še zdaleč ni omejeno (in izživeto) z majskimi in junijskimi dnevi leta 1988. Vse skupaj je bilo v bistvu sestavni del veliko širšega (dramatičnega) dogajanja v bivši državi. Politična in gospodarska kriza sta kar naprej vzpostavljali ozračje napetosti, negotovosti in nezaupanja. Zastavljala so se mnoga vprašanja in dileme, na katere so (pre)mnogi v tedanjih vladajočih strukturah iskali in ponujali povsem napačne odgovore, ki so Jugoslavijo potiskali v vedno nove nesporazume in konflikte ter nedemokratična dejanja. Ves čas je v zraku visela nevarnost vojaškega udara ali kakšnega drugega reševanja nakopičenih težav z nedemokratičnimi sredstvi. Slovenija se je temu na različne načine upirala. V formalnih uradnih vladajočih strukturah in skozi različne oblike delovanja civilne družbe. To
Lenart, ki predstavlja funkcionalno celoto. Novo cestno pridobitev sestavlja kilometer dolg odsek med Pesnico in razcepom Dragučova (sicer del odseka Pesnica-Zrkovska c. na mariborski vzhodni obvoznici), 7,8 kilometra dolg odsek Maribor-Lenart in del odseka Lenart-Sp. Senarska v dolžini 2,2 kilometra. Avtocestni odsek med Mariborom in priključkom Lenart predstavlja zahodni
so v federalnem centru in v drugih jugoslovanskih okoljih dobro zaznavali in čutili. Zato seveda ni čudno, da so vse "negativno", kar je prihajalo iz Slovenije, med drugim proglašali tudi za dokaz napačne politike in "nenačelne" popustljivosti slovenskih oblasti do različnih "sovražnih" političnih ekscesov in pojavov.
Zagotovo ni naključje, da je spomladi pred dvajsetimi leti v Ljubljani nastal glavni konflikt med armado, kot najbolj okostenelo strukturo tedanje oblasti in mladinsko strukturo, kot nosilko novih pogledov in novih kvalitetnih meril za jugoslovanski socializem in demokracijo.
Vsekakor ne kaže pozabiti, da so bili pravzaprav vsi iz afere JBTZ najbolj neposredno povezani s formalno "državno" mladinsko organizacijo in ne s kakšno ilegalno ali pollegalno politično opozicijsko formacijo. Tega se je pomembno zavedati zaradi čim bolj objektivnega (in zgodovinsko natančnega) ocenjevanja tedanjih razmer.
Po dvajsetih letih se kar nekako pozablja, da je šlo pri vsem skupaj za že zelo izrazito (enotno) slovensko voljo (ne glede na takšno ali drugačno posamično
del pomurskega avtocestnega kraka A5, ki bo avtocesto med Mariborom in Pincami (na slovensko-madžarski meji) v razcepu Dragučova navezal na obstoječe avtocestno omrežje. V okviru v promet predane štiripasovnice med Mariborom in Lenartom je bil zgrajen tudi razcep Dragučova in avtocestna priključka Pernica, ki bo namenjen priključevanju lokalnega prometa od Zamarkove do Pernice in zaledju s Slovenskih goric, in Lenart, preko katerega bo (do predaje prometu naslednjega avtocestnega odseka med Lenartom in Vučjo vas) potekal ves promet. Poleg tega so bili zgrajeni tudi številni objekti, ki ležijo na avtocesti oz. deviacijah (prestavitvah) cest. Na trasi avtoceste je bilo zgrajenih šest viaduktov v skupni dolžini 1402 metra, dvocevni pokriti vkop Močna dolžine 360 metrov, devet podvozov, trije nadvozi, pet mostov, nadhod za divjad, podhod za visoko divjad in podhod za zaščito plinovoda, prepusti, oporni zidovi in kamnite zložbe. Zgrajeni so bili tudi regulirani vodotoki, akumulacijski ribnik Pernica, vsa potrebna komunalna infra-
politično naravnanost). Če nekoliko poenostavim: v bistvu ni bilo bistvenih razlik med aretiranimi in formalno slovensko politično oblastjo v pogledih, kakšna Jugoslavija je sprejemljiva in kakšna ne, kakšen naj bi bil v njej položaj Slovenije in kakšen ne. Protestniki na Roški (kjer je bila vojašnica JLA, pa tudi vojaški zapor) so mislili malodane enako kot člani tedanjega slovenskega partijskega centralnega komiteja. Šlo je za enkratno slovensko enotnost, za mogočno voljo, da se ne popusti pred nikakršnim diktatom, ki bi kakorkoli ogrožal slovensko identiteto in svobodo v najširšem pomenu besede. Tedanji slovenski politični in oblastni voditelji so to na različne načine odločno dopovedovali v Beogradu in bili pravzaprav sestavni del gibanja z Roške. Zaradi tega je bil protest še toliko bolj mogočen in odmeven. Med Slovenci preprosto ni bilo janičarjev in delitev, ki so v siceršnji naši zgodovini prepogosto povzročale največjo škodo. Ni prav, da se na to pozablja in da slovenska nacionalna televizija v svoji osrednji dokumentarni oddaji ob 20. obletnici afere JBTZ na to ni znala (ali hotela?) ustrezno opozoriti.
struktura, javna razsvetljava, potrebna protihrupna zaščita ter celotna krajinska in horti-kulturna ureditev.
Pogodbena vrednost izgradnje avtocestnega odseka je znašala 105,11 milijona evrov, dela pa so izvajale družbe SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, CPM Maribor, GIZ Gradis Ljubljana, CMC Celje in Vegrad Velenje. Nadzor nad izvedbo del je izvajal DDC svetovanje inženiring, d. o. o.
Slavnostni govornik na prireditvi minister za promet mag. Radovan Žerjav je poudaril, da bo do oktobra odprta celotna trasa pomurske avtoceste in ob koncu dejal, da navadno svoj govor zaključi z besedami, da naj bo nova cesta varna. Tokrat ga je zaključil z besedami: "Pomurci, avtocesta prihaja!"
Po otvoritvi so se zbrani gostje odpeljali po novi avtocesti od Pesnice do Lenarta, kjer je bila pogostitev. V naslednjih dneh naj bi odprli za lokalni promet še polovico avtoceste med Lenartom in Spodnjo Senarsko, ki bo razbremenila Lenart lokalnega prometa iz smeri Ptuja.
Zmago Šalamun
Seveda je prav, da se spominjamo Janševega trpljenja in trpljenja njegovih (so)zapornikov. Janši tudi ne kaže zameriti, ko zdaj po dvajsetih letih evforično govori (in priznava), da si takrat ni domišljal, da bo doživel takšno politično kariero in da bo opravljal "eno izmed najpomembnejših evropskih funkcij", kakršne še ni nikoli opravljal noben Slovenec. Toda to ni vse in dovolj.
Predvsem nekateri nekako ne morejo (in nočejo) priznati, da je do mogočne podpore "štirim" in do vsega, kar imamo danes, prišlo ob participaciji vseh slovenskih političnih dejavnikov, ki so imeli svojo težo v šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav je šlo velikokrat tudi za konflikte in nesporazume med njimi, pa je vendarle res tudi to, da je sodobna Slovenija skupek želja in iskrenih hotenj vseh, ne samo nekaterih. Tega se moramo zavedati, saj gre za dragoceno spoznanje in dokazilo, kaj je moč doseči z enotno voljo, če se jasno ve, kaj se hoče. To pa seveda tudi pomeni, da v takšnem ravnanju ne sme biti nikakršnega vnaprejšnjega podrejanja zgolj enim interesom in različnim skonstruiranim ciljem, pa tudi ne tendenčnega prikazovanja "napak" in sebičnega prisvajanja zaslug.
Jak Koprive
Uvodnik
Medobčinsko tekmovanje v obrtnih conah
Dve najpomembnejši in najpogosteje uporabljani besedi že kar nekaj časa sta projekti in razvoj. Lahko tudi združeni v eno besedo: razvojni projekti. Itak da ne-razvojnegaprojekta ne more biti, ne?
In potem gledam in gledam, kaj so to razvojni projekti v našem okolju.
Okej, po Halozah (in še marsikje) so razvojni projekti recimo: vodovod, pa seveda ceste, kar bi moralo biti že itak samo po sebi umevno, ne pa vprašanje razvoja. Sploh pa, po mojem mišljenju, asfaltiranja cest ne moremo imenovati razvojni projekt, ker je to taka nuja, da bi te zadeve lahko imenovali kvečjemu predrazvojni projekt.
Je pa nekaj drugega, kar mi v občinskih načrtih, ki se imenujejo razvojni, nekako ne gre in ne gre v glavo. Namreč, vse občine, praktično brez izjeme, stavijo svoj nadaljnji razvoj na podjetništvu, bolj konkretno na obrtnih in industrijskih conah. In če človek malo pogleda po vseh občinskih prostorskih kartah, je teh con za eno malo morje; nekatere občine imajo celo po dve. Prmejduš, saj je planiranje čisto v redu zadeva, ampak čemu bo služilo toliko drobcenih obrtno-industrijskih con? A je to res dejavnik razvoja občine?Meni se ne zdi, pa čeprav se govori o novih delovnih mestih in marsičem izključno samo pozitivnem, kar naj bi take cone prinašale.
Zanimivo ob tem je, da se hkrati veliko govori o turizmu, ki naj b bil dejansko edini realni dejavnik razvoja, zlasti v Halozah, a niti ena občina ni pomislila, da bi opredelila, recimo, komunalno urejeno turistično cono. Namesto tega vse občine med seboj kar tekmujejo, koliko in kako velike bodo industrijske cone, za katere je še veliko vprašanje, ali bodo res zaživele in prinesle kraju - kaj? Napredek? A bo turistom res zanimiv pogled z Borla na obrtno cono? Ali pa z Majskega in Dravinjskega Vrha na drugo enako cono?
Mah, jaz te silne želje po industrializaciji podeželja ne razumem in pika. Osebno bi se mi zdelo veliko pametnejše in bolj logično, če že te cone morajo biti, da bi se več občin skupaj dogovorilo za eno nekoliko večjo lokacijo, proračunske stroške in dohodke iz te cone pa bi si potem razdelile po dogovorjenem ključu. Ampak pri nas velja, da mora biti vsak prvi, pa čeprav samo na svojem majhnem dvorišču ...
Simona Meznarič
Sedem (ne)pomembnih dni
Kaj se je dogajalo na Roški
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Varnostni sosvet opozarja na vandaiizem
Zaprtje lokala se lahko zgodi tudi v Ptuju!
Varnostni sosvet mestne občine Ptuj, ki ga je tokrat župan dr. Štefan Čelan sklical v razširjeni sestavi, je ponovno opozoril na vrsto težav in problemov, predvsem zaradi pojavov vandalizma ob vikendih v nočnem času; tržni inšpektorji pa so že zagrozili, da lahko v primeru ponavljajočih se kršitev v posameznih lokalih ali pred njimi predlagajo tudi njihovo zaprtje.
Predsednik varnostnega sosveta župan MO Ptuj dr. Stefan Čelan je na seji v torek, 3. junija, pojasnil, da se je za sklic v razširjeni sestavi odločil zaradi vse pogostejših kršitev javnega reda in miru v nekaterih ptujskih lokalih, ki ob koncih tedna obratujejo tudi v nočnem času, in pred nj imi. Zato je na sejo povabil tudi predstavnike policije, sodišč, tožilstva in tržnega inšpektorata.
Komandir policijske postaje Ptuj Darko Najvirt je ob predstavitvi analize o stanju na področju javne in prometne varnosti v zadnjih petih letih, ki so jo prejeli tudi vsi udeleženci sosveta, izpostavil, da je splošno stanje varnosti sicer že nekaj let nespremenjeno, sicer pa opažajo nihanja:
»Nikakor ne moremo biti zadovoljni s stanjem na področju prometne varnosti, saj so posledice prometnih nesreč v zadnjem času vse hujše, med povzročitelji pa je vse več vinjenih voznikov. Do konca maja letos smo na PP Ptuj priprli že več kot 30 vinjenih voznikov.
Tudi na področju javnega reda in miru stanje ni zadovoljivo, največ kršitev ugotavljamo ob koncih tedna v lokalih ali pred njimi v starem mestnem jedru, najpogosteje na Vinarskem trgu, v Lackovi, na Mestnem trgu ter v delu Prešernove, kjer so znani ptujski lokali, ki ob vikendih obratujejo tudi v nočnem času. Problematično je bilo predvsem januarja, februarja in marca pred lokali, kjer se zaradi kadilskega zakona zbirajo mladi in ob kajenju pijejo vse več alkoholnih pijač, ki jih prinašajo iz avtomobilov. Čeprav smo v teh lokalih, okrepljeni s kolegi iz PP Maribor in inšpekcijskimi službami, opravili več nenapovedanih pregledov, se stanje ne izboljšuje. Najpogostejše kršitve, ki jih ugotavljajo naši policisti, so točenje alkoholnih pijač mladoletnim osebam, prisotnost mladostnikov v nočnem času, vse več pa je tudi vandalizma.«
Raziskanost kršitev je le 50-odstotna
Svetovalca župana Janeza Merca je zanimalo, zakaj je raziskanosti najpogostejših kršitev
le 50 %, menil pa je, da ostaja še veliko kršitev neprijavljenih, za umiritev neugodnega stanja in razmer pa je predlagal, da se vsi, ki so na območju MO Ptuj zadolženi za varnost, še tesneje povežejo in povečajo svojo učinkovitost, predvsem na preventivnem področju; ukrepati je potrebno hitro in učinkovito, kajti vandalizem in kršitve javnega reda je potrebno zajeziti.
V razpravi je Črtomir Rosič iz mestne četrti Jezero opozoril, da imajo enega najbolj prometnih krožišč in prometnic, zaradi česar pogosto prihaja do prometnih nesreč, zato zelo pogrešajo prisotnost policistov, predvsem ob prometnih konicah in ob koncih tedna, ko nekateri prav tekmujejo v hitrosti vožnje, ceste pa so polne mladih. Komandir Darko Najvirt mu je odgovoril, da morajo s kadrom, ki ga imajo na PP Ptuj, pokrivati območje devetih občin ter da vsak petek in soboto aktivirajo dvakrat več policistov kot med tednom, v samem mestu pa so poleg rednih kontrol uvedli tudi policiste v civilu, strinjal pa se je, da bi bila večja prisotnost policistov res potrebna.
Vodja ptujske enote Državnega tožilstva Milan Birsa je ugotovil, da podatki policije niso primerljivi z njihovimi, saj se ne ujemajo in niso tako alarmantni: »V lanskem letu smo na tožilstvu, ki zajema območje ptujske in ormoške občine, obravnavali prek 1.600 kaznivih dejanj, pri čemer je s ptujskega območja okoli 1000 storilcev, vendar stanje ni zaskrbljujoče, saj kriminaliteta ne narašča; niti po številu niti po strukturi kaznivih dejanj. Prek 75 % je namreč kršitev lažje narave. Preiskanost zadev je relativna, saj od 1.600 zadev pride do dejanske obtožbe storilcev le v okoli 45 % zadev, na koncu jih obsodijo le okoli 4 %, vsi ostali kazenski postopki pa sploh ne pripeljejo niti do sojenja. Sodni 'izplen' je torej le okoli 75-odstoten. Verjamem, da je vandalizma kar precej, vendar ga naša zakonodaja sploh ne pozna, po moji oceni je le kakih 10 odstotkov ovadb takih, ki bi jih lahko pripisali pojavu vanda-lizma. Ocenjujem, da je situacija stabilna, kljub temu pa sem za še tesnejše sodelovanje s policijo in
Foto: M. Ozmec
Tako predsednik Okrožnega sodišča Andrej Zmavc (levo) kot predsednik Okrajnega sodišča Beno Janžekovič sta menila, da bi mlade morali pritegniti k pogovorom na varnostnem sosvetu.
Foto: M. Ozmec
Okrožni državni tožilec Milan Birsa: »Naša zakonodaja vandalizma sploh ne pozna, čeprav vsi vemo, da obstaja!«
Foto: M. Ozmec
Jana Dolenc, vodja tržnega inšpektorata območne enote Maribor: »Če se bodo kršitve ponavljale še naprej, se lahko tudi v Ptuju zgodi zaprtje katerega od nočnih lokalov.«
organi pregona.«
Tudi Okrožno sodišče v Ptuju, ki je na koncu te verige po besedah predsednika Andreja Žmav-
ca, vodi podatke o kaznivih dejanjih po drugačni metodi: »Sodno območje, ki ga pokriva naše sodišče, zajema območje nekdanjih velikih občin Ptuj in Ormož, vendar iz samega centra Ptuja zadev ni veliko. Vsi Ptujčani vemo, da se ob koncih tedna največ dogaja pri kavarni, Super Liju in Feluka baru, ampak tako grozno ni. Sicer je bila tudi naša sodna stavba v Krempljevi v zadnjih treh letih že desetkrat žrtev vandalizma. Marca letos je nekdo splezal celo v 1. nadstropje in s stavbe odtujil kar tri zastave. Zato imamo po moji odredbi po zaključku delovnega časa čez vikend v pritličnem delu na oknih spuščene rolete, v kratkem pa naj bi nam namestili še nadzorne video kamere.
Kot občana me zelo prizadene, ko se ob vikendih sprehodim po parku in vidim, da ni skoraj nobena svetilka cela, da ne omenjam kupov odpadkov in steklenic, ki so posledica noči. Kaj storiti? Tako kot smo dobili na mizo akcijski načrt za boj proti drogam, bi morali to storiti tudi na drugih
področjih, starše pa bi moralo malo bolj zanimati, kaj se dogaja z njihovimi otroki. Že pred mnogimi leti sem predlagal, da bi delo na šolah organizirali tako, da bi učenci vsak ponedeljek zjutraj nekaj časa namenili pobiranju odpadkov po parku in drugih krajih, kjer se srečujejo. Mislim, da bi se morali več pogovarjati z mladostniki, jih povabiti medse in jih aktivirati.«
Župan dr. Štefan Čelan je Žmavcu odsvetoval namestitev varnostnih kamer, saj so jih namestili tudi na občini, pa se je od tedaj stanje še poslabšalo: »Imamo posnetke, kako mladostniki pred kamero motajo in kadijo travo, kako se norčujejo in celo kako uri-nirajo po vratih občine, pa to ni nikakršen dokaz, čeprav so osebe prepoznave. Zanimivo pa je, da je v mestu le pet ali šest mest, kjer se mladi zbirajo, to so park pri Mladiki, grajske stopnice, pred kavarno in pred Super Lijem. Najhuje pa je v petek ali soboto okoli 2. ali 3. ure zjutraj. Moramo stopiti skupaj in učinkovito ukrepati, tako ne gre več. Sicer je problem v navzkrižnih interesih, saj nam občani pošiljajo peticije, ki so proti nočnemu življenju v lokalih, ker to povzroča vandalizem, na drugi strani pa se pritožujejo gostinci, da se v mestu nič ne dogaja ter da bi jim s prepovedjo nočnega obratovanja povzročili ogromno materialno škodo. Če nam uspe k pogovoru pritegniti mnenjske voditelje mladih in se z njimi o vsem pogovoriti, sem prepričan, da bodo zadeve zelo drugačne. Ne razumem pa, kako je možno, da se osnovnošolska mladina okoli 14. ure popoldne pojavi iz trgovin s polnimi vrečkami alkoholnih pijač in hodi v park, kjer se opija sredi dneva. Starši bi morali vedeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki!«
Inšpekcija lahko lokal tudi zapre
Vodja tržnega inšpektorata območne enote Maribor Jana Dolenc je sicer sodelovanje s policijskimi postajami ugodno ocenila, o njihovih ugotovitvah pa povedala zelo zanimive reči: »Naši inšpektorji lahko preverjajo le obratovali čas lokala, točenje alkohola ter prisotnost mladoletnih oseb. Pri ugotovljenih kršitvah le okoli 50 odstotkov kršiteljev plača globo takoj, vse ostalo gre prek sodišč. Vsekakor pa je velik problem naraščajoče število kršitev javnega reda in miru, predvsem pred posameznimi gostinskimi lokali. Naj povem, da smo v Mariboru zaradi podobnih težav v štirih poskusih v enem letu uspeli zapečatiti neko diskoteko. Sicer je lastnik že ustanovil drugo firmo in z istim osebjem odprl drug lokal, a rada bi povedala, da se lahko zgodi zaprtje lokala tudi v Ptuju, če se bodo kršitve še naprej pojavljale. In ko smo v Mariboru eno glavnih diskotek zaprli, se je zadeva preselila v Ptuj, kjer so nočni lokali še lahko odprti. Vemo, da gostinci izkoriščajo obratovalni čas, zato bomo pri naših obhodih in nenapovedanih kontrolah pri svojem delu še bolj dosledni in rigorozni. Še vedno trdim, da
podaljševanje obratovalnega časa lokalov v nočne ure po svoje vzpodbuja kršitelje k vandalizmu in raznim drugim kršitvam, zato opozarjam, da poskušate v Ptuju delovati v obratni smeri.«
Ko so govorili o aktivnostih ob zaključku šolskega leta, kjer bodo posebej aktivni ptujski policisti, pa je Jana Dolenc poudarila, da bodo skupaj s policisti v civilnih oblekah dosledno preverjali prodajo alkohola mladoletnim osebam v trgovinah, da bodo kršitelje dosledno kaznovali, v Mariboru so tako oglobili še nekaj trgovin, globa za tovrstno kršitev pa je 2.800 evrov, inšpektorji iz Maribora bodo opravljali kontrole tudi v Ptuju in Ormožu. Sicer pa je tudi ona menila, da so starši osnova vsake vzgoje in reda in da je največ odvisno prav od njih.
Da zadeve le niso tako hude in kritične, kot je slišati, je menil predsednik Okrajnega sodišča na Ptuju Beno Janžekovič ter poudaril, da je potrebno pri prizadevanjih, da bi zadeve izboljšali, dejansko združiti moči in dati večji poudarek predvsem preventivi ter vzgoji mladega človeka, saj je kurativa po njegovi oceni dobra. Menil je tudi, da zadeve, o katerih je govorila inšpektorica, po sodnem redu niso prednostne, a tudi on se je strinjal s predlogom, da bi prihodnjič na varnostni sosvet povabili tudi predstavnike razredov in šol in se z njimi pogovorili o možnostih za izboljšanje stanja.
Na dejstvo, da so povsod drugod ponoči lokali zaprti, pri nas pa tega nikakor ne moremo realizirati, ker smo pri odločitvah preveč mlahavi ali pa nismo kos lobiranju gostincev, je ponovno opozoril komandir Darko Naj-virt, župan dr. Štefan Čelan pa ga je skušal miriti, češ da je vsaj 95 odstotkov mladih obiskovalcev lokalov normalnih, problematičnih naj bi bilo po njegovem le okoli 5 odstotkov, zaradi tega ne vidi dovolj trdnih razlogov, da bi lokale v Ptuju zapirali okoli 23. ure.
Da stanje problematičnosti mladine dejansko ni tako kritično, je poskušal pojasniti tudi Aleksander Solovijev iz Centra za socialno delo, ki je dejal, da se med kršitelji v glavnem pojavljajo eni in isti mladostniki ter dodal, da teh ni veliko. Smo pa v Ptuju prvi v EU pričeli pilotni projekt, v katerega je vključenih l2 strokovnjakov, ki z mladimi delajo v petih skupinah. Ob analizi stanja na področju uživanja prepovedanih drog pa je malce okregal starše in šole; starše, ker ne vedo ali nočejo vedeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, šole pa, ker problematičnih zadev nočejo prijavljati policiji ali centru. Rozika Ojsteršek je ponovno dala pobudo, da bi v Ptuju ustanovili šolo za starše, saj je treba vzpodbuditi družinske vrednote ter spoštovanje starševstva. Da je osnovni problem kršiteljev v starševski vzgoji, je pritrdila tudi Alenka Korpar iz Skupne občinske uprave, ki je člane sosveta seznanila tudi z nekaterimi novostmi, ki so jih vnesli v delo občinskega redarstva, vendar se bodo tudi oni v bodoče še bolj posvečali preventivi.
M. Ozmec
Ptuj • Nadaljevanje projekta oživljanja Ptujskega jezera
Ptujsko morje z novimi objekti
Kot smo že poročali, so mestni svetniki na majski seji sprejeli več predinvesticijskih projektov, najtežja pa sta bila za nadaljevanje projekta Vitalizacije Ptujskega jezera, ki naj bi se uredilo kot športno turistično rekreacijsko izobraževalni center Ptuj, in izgradnja večnamenskega športno-prireditvenega centra. Prvi ima 139 strani in dodanih še nekaj skic, drugi se zaključuje na 120. strani. Pri obeh se je kot izdelovalec investicijske dokumentacije podpisala firma Radix, d. o. o., iz Lovrenca na Dravskem polju oziroma Aleksander Dolenc.
Nosilec nadaljevanja investicije Vitalizacije Ptujskega jezera kot športno turistično rekreacijsko izobraževalne-
ga centra je MO Ptuj, občina Markovci pa je sofinancerka investicijskega projekta v višini 19,9-odstotka od deleža,
ki ga sofinancirata občini. Kot bodoči upravljavec je opredeljen Zavod za šport Ptuj. Lani je bila zaključena
Veržej • Deveti praznik občine
Za minulo enoletno obdobje velja izpostaviti zaključek investicije v izgradnji poslovno-sta-novanjskega objekta v Veržeju. Zadnja faza tega projekta je bila oprema zobne ambulante, saj je glede na pričet postopek podelitve koncesije za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti pričakovati, da bodo tovrstne zdravniške storitve zaživele ob koncu letošnjega leta. Največja lanskoletna naložba je bila izgradnja tribun v špor-tnorekreacijskem centru Veržej. Sodoben športni objekt s 400 pokritimi sedeži sodi med najlepše v Pomurju. V začetku leta je v občini pričel delovati
turističnoinformacijski center, ki opravlja pomembno poslanstvo na področju promocije in združevanja turistične ponudbe na tem območju. Prvi skupni projekt se izkazuje v občinskem glasilu in zloženki o turističnih zmogljivostih občine, ki sta izšla v dneh občinskega praznika. Kot največji dogodek v občini Veržej lanskega leta se pripisuje podpisu ustanovnega akta javnega zavoda Osnovna šola Veržej, s katerim si je občina s soustanoviteljem Ministrstvom za šolstvo in šport razdelila premoženje javnega zavoda ter opredelila pravice in obveznosti za delo-
prva faza projekta Vitalizaci-je Ptujskega jezera, v okviru katere so bili na plovnem območju zgrajeni nekateri objekti, pristanišče Ranca v Budini, dve vstopno-iz-stopni mesti v Zabovcih in v Termah, veslaška proga z označbami in računalniško opremo ter označba plovnih poti. Investicija se je izvedla ob podpori ministrstva za šolstvo in šport, kohezijskimi sredstvi, državnimi in sredstvi MO Ptuj in občine Mar-kovci. V okviru nadaljevanja
projekta oziroma ureditve športno turistično rekreacijsko izobraževalnega centra Ptuj pa naj bi se dogradilo pristanišče Ranca v Budini, uredili privezi plovil in zgradila večnamenska zgradba za potrebe pristanišča in ljudi, dogradilo vstopno-iz-stopno mesto v Termah, na novo zgradilo vstopno-izsto-pno mesto Ribič, vstopno-izstopno mesto v Markov-cih, veslaška proga pa naj bi dobila še štartno inštalacijo, ciljni stolp in veslaške poto-
ne. Vrednost investicije je 4,9 milijona evrov, izvajala pa naj bi se s sredstvi MO Ptuj in sofinanciranjem EU ter ministrstva za šolstvo in šport. S projektom nadaljevanja Vitalizacije Ptujskega jezera MO Ptuj kandidira na javnem razpisu za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v športno rekreacijsko infrastrukturo - I, za pridobitev nepovratnih sredstev v višini največ 100 odstotkov upravičenih stroškov. Če bo uspešna, bodo projekt nadaljevali že letos, septembra ali oktobra.
Ptujski turizem vse bolj stavi tudi na vodni del, na svoje morje, ki bo zagotovo z novimi objekti postalo še privlačnejše za vse ljubitelje vodnih športov, rekreativce in tekmovalce, obetajo pa se tudi mednarodne tekme s kajaki in kanuji na mirnih vodah. Prva bo že letos 30. in 31. avgusta, odprto državno prvenstvo, kjer bodo ob slovenskih lahko nastopili tudi tuji tekmovalci.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letos bo Ptujsko jezero gostilo tudi odprto državno prvenstvo v kajakih in kanujih na mirnih vodah.
Zamenci • 60 let gasilskega društva
Zbornik ob jubileju
Na prvi junijski dan je šest desetletij svojega obstoja in delovanja praznovalo eno izmed štirih dornavskih prostovoljnih gasilskih društev - PGD Žamenci. Obletnico so obeležili s proslavo, ki se je nato, kot se za gasilce spodobi, zaključila z veliko vrtno veselico.
Veliki razvojni koraki
Občina Veržej, ki leži v osrčju Prlekije, je obeležila svoj deveti praznik in desetletnico delovanja, saj se je njena samostojna pot pričela leta 1998. Kot je na slovesnosti dejal župan občine Veržej Slavko Petovar, so bili začetki izjemno težki, ko pa je občina shodila, je na veliko zakorakala v perspektivno prihodnost.
Lea Hofman, vodja Term Banovci, prejema plaketo občine Veržej iz rok župana Slavka Petovarja.
vanje v prihodnje. Dokument pomeni zelo dobro osnovo za nadaljnji razvoj osnovne šole v Veržeju. In kakšen je pogled v prihodnje razvojno obdobje? Največja naložba letošnjega leta je zagotovo dograditev ulične razsvetljave v Veržeju, ki bo zaključena še v tem mesecu. Občina je v postopku sprejemanja novega prostorskega plana, s katerim bo dana možnost, priložnost in vzpodbuda za gradnjo stanovanjskih enot, namenjenih mladim družinam. Kot je poudaril Slavko Petovar, bo za uresničitev tega projekta potrebno sodelovanje občanov, zlasti lastnikov zemljišč. Smelost spodbudnih načrtovanj za prihodnje je izražena v izgradnji turistične infrastrukture v Banovcih, dograditev kanalizacijskega sistema in ureditev cest v Veržeju ter naložbe v osnovno šolo in vrtec.
Na slovesnosti ob občinskem prazniku so bila podeljena priznanja, nagrade in plakete. Pisno priznanje sta prejela Antonija Kegelj in Janko Žunič, priznanje z denarno nagrado je pripadlo Ivanu Ve-beriču, plaketo občine Veržej pa sta prejela Drago Legen in Terme Banovci.
Niko Šoštarič
Praznovanje jubileja se je sicer začelo že v petek zvečer s slavnostno sejo članov PGD, po kateri so se s prižganimi svečami poklonili vsem že umrlim začetnikom današnjega društva, nadaljevalo v soboto z izvedbo hidrantne vaje, v kateri je sodelovalo 16 društev iz okolice, vrhunec pa je doseglo v nedeljo popoldne z osrednjo slovesnostjo. Ta se je začela s svečano parado vabljenih društev, vse zbrane pred novozgrajenim vaško-gasilskim domom pa je kot osrednji govornik pozdravil župan (sicer tudi član PGD Žamenci) Rajko Janžekovič, ki je med drugim povedal: »PGD Žamenci je nosilec vsega družabnega dogajanja v vaškem odboru Žamenci, v katerem so vasi Brezovci, Slomi, Stre-jaci, Strmec pri Polenšaku in
Žamenci. Tako skrbi društvo za zaščito in reševanje, kar je njegov prvotni namen, pa tudi za kulturo, šport in druge družabne prireditve. Ob visokem jubileju, ki ga gasilci praznujejo letos, se iskreno zahvaljujem vsem ustanoviteljem, ki so pred šestdesetimi leti zbrali pogum in organizirali gasilsko desetino, ki je prerasla v društvo, obenem pa velja zahvala tudi vsem današnjim članom, ki zagotavljajo, da nas v življenju spremlja občutek varnosti!«
Občinstvo sta pozdravila tudi predsednik PGD Žamenci Franc Šuen ter regijski poveljnik in član poveljstva GZS Janez Liponik, ki je poudaril, da so na takšna PGD, kot je ža-mensko, lahko zelo ponosni, tako zaradi lastne iniciative in ogromno vloženega dela v nov
dom kot zaradi številnih udeležb na gasilskih tekmovanjih ter doseganja lepih uspehov.
V okviru proslave so s posebnimi plaketami nagradili štiri ustanovne člane žamen-skega gasilskega društva, in sicer so plakete prejeli Stanko Zagoršak, Maks Petek, Franc Hojnik in Vinko Petek. Za kulturno noto pa so poskrbele mlade dornavske mažoretke ter osnovnošolci iz sekcije Mladih lukarjev.
Ob 60-letnici PGD Žamen-ci je bil javnosti predstavljen tudi poseben zbornik s celovitim in zanimivim orisom nastanka in razvoja tamkajšnjega gasilstva ter okraja s kulturnimi zanimivostmi, popestren s starimi in novejšimi fotografijami, ki ga je uredil domačin Franc Zagoršak.
SM
Govorniki na slovesnosti so bili (od leve): regijski poveljnik Janez Liponik, predsednik GZ Dornava Jožef Hojnik, župan Rajko Janžekovič in predsednik PGD Žamenci Franc Šuen.
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Gospodarski forum stranke Zares
Sveta Trojica • Seja občinskega sveta
Pozdravili Belo knjigo Zdravnica vrnila koncesijo
m • v mm m ^	m	m ■■ ■ ■ v ■	■ ^m ■■	m ■■	^ ^m	m m	■■
Podravski pokrajinski odbor stranke Zares-nova politika je v sodelovanju z Mestnim odborom Ptuj in Štajersko gospodarsko zbornico pripravil gospodarski forum, na katerem so predstavili odziv na Belo knjigo o konkurenčnosti gospodarstva za leto 2008 in gospodarski program stranke.
V četrtek, 29. maja, so se svetniki občine Sveta Trojica sestali na 15. redni seji.
spodarski forum
Ptuj, 19. majZOOS
Gospodarskega foruma stranke Zares se je udeležilo izredno veliko število sim-patizerjev, zainteresirane javnosti in strokovnjakov s področja gospodarstva. Svoj pogled trenutne gospodarske situacije v državi in pomen javno-zasebnega partnerstva je v pozdravnem nagovoru predstavil dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj. Kot je dejal, so ZDA, kjer je bival zadnji mesec, odličen primer organizacije države in modelov pospeševanja gospodarske odličnosti. Predsednik stranke Zares - nova politika Gregor Golobič je ob samem začetku posveta pojasnil, da gre za forum, ki je namenjen predstavitvi pogledov, kako mora nova politika delovati v smislu sodelovanja. Ob tem je izpostavil podatek, da so
Slovenci po zadovoljstvu z zaposlitvijo na repu Evropske unije in poudaril, da bo treba s socialnimi partnerji ubrati pot, ki bo zagotovila večje zadovoljstvo ljudi z delom, ki ga opravljajo.
Izčrpno vsebino Bele knjige je predstavila mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, odzive nanjo pa mag. Darja Radie, vodja Programskega odbora za gospodarstvo stranke Zares - nova politika. Po mnenju predsednika Zares Gregorja Golo-biča gre za »izčrpen in kakovosten dokument, ki prihaja ob pravem času«. Ocenjujejo ga kot smelo pobudo gospodarstva, ki aktualni vladi in političnim strankam ponuja izhodišča za oblikovanje svojih predlogov za izboljšanje
Na Destrniku so praznovali skorajda cel maj, saj so izpeljali številne rekreacijske in športne dejavnosti. Najbolj veselo in pestro pa je bilo v soboto, 24. maja, ko so z osrednjo prireditvijo svečano obeležili 10. jubilejni praznik občine. Ta se je začela z odprtjem likovne razstave, nadaljevala pa s podelitvijo pokalov za športne prireditve in občinskih priznanj. Zlato občinsko priznanje so letos podelili Venče-
slavu Krambergerju za dolgoletno aktivno delo pri razvoju občine, kar tri srebrna občinska priznanja pa so romala v roke Marjana Lovreca za aktivno in požrtvovalno delo na področju vinogradništva ter kmetijstva, podjetju Pika-poka vse za otroka, d. o. o., za izkazano dobrodelnost na območju občine Destrnik in Milanu Zeleniku za požrtvovalno delo na področju požarne varnosti. Bronasti občinski
Sprejeli so Odlok o obvezni gospodarski javni službi oskrbe s pitno vodo in Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec pri Sveti Trojici. Odločili so se, da bodo vrtec razširili; tako bodo jeseni pričeli delovati trije oddelki, zdaj je samo en. Svetniki so tudi sprejeli Sklep o organizaciji, delovnem času, pogojih delovanja in sistemizaciji delovnih mest v vrtcu.
Soglašali so tudi s strokovnimi podlagami za pozidavo zemljišč v Zgornji Senarski, za katero je treba do začetka postopkov prve gradnje izdelati program komunalnega opremljanja. Svetniki so potrdili tudi predlog poravnave med kulturnim društvom Ernesta Goloba Petra in občino Sveta Trojica. Omenjeno društvo je bilo v času skupne občine
Lenart sodno izseljeno iz društvenih prostorov. Nova občina Sveta Trojica in omenjeno društvo so se dogovorili, da se na občino prenese celotna inventarna lastnina društva, v zameno pa občina kulturnemu društvu plača 2.800 evrov.
O problemih v zdravstvu je govoril direktor ZD Lenart Jožef Kramberger, ki je svetnike seznanil, da urgentna služba prinaša izgubo, saj je država ne pokriva v celoti. Težave imajo tudi s pomanjkanjem programov za zobozdravstvo, saj so zaposlili dve zobozdravnici, ki pa še imata premalo pacientov, da bi lahko pridobili dodatne programe. Svetniki so sklenili, da bo Občina Sveta Trojica sofinancirala urgentno in zobozdravstveno
službo v Zdravstvenem domu Lenart.
Župan je svetnike seznanil, da zdravnica koncesionarka vrača občini koncesijo s 30. junijem. Odločili so se za začetek postopka za razpis nove koncesije.
Novonastala občina Sveta Trojica še nima simbolov, zato so svetniki v prvem branju sprejeli Odlok o grbu in zastavi občine Sveta Trojica. Sprejeli so tudi Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov, ki niso predmet drugih razpisov. Seznanili so se tudi s poročilom o opravljenem nadzoru, ki ga je podala predsednica nadzornega odbora Liljana Kšela.
Zmago Šalamun
Na forumu: (z leve) mag. Janez Kopač, mag. Aleksandra Podgornik, Gregor Golobic, mag. Darja Radič in Tjaša Mrgole Jukič
konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in doseganje družbene blaginje. Prepričani so, da prinaša vrsto domišljenih in sprejemljivih izhodišč gospodarskega programa stranke, in poudarjajo, da nalogo države, kot jo razumejo v Zares, Bela knjiga celo odseva - prednostno ustvarjati konkurenčno okolje s posebnim poudarkom na kakovostni infrastrukturi in dostopu do znanja. Do nekaterih predlaganih ukrepov so v Zares zadržani, saj menijo, da je treba slediti cilju zmanjševanja vpliva politike v gospodarstvu in jasno opredeliti, pri katerih ukrepih je podpora države potrebna. Ključ preboja vidijo v aktivnem partnerstvu pri snovanju strategije in njenem izvajanju.
Dženana Bečirovič
Cirkulane, Borl • Občinski praznik
Cirkulančani praznujejo
Cirkulane letos, prav ta teden, praznujejo svoj prvi občinski praznik. Zanimiva dogajanja in prireditve so se začele že minuli petek, zanje pa so poskrbela številna društva.
Destrnik • 10. občinski praznik
Praznovanje spremljali kar dve otvoritvi
Konec maja so na Destrniku praznovali 10. občinski praznik, v sklopu katerega so pripravili kopico različnih dogodkov. Na osrednji prireditvi so podelili občinska priznanja, predstavili dokumentarni film, ki priča o neprimerljivih infrastrukturnih pridobitvah tega kraja, praznovanje pa so popestrili tudi z odprtjem dveh pomembnih turističnih pridobitev za kraj.
Tako so v naselju Brezovec že minuli petek zvečer pripravili krajšo slovesnost ob odprtju vseh odsekov asfaltiranih cest v skupni dolžini 1,4 kilometra, ki so olajšale dostop do petnajstih domačij in kar nekaj vikendašem.
Kot je na uradnem odprtju povedal župan Janez Jurgec, je naložba občino stala približno 180.000 evrov. Izvajalec je bilo podjetje Asfalti Ptuj, trak na uradni otvoritvi sta prerezala župan Jurgec in predsednik gradbenega odbora Janko Finžgar, nato pa je sledilo še veselo rajanje domačinov ob zvokih ansambla.
V soboto je bilo že zgodaj popoldne nadvse bučno na gradu Borl, kamor so prišle
kolone pohodnikov, ki so se udeležili 17. pohoda po halo-ški planinski poti. Pohod je bil sicer posvečen srebrnemu jubileju haloške planinske poti, soorganizirali pa so ga Občina Cirkulane, Planinsko društvo Cirkulane in Planinsko društvo Ptuj. Vse poho-dnike je na cilju pričakala topla malica, nato pa še kulturni program, v katerem so se izkazali domači cirkulanski pevci in mladi glasbeniki, sledila pa je še podelitev bronastih, srebrnih in zlatih značk, plaket in posebnih priznanj za oblikovanje vodnika ter za trasiranje haloške pohodne poti s kontrolnimi točkami.
Grad Borl je ob pohodnikih gostil še udeležence tradicio-
nalnega vinskega turnirja Mi in vino pod taktirko Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, sobotni večer pa je na zunanjem dvorišču gradu izzvenel v prvem od niza prav tako že uveljavljenih koncertov tamburanja.
V nedeljo so se praznične prireditve nadaljevale na cir-kulanskem nogometnem igrišču, kjer se je odvil vaški nogometni turnir v nogometu in odbojki, pri čemer je bilo še najbolj napeto ob zadnji nogometni tekmi med veterani športnega društva ter občinskimi svetniki, v Brezovcu pa so se za naslov prvaka občine pomerili najboljši strelci na glinaste golobe.
SM
priznanji sta si letos prislužila Martin Petrič za aktivno delo na področju kmetijstva in v vaškem odboru Jiršovci ter Alenka Gregorec za aktivno sodelovanje na prireditvah na območju občine.
Letošnji občinski praznik na Destrniku pa sta spremljali tudi dve odprtji, in sicer kmečkega turizma pri Lovre-cu v Jiršovcih in destrniške Viničarije.
Dženana Bečirovič
V okviru prvega občinskega praznika je bil izveden tudi odlično obiskan 17. pohod po Haloški poti, ki se je končal na dvorišču gradu Borl, kjer so lahko vsi pohodniki in ostali zbrani prisluhnili kulturnemu programu, nato pa še zaplesali.
Foto: DB
Foto: SM
Slovenija • Tretja nacionalna raziskava o vedenjskem slogu
Vse več Slovencev ima slabe prehranjevalne navade
Od srede maja poteka v Sloveniji 3. nacionalna raziskava Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije, v katero je vključenih 16 tisoč prebivalcev Slovenije v starosti od 25 do 74 let. Izvaja jo Cindi Slovenija, enota preventive ZD Ljubljana, v sodelovanju s Katedro za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani in območnimi Zavodi za zdravstveno varstvo.
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, direktorica JZ ZD Ptuj: »Rezultati nacionalne raziskave o vedenjskem slogu 2008 bodo prispevali k poznavanju tistih vedenj in navad, ki lahko neugodno vplivajo na naše zdravje.«
T\idi Slovenija si po zgledu razvitih držav prizadeva okrepiti dejavnosti na področju varovanja in krepitve zdravja. Prva raziskava o vedenjskem slogu je bila izvedena leta 2001, takrat je izpolnjeni vprašalnik vrnilo 63 odstotkov prebivalcev, ki so jih povabili k sodelovanju, da bi dobili celovit vpogled v razširjenost vedenjskih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni. Pri drugi raziskavi, ki je bila izvedena leta 2004, je bila odzivnost že nižja, 57-odstotna. Podatke še obdelujejo.
Po končani letošnji raziskavi bodo izdelali primerjalno analizo vseh treh raziskav, ki bo dala podatke o razširjenosti dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni v obdobju 2001/2008. Služila bo kot strokovna in znanstvena podlaga za pripravo predlogov bodočih intervencijskih programov za spreminjanje vedenjskih vzorcev prebivalstva. Uporabili pa jo bodo tudi za preveritev učinkovitosti že obstoječih preventivnih programov in za primerjavo z drugimi evropskimi državami. Ni pa nujno, da bodo ti programi enaki za celo Slovenijo, tudi zato je potrebno, da bi čim več ljudi vprašalnik tudi izpolnilo, je povedala direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec. Preventivni programi morajo namreč biti prilagojeni značilnostim določenih regij, saj se slovenske regije razlikujejo v umrljivosti in zbolevanju za nekaterimi boleznimi kot tudi v nekaterih drugih soci-
Dogovorili so se, da bo vsaka občina pripravila občinski program varnosti, ki jim ga pomagal pripraviti Stanislav Mlakar iz Vrhol pri Slovenskih Konjicah. Župani so se dogovorili, da bodo tudi letos financirali projekt obrambe pred točo. Projekt jim je predstavil Darko Kralj
alno-ekonomskih kazalnikih. V tem trenutku vključeni v nacionalno anketo bolj slabo sodelujejo, saj je bilo doslej vrnjenih le okrog 17 odstotkov vprašalnikov. Zbirali jih bodo do 30. junija.
Najpogostejši vzroki umrljivosti in obolevnosti v razvitem svetu in tudi v Sloveniji so bolezni srca in ožilja, rak, poškodbe in samomori. Smrtnost zaradi teh bolezni je v zadnjih letih sicer nižja, še vedno pa višja od povprečja držav EU, Slovenci obolevajo mlajši in umirajo prej kot v razvitih državah Evrope. V letu 2005 so bolezni srca in ožilja predstavljale 38 odstotkov vseh vzrokov smrti.
Prejemniki vprašalnika pa lahko računajo tudi na pomoč zdravnikov pri njegovem izpolnjevanju. Pomembno
iz Letalskega centra Maribor. Seznanili so se tudi z almanahom Podravje 2008, ki ga je pripravila Založba Forum Media, d. o. o., iz Maribora. Župani so sklenili, da se v almanahu predstavijo občine, k predstavitvi pa je treba pritegniti tudi gospodarstvo, in omenjeno podjetje zadolžili,
je vedeti, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja, preprečujemo in zdravimo kronične bolezni.
Cilj tretje raziskave o vedenjskih vzorcih, povezanih z zdravjem, je oceniti razširjenost, intenzivnost, medsebojno povezanost nekaterih skupin dejavnikov, kot so kadilske navade, pivske navade, prehranjevalne navade, gibalne navade, obnašanje v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in navade glede koriščenja nekaterih zdravstvenih storitev. Kajenje sodi med najbolj znane dejavnike tveganja za nastanek številnih motenj in bolezni, hkrati pa sodi med tiste dejavnike, ki jih je mogoče popolnoma odpraviti. Po raziskavi iz leta 2001 je redno kadila skoraj četrtina
da pripravi ponudbo, ki bo finančno ugodnejša. Sašo Ra-dovanovič je županom tudi predstavil projekt turizma Slovenske gorice. Župani so se dogovorili, da se projekt pripravi in z njim se bodo prijavili na razpis za pridobitev evropskih sredstev na cilj tri.
Zmago Šalamun
odraslih prebivalcev Slovenije. Redna in zmerna telesna aktivnost ima številne neposredne in posredne pozitivne učinke za zdravje ljudi, po raziskavi iz leta 2001 je bilo nezadostno telesno dejavnih 16,4-odstotka odraslih prebivalcev Slovenije. V tem letu je bilo anketiranih čezmernih pivcev 13,4-odstotka. Tvegano stresno vedenje pa je bilo ugotovljeno pri slabi četrtini odraslih prebivalcev Slovenije. Nezdravo pa se je prehranjevalo skoraj 40 odstotkov anketiranih odraslih prebivalcev Slovenije, toliko jih je bilo namreč prekomerno hranjenih, 15 odstotkov pa celo debelih. Zvišan krvni tlak sodi med poglavitne neodvisne dejavnike tveganja za nastanek, napredovanje in pojavljanje zapletov bolezni srca in ožilja. Hipertenzijo je imelo leta 2001 skoraj 19 odstotkov anketiranih odraslih prebivalcev. Med vsemi nenalezljivimi boleznimi predstavljajo bolezni srca in ožilja največje breme, zato je potrebno posvetiti posebno pozornost dejavnikom tveganja za te bolezni, opozarjajo pripravljavci vprašalnika nacionalne raziskave o vedenjskem slogu 2008. V veliki meri je zmanjšanje srčno-žilnih bolezni odvisno od primarne preventive. Bolj kot bodo dejavniki tveganja prepoznavni, lažje jih bo obvladovati.
Sv. Ana • Kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric
Dogovori o skupnih projektih
V sredo, 28. maja, so se župani osrednjih Slovenskih goric pri Sveti Ani sestali na 11. rednem kolegiju županov.
Od tod in tam
Ptuj • Blagovnice ne bodo zaprli
Foto: Črtomir Goznik
Najstarejši del ptujske trgovine pripada Mercator-ju, ki je ta čas v zaključni fazi obnove supermarketa v Špindlerjevi ulici, ki naj bi ga za kupce ponovno odprli sredi junija. To je edina večja obnova na Ptujskem v letošnjem letu, ki jo načrtuje PS Merca tor. Na tem območju ima 18prodajaln z marketprogramom, ki skupaj zaposlujejo 210 delavcev. Konec lanskega leta so odprli novo enoto Modiane v Super mestu, konec januarja letos iti februarja pa so zaprli enoti Elegant in Mavrica v Lackovi ulici na Ptuju. V skladišču na Rogozniški cesti na Ptuju pa je v tem trenu tku zaposlen ih 220 delavcev. Omenjeno skladišče je razvojno za Mercator zelo zanimivo, zato ne drži, da se bo njegova oskrbna funkcija zmanjšala, prej obratno. Logistični center bo namenjen za potrebe skladiščenja tekstila, Intersporta in ostalih nemarketprogramov. Tudi Mer-catorjeva Blagovnica na Novem trgu na Ptuju ostaja kot eden ključnih objektov v centru Ptuja, poudarjajo vMerca-torju. Pritlično živilsko etažo bodo v kratkem preuredili v sodobno trgovino, prvo etažo bodo prenovili v stilu velikih Modian, pohištvena etaža pa bo v bodoče namenjena na-jemniškim programom, je povedal Samo Gorjup, izvršni direktor maloprodaje v PS Merca tor.
MG
Ptuj • Muca Copatarica na obisku
Foto: M. Ozmec
Otroke Vrtca Ptuj - enota Marjetica - je nedavno obiskala muca Copatarica. Njeno druženje z malčki je bilo zelo razgibano, sproščeno in ustvarjalno, trajalo pa je skoraj celo uro. Muca Copatarica je na otroke naredila poseben vtis z različnimi pripomočki, ki so jih med prijaznim pogovorom postopoma odkrivali iz njene košare med celotno predstavo. Otroci so aktivno sodelovali in prisluhnili muci Copatarici z velikim zanimanjem.
-OM
Kidričevo • Preventivna akcija Kolesarčki
Foto: vrtec Kidričevo
V Vrtcu Kidričevo pridno skrbijo tudi za prometno-preventivno vzgojo svojih malih varovancev. Z otroki od 5. leta dalje aktivno sodelujejo v projektu Pasavček, aktivnosti na področju preventivne vzgoje v cestnem prometu pa izvajajo tudi z mlajšimi otroki, za vse skupaj pa so v petek, 30. maja, v Kidričevem izpeljali prireditev pod naslovom Kolesarčki. Na asfaltni površini pred vrtcem v Parku mladosti so jim postavili velik poligon in mali vozniki "formul" so morali med vožnjo na nožni pogon upoštevati prave znake in pravi semafor. Svoje znanje in izkušnje so morali malčki upoštevati tudi kot pešci, saj so cesto morali prečkati po vseh pravilih. Uspelo je vsem in veseli so, da so zato vsi dobili pisno priznanje. Kot je povedala ravnateljica Vrtca Kidričevo Nežika Šešo, je bila prireditev Kolesarčki za otroke brezplačna, saj so jo pokrili s doniranimi sredstvi delovnih kolektivov in zasebnikov.
OM
Sv. Tomaž • Odprli razstavo letošnje likovne kolonije
Skoraj ze dve desetletji sanj
Konec maja so v OŠ Sv. TomaŽ svečano odprli razstavo letošnje likovne kolonije. V programu je nastopila šolska komorna vokalna skupina pod vodstvom Andreje Klinc, pianista Uroš Hekič in Gabrijela Petek ter pravljičarka Marija Lorenčič, članica bralnega krožka Berimo zase in za druge.
Tradicionalno likovno ko- nosti, Območna izpostava lonijo so skupaj organizirali Ormož, Kulturno društvo F. Sklad RS za kulturne dejav- K. Meška Sv. Tomaž in OŠ Sv.
Tomaž. Likovna kolonija je teku kolonije modificirali v potekala na temo Bile so sa- Bile so sanje, so sanje in bodo nje, ki pa so jo udeleženci v sanje. Kolonije, ki je poteka-
Skupna slika z naslovom Bile so sanje, so sanje in bodo sanje
Foto: Stefan Hozyan
Lahko se zgodi vsakemu izmed nas
Resnična zgodba
Pred dvema letoma in pol sem se nekega dne zbudil z bolečinami v glavi. Ker bolečine kljub tabletam niso ponehale, sem sprva odstranil iz stanovanja prenosni telefon in mobitel. Ker se stanje še vedno ni izboljšalo, sem si dal izmeriti sevanje. Sevanja ni bilo, pojavile pa so se še težave z želodcem, ravnotežjem, spominom in spanjem.
Tu in tam sem vzel kakšno tableto, naredil odvzem krvi in gastrološki pregled. Krvni testi so pokazali, da je vse v najlepšem redu in tudi z želodcem ni bilo videti nič narobe. Nato me je začelo zanašati (težave z ravnotežjem), tako da skoraj nisem mogel več priti do kopalnice. Hkrati se nisem več mogel spomniti najosnovnejših stvari, na primer kako je komu ime. Spet sem obiskal nekaj specialistov, izvidi so pokazali, oz. krvna slika, da je vse v najlepšem redu.
Potem se mi je začelo dogajati, da me je že po vsaki hrani začel boleti želodec. Popolnoma vseeno je bilo, ali sem jedel solato, meso ali sladico. Venomer so mi težave delali glavobol in bolečine v želodcu. Razne tablete mi niso pomagale.
Sodu je izbilo dno, ko sem se zavedal, da ne morem več spati. Kljub temu da sem hodil spat ob 22. uri, sem se zbudil ob 1. uri in 30 minut zjutraj. Po treh urah in pol spanja sem bil spet buden. Za nameček so mi začele drgetati še roke in noge. Spet sem šel od zdravnika do zdravni-
ka, si dal preslikati vse, kar je bilo mogoče, a stanje se je še poslabševalo.
Če človeka venomer bolita glava in želodec, če ima težave spominom in ravnotežjem in če ne more spati (spal sem potem le še 1-2 uri na noč ) in podnevi hodi kot mesečnik in je venomer utrujen in mu ni več do veselja in smeha, potem je posledica tega, da tudi delati več ne more. Obrt, s katero sem se z velikim veseljem ukvarjal, sem moral dati na stran in pristal sem na centru za socialno delo.
Nisem bil sposoben za nič, imel sem velike težave sam s seboj in izvide, ki pa so vsi kazali na to, da pa je z menoj vse v redu. In to se dogaja mnogim ljudem. Vedel sem, da je mojemu telesu nekaj pomembnega zmanjkalo in da mi bodo zdravniki težko pomagali, saj so bili vsi izvidi normalni.
Vedel sem pa tudi, da bom rešitev moral najti sam. Ker že nisem mogel spati, sem si prinesel domov vse knjige, ki obstajajo v Sloveniji v zvezi z vitamini. Hitro sem ugotovil (to v več knjigah zelo lepo
piše), da so vsi ti znaki, ki so se videli na meni (od glavobola do nespečnosti) posledica pomanjkanja vitaminov. Posebno so pomembni vitamini skupine B, ki so direktna hrana za možgane in živčevje nasploh. Aha, torej zato me vedno boli glava. Veste, ko boli glava zaradi pomanjkanja vitaminov, takrat nobena tableta ne pomaga. To se vam enostavno ne sme zgoditi. A mnogo ljudi boli glava, ko so lačni. Tako se začne.
Torej vitamini skupine B. Nabavil sem si hrano, v kateri je tega vitamina na pretek: med, melasa, pšenični kalč-ki, goveja jetra itn. Bil sem mnenja, da se mi bo stanje po takšni hrani popravilo. Na moje veliko presenečenje pa se je stanje kljub temu iz tedna v teden še poslabševalo. Bil sem vedno bolj utrujen, brezvoljen in z nenehnimi večjimi ali manjšimi bolečinami.
Ko sem tako iskal rešitev na vseh koncih in krajih (vedel sem, da nekje mora biti), me je pot pripeljala do gospe, ki je imela pred nekaj leti podobne težave. Svetovala mi je, da se udeležim uvodnega informativnega brezplačnega predavanja družbe GNLD. To je družba, ki se že 50 let ukvarja z prehranski-mi dopolnili in je pomagala že mnogim ljudem po vsem svetu.
Gospa mi je povedala, da če želim ozdraveti, potem nujno potrebujem prehrambene dodatke družbe GNLD (ta znak si velja zapomniti,
lahko vam nekega dne vrne zdravje in nasmeh na lica, kot je meni). Povedala mi je, da danes v naši vsakdanji hrani zaradi škropiv, osiromašeno-sti zemlje in načina obdelave hrane manjkajo bistvene snovi, ki človeku onemogočajo, da bi bil zdrav.
Udeležil sem se predavanja in tam sem zvedel, da je največji problem v tem, da v kruhu (torej žitu) ni več dovolj tistih snovi, ki našim celicam omogočajo, da lahko nemoteno funkcionirajo, torej da je človek zdrav. Manjkajo lipidi in steroli. To so dobre maščobe, ki omogočajo celici, da lahko normalno deluje. Ker tega v celici ni, celična membrana zakrni in hranilne snovi ne morejo v celico. Mnogo ljudi ima zaradi tega težave, ki se kažejo v utrujenosti, potrtosti, težavah z želodcem, nemirnosti, demenci, nespečnosti, depresiji, alergiji, brezvoljnosti, glavobolih itn. Ljudje hodijo od zdravnika do zdravnika in težko se postavi prava diagnoza, kajti krvni testi so večinoma v redu. Manjka pa tega v naših celicah. Telo pa je zdravo toliko, kolikor so zdrave naše celice.
Mnogo ljudi ne more spati. Če človek ne more spati, potem ni to samo vzrok v »psihi«, ampak mu zanesljivo nekaj primanjkuje s hrano. Razlogi so lahko zelo različni, a posledica je vedno samo ena: primanjkljaj hormona spanca. Če hočemo imeti zdrav spanec, si ga mora telo ustvariti. Od kod ? Iz hrane, ki jo použijemo. S hrano dobivamo vso energijo, tako za spanje kakor tudi za delo in dobre misli. In če se hočemo dobro naspati, potrebujemo vitamine. Če človek ne more spati, je to zanesljiv znak, da mu manjkajo vitamini.
Tudi pri kroničnih težavah s presnovo in prebavo zanesljivo manjka vitaminov. V takšnih primerih zdravila in normalna hrana ne zadostujejo. Človek mora dobiti pri-
la v soboto in nedeljo, 24. in 25. maja, se je udeležilo 22 likovnikov, med njimi tudi tri osnovnošolke OŠ Gorišnica. Število je malce večje kot minulo leto, smo pa na koloniji srečali stare znance in tudi takšne, ki so se kolonije udeležili prvič. Okvirna tema je bila zapisana, obstajala pa je tudi možnost individualnega slikanja. Udeleženci so se po večini pustili navdahniti okoliški prekrasni naravi. Nekateri so slikali na prostem, drugi pa so bili v jedilnici snovne šole, kjer je tudi potekalo slikanje skupne slike, ki je postalo že nekako tradicionalno, saj so jo letos naslikali že tretjič. Slika ima dimenzije 100 x 300 centimetrov, naslikana je z akrilnimi barvami in bo našla svoj prostor v šolski jedilnici. Tisti, ki pa so delali individualno, pa pri izbiri tehnike niso bili omejeni. Strokovna spremljevalka kolonije je bila tudi letos Jasna Kozar, akademska slikarka, specialistka.
Zbrane slikarje in obiskovalce je nagovorila Alenka Čurin Janžekovič, ravnateljica OŠ Sv. Tomaž, ki je med drugim obudila spomin na prehojeno pot in pogled uprla v prihodnost:
meren koncentrat naravnih vitaminov, da si telo lahko opomore in začne normalno delovati.
Morda boste rekli, da ni tako enostavno. Ampak je. Pomembne in močne stvari v življenju so vedno zelo enostavne. Če ne prej, takrat, ko jih spoznamo.
Mnogim ljudem se bolezni ponavljajo, ker nimajo odpornosti. Odpornosti pa ne more biti, če v hrani manjka kalcija, magnezija, vitaminov, aminokislin in antioksidantov, ki tvorijo dober imunski sistem. Če pa je celica blokirana, pa te snovi tako ali tako ne morejo noter. V takšnem primeru lahko uživamo na primer mnogo sadja in zelenjave, pa bomo venomer imeli težave z utrujenostjo.
Marsikoga boli glava, ima težave z ožiljem. Manjka mu C-vitamin. C-vitamin razširja kapilare in prinaša več kisika v možgane. Podobno funkcijo ima tudi omega 3 in E-vita-min, poznan kot olje pšenič-nih kalčkov.
Začel sem jemati ta pre-hranska dopolnila družbe GNLD. Že po desetih dnevih sem občutil bistveno izboljšanje. Polagoma me je nehala boleti glava, uredili sta se presnova in prebava, težave z želodcem, kislino, PH-vre-dnostjo in začel sem spati. Težav z ravnotežjem ni več in z mojim spominom je vse v najlepšem redu. Spet imam polno energije, o utrujenosti ni več sledu in spet imam pravo voljo do dela in mnogo idej za v bodoče.
Izdelki družbe GNLD niso zdravila - to so prehranska dopolnila. To so dobre maščobe, vitamini, minerali, aminokisline, antioksidan-ti - snovi, ki jih v hrani primanjkuje in zaradi njihovega pomanjkanja ima vedno več ljudi težave. Če teh snovi človek s hrano ne dobi dovolj (in v današnji na pogled zelo lepi hrani tega primanjkuje), organi nimajo dovolj energije in začno obolevati. Marsikdo
»Ni nam bilo lahko, kot ni lahko mladima zaljubljencema, ki preizkušata svoje osvajalske moči. Pa smo vzdržali. To pomeni, da smo našli skupno barvo, formo, idejo, ki nas ni zapustila vseh 18 let. In sedaj se nam naša majska srečanja počasi pretapljajo iz razuma v srce. Pravijo, da se to lahko zgodi samo, če si dovolj dolgo miren, da vidiš, slišiš in čutiš pravi kozmos. Velikokrat se ljudje čudimo ribičem, za katere menimo, da nimajo nobenega intelektualnega opravičila, da so zapravili toliko časa brez vsake koristi, vendar oni in samo oni vedo, da imajo naenkrat dovolj energije za delo. Tako najbrž tudi vi, ki ustvarjate, in mi, ki občudujemo, lahko trdimo enako.
Potrebujemo eni druge, potrebujemo se, da so izpolnjena naša življenjska pričakovanja, da nam je toplo pri duši, da lažje prenašamo bremena današnjega časa. In zakaj naj bi se to ne nadaljevalo? Pomembno je le, da se bo končalo tako, kot se je začelo, spontano, z ljubeznijo in s predanostjo.« Viki Klemenčič Ivanuša
ima lep vrt, pa ima kljub temu velike težave z odpornostjo telesa in kronično utrujenostjo. Začne se vedno več ali manj z utrujenostjo, nadaljuje pa s težavami presnove, bolečinami in nespečnostjo.
Če ni dovolj vitaminov, se poruši razmerje med bazičnostjo in kislostjo, prevlada kislost in pojavijo se neželene bakterije, na primer candida.
Z uživanjem proizvodov GNLD sem ozdravel. In če je pomagalo meni, lahko pomaga tudi vam. Res pa je, da če ne bi začel jemati teh hranil, potem bi mi začeli obolevati organi (ker ne bi imeli energije) in bi pristal na zdravilih in ne bi nikoli ozdravel. Bo kar držalo, kar pravi že stara modrost: brez vitaminov ni zdravja.
Če telesu zmanjka vitaminov, potem tega zdravila ne morejo nadomestiti. Morate dobiti vitamine. Če telesu zmanjka vode, potem zdravila tega ne morejo nadomestiti. Morate dobiti vodo. Če vam primanjkuje energije, je to prvi znak, da vam manjka vitaminov (ker od njih dobivate energijo) in verjetno tudi mineralov in aminokislin.
Nimam nič proti uradni medicini. Tako kot meni je verjetno tudi že vsakemu izmed vas marsikdaj pomagala. In prav je, da se obrnemo na zdravnika, ko imamo težave. So pa stvari, kjer mora človek poiskati rešitev sam. In ko jo najde, lahko pomaga tudi drugim.
Sedaj sem spet zdrav in poln energije. Enako želim tudi vam. Ta dopis shranite, morda vam bo še kdaj prišel prav.
Vsi tisti, ki ste začutili, da bi lahko na takšen način pomagali sebi ali komu od svojih bližnjih, ali pa vas ta tematika preprosto zanima, ste prijazno vabljeni na brezplačno informativno predavanje na to temo, ki bo v domu krajanov Budina Brstje v ponedeljek, 9. junija, ob 19. uri.
Dan Sovina
Vabimo na brezplačno informativno predavanje,
ki bo
v domu krajanov Budina Brstje v ponedeljek, 9. junija ob 19.00 uri.
Dan Sovina, član GNLD
Lenart • Prva izredna seja svetnikov
Predstavnik civilne pobude, odvetnik Aleksander Tušek, ki nasprotuje izgradnji obvoznice, je povedal, da bodo izkoristili vsa pravna sredstva, da do izgradnje ne pride.
daja negativno mnenje, ker ni v uredbi navedenih zagotovil, da se bo priključna cesta gradila istočasno z avtocesto. Na nenehno vztrajanje občine po gradnji priključne ceste je minister za promet 27. septembra 2004 predlagal Vladi RS sprejetje sklepa, s katerim Ministrstvu za kulturo nalaga izvedbo postopka za izbris domačije Cmureška cesta 32, ki je bila nekakšna ovira pri nadaljnjih postopkih gradnje priključne ceste. Vlada RS je navedeni sklep sprejela, a Ministrstvo za kulturo tega sklepa vse do ponovnih aktivnosti občine Lenart v letu 2007 ni izvedlo.
Občina Lenart je kljub nenehnim pritiskom na državne organe po izgradnji priključne ceste tudi sprožala postopke za izbris domačije na Cmureški 32 iz registra nepremične kulturne dediščine, saj so se razni državni organi sklicevali, da ne morejo voditi postopka na priključni cesti, če se ne opravi izbris domačije iz registra. Tako so ponovno 7. februarja 2005 pozvali Ministrstvo za kulturo, da izvede ustrezni izbris ter navajali argumente za sam izbris.
Zavernik je povedal, da je župan mag. Janez Kramberger intenzivno vodil postopke za izbris domačije. V zvezi z izbrisom je bilo opravljenih kar
nekaj zelo mučnih in težkih sestankov, na katerih se je minister za promet Janez Božič jasno opredelil ter eksplicitno zahteval od Ministrstva za kulturo, da omenjeno nepremičnino izbriše iz registra kulturne dediščine, saj bo v nasprotnem primeru uporabil vse pravne poti in argumente, s katerimi bo dokazal, da je bila zaščita opravljena v nasprotju z veljavno zakonodajo ter poiskal odgovornost za ravnanje nekaterih javnih uslužbencev, ki so podlegli pritiskom lastnika oz. zastopnika domačije in si dovolili zaščito izvesti v nasprotju z veljavno zakonodajo. Po tem razgovoru širokega kroga udeležencev postopkov izgradnje avtoceste in tudi predstavnikov Ministrstva za kulturo je le-to z odločbo z dne 24. maja 2007 izvzelo omenjeno domačijo iz registra kulturne dediščine in ga preoblikovalo v kategorijo »dokumentarno (arhivsko) varstvo«, kar pomeni, da se sme objekt odstraniti oz. porušiti, pred tem pa ga je potrebno v detajle posneti.
Znano je, da so nekateri pobudniki proti izgradnji priključne ceste v začetku leta 2008 vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem lokacijskem načrtu za
Svetniki so se soglasno odločili, da Lenart potrebuje priključno cesto.
Kjer se prepirata dva (Lenarčana), država dobiček ima
Lenarški svetniki so se na prvi izredni seji seznanili s potekom trase priključne ceste Lenart in z odpravo posledic izgradnje avtoceste na občinskih in državnih cestah ter ukrepih za odpravo posledic prekomernega prometa na cesti Gl-3 Maribor-Gornja Radgona skozi občino Lenart. Seje so se zraven svetnikov in župana udeležili tudi predstavniki obeh civilnih pobud iz Lenarta, direktor DRSC mag. Gregor Ficko, Matej Lapajne, DRSC, Ksenja Marc iz DARS in projektant priključne ceste Boris Stergar.
V	začetku seje je župan mag. Janez Kramberger povedal, da je izredno sejo sklical na zahtevo petih občinskih svetnikov, in izrazil upanje, da bo prišlo do dogovora, saj Lenart nujno potrebuje priključno cesto, zato je tudi kot župan vložil veliko naporov, da se izgradnja priključne ceste čim prej prične.
Na seji je zbranim najprej kronologijo dogodkov, povezanih z izgradnjo avtoceste skozi Slovenske gorice, ki se vleče že iz leta 1993, in načrtovanje izgradnje avtoceste predstavil mag. Avgust Zavernik. V letu 1998 sta bili na območju Lenarta obravnavani dve varianti avtoceste skozi občino Lenart (varianta 1N in varianta D). Z izgradnjo variante D priključna cesta v Lenartu ne bi bila potrebna, saj bi avtocesta potekala severno od Lenarta. Trasa D je bila z gradbeno-teh-ničnih, prometnih kriterijev in ekonomskih vidikov ocenjena kot zahtevna, zato so ji nasprotovali prometniki. V letu 1998/1999 se prvič omeni, da je sprejemljivejša varianta 1N (trasa sedanje avtoceste) s priključno cesto. V Lenartu so bili do leta 2004 prepričani, da se bo priključna cesta gradila istočasno z izgradnjo avtoceste mimo Lenarta, saj je bila varianta 1N s priključno cesto še vedno cenejša od variante D.
Priključno cesto zavrla stara domačija?
V	začetku leta 2004 je bil lokacijski načrt izdelan v celoti in se je pripravljala uredba za sprejetje variante 1N. Takrat se je Občina Lenart ponovno jasno opredelila do priključne ceste. 7. januarja 2004 je potekala široka razprava na Občini Lenart, kjer je bila občina prvič seznanjena s strani predstavnika DARS, da je v nacionalnem programu izgradnje avtocest za leti 2006 in 2008 navedena le izgradnja avtoceste, ne pa tudi priključne ceste. Občina Lenart je takrat burno odrea-girala in tudi z raznimi dopisi pozvala ustrezne organe, da dopolnijo nacionalni program izgradnje avtoceste tako, da bo vključena tudi priključna cesta.
Predstavniki države so navajali argument, da se je priključna cesta izvzela iz programa izgradnje avtocest mimo Lenarta predvsem to, ker je bila v postopku sprejemanja lokacijskega načrta na trasi priključne ceste zavarovana nepremičnina kulturne dediščine - domačija na Cmureški cesti 32.
Dokončno mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta je občina podala 30. avgusta 2004, kjer se je jasno opredelila in navedla, da k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta iz-
avtocesto Lenart-Senarska, s čimer so želeli, da bi bila navedena uredba razveljavljena ter s tem onemogočeni nadaljnji postopki izgradnje priključne ceste. Ustavno sodišče je njihovo pobudo zavrglo, kar kaže na to, da so postopki izvedbe lokacijskega načrta potekali transparentno - pregledno in na zakonit način.
»Glede na vse navedeno lahko ugotovimo, da mesto Lenart kljub izgradnji avtoceste, ki je do Lenarta že odprta, nujno potrebuje priključno cesto, ki bo na novo urejala promet v samem mestu, razbremenila staro mestno jedro in križišče na Trgu osvoboditve ter križišča s Partizansko cesto, predvsem pa omogočila normalno priključevanje na avtocesto iz smeri severno od mesta Lenart, še bolj pa vzhodno od mesta iz smeri Gornje Radgone,« je na seji menil mag. Avgust Zavernik.
V nadaljevanju seje je projektant priključne ceste Boris Stergar pojasnil, da je to najbolj optimalna varianta priključne ceste, saj ta ne sme biti preveč oddaljena od uporabnikov. Povedal je, da je cesta projektira-
Direktor DRSC mag. Gregor Ficko je prepričan, da glede na osemodstotno letno prometno rast Lenart priključno cesto potrebuje.
na dovolj široko, predvidene so kolesarske poti, zelenice in protihrupne zaščite.
Direktor DRSC mag. Gregor Ficko je povedal, da bodo po odprtju celotne avtoceste ponovno naročili prometno študijo in da je to njihova dolžnost, da zadevo še enkrat preverijo, če Lenart potrebuje priključno cesto, ter dodal, da glede na 8-odstotno letno prometno rast Lenart vsekakor potrebuje priključno cesto.
Civilna pobuda ne bo dala miru
V imenu predstavnikov civilne pobude Lenarta, ki nasprotujejo izgradnji priključne ceste, je na seji spregovoril njihov pravni zastopnik odvetnik Aleksander Tušek in povedal, da se s tem, ko je Ustavno sodišče zavrglo njihovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Lenart-Senarska, zgodba šele začenja. Povedal je, da zahtevajo, da se ponovno izdela študija vplivov na okolje, saj trasa priključne ceste dobesedno poteka skozi dvorišča. Ker priključna cesta posega v bivalno okolje, bodo izkoristili vsa pravna sredstva, da do izgradnje priključne ceste ne bo prišlo.
Predstavniki civilne pobude Lenarta za izboljšanje kvalitete življenja v mestu Lenart so povedali, da je priključna cesta potrebna. V njihovem imenu je Bronja Lešnik povedala: »Žalostna sem, ko sem slišala mnenje predstavnika njihove civilne pobude. Preprosto ne morem verjeti, da skupina pametnih ljudi ne želi imeti ceste. Zdaj, v času, ko se gradi blokovsko naselje, je dejstvo, da ti ljudje potrebujejo cesto. Pri tem me je samo strah, da se bo država naveličala naših peripetij in bo denar preusmerila drugam. Čez pet let pa bodo ti isti ljudje iz tega naselja na župana naslovili apel: Zgradite nam cesto.«
Predsednik Odbora za komunalno in gospodarsko infrastrukturo dr. Miralem Hadži-selimovic pa je poudaril, da je priključna cesta pomembna za Lenart in da je omenjeni rok dokončanja 2015 zelo oddaljen. Povedal je tudi, da so bili občani, ki gradnji nasprotujejo, ob nakupu parcel seznanjeni s potekom trase priključne ceste. Dodal je še, da ceste ne potrebuje samo Lenart, ampak tudi ostale občine.
Ksenja Marc iz DARS je opozorila, da ne more obljubiti, da se bo projektiranje ceste pričelo letos, saj mora biti najprej uvrščena v državni plan, to pa do sedaj ni bilo mogoče, ker so bile ovire.
V razpravi se je za izgradnjo priključne ceste zavzelo več svetnikov; svetnica Darinka Čobec je predstavnike civilne pobude, ki gradnji nasprotuje, vprašala, ali bodo prevzeli odgovornost za svoja dejanja, ko se bo Lenart čez nekaj let dušil v prometu.
Svetniki so ob koncu razprave sprejeli več sklepov, da so se seznanili s potekom aktivnosti, ki jih je do sedaj vodila občina Lenart v zvezi z izgradnjo avtoceste po varianti 1N s priključno cesto in Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Lenart-Spodnja Senarska in jo sprejema. Občinski svet zahteva od državnih organov, Ministrstva za promet, DARS in drugih, da takoj pričnejo postopke za izgradnjo priključne ceste. Občinski svet nalaga županu občine Lenart in ga pooblašča, da vodi ažurno in aktivno politiko za izgradnjo priključne ceste v Lenartu ter da redno poroča svetnikom o doseženih rezultatih.
Svetniki so govorili tudi o odpravi posledic škode na občinskih in državnih cestah ter o ukrepih odprave posledic prekomernega prometa na cesti G1-3. Občinsko upravo so zadolžili, da izpelje vse postopke, da bo prišlo do odprave škode.
Zmago Šalamun
Ptuj • Stoletnica rojstva Antona Klasinca, prvega ravnatelja Zgodovinskega arhiva
Neizčrpna zapuščina pokončnega in jeklenega moža
V petek, 30. maja, je bila v hotelu Primus okrogla miza, ki jo je Zgodovinski arhiv na Ptuju pripravil o 100. obletnici rojstva Antona Klasinca, profesorja, klasičnega filologa, arhivarja in prvega ravnatelja Mestnega, danes Zgodovinskega arhiva na Ptuju, ki se je trajno zapisal v slovensko arhivistiko in zgodovinopisje.
Ptuj je lahko ponosen, da je imel človeka, ki je opravil veliko pionirsko delo, od prvih začetkov arhiva do popolne strokovne, znanstvene in kulturne ustanove. Zgodovinski arhiv po njegovem ni bil v prvi vrsti kulturna ustanova, temveč zavod, ki opravlja obvezno službo varstva arhivskega in registraturnega gradiva. Gre za službo, ki je po zakonu posebnega družbenega pomena. Naloge arhivov so kompleksne in se ne dajo enačiti niti z nalogami muzejev niti z nalogami knjižnic. Leta 1964 je bilo opravljeno prvo evidentiranje celotnega arhivskega gradiva.
Anton Klasinc se je rodil 31. maja leta 1908, umrl 13. junija leta 1979. Ljudsko šolo je obiskoval v Cirkovcah, se-menišče-gimnazijo v Mariboru, leta 1931 pa je v Ljubljani končal Filozofsko fakulteto. V Mestni muzej na Ptuju je prišel leta 1954, poslovno leto 1955 je prof. Klasinc pričel z velikimi prizadevanji za ustanovitev mestnega arhiva na Ptuju, ki je bil ustanovljen že 18. marca istega leta. Občinski ljudski odbor ga je s 1. 1. 1956 razporedil na delovno mesto v Mestni arhiv Ptuj, kjer je bil upravnik, urejevalec, raziskovalec in delavec z javnim pooblastilom in natančni evidentičar. Že naslednje leto ga je srečati v tujih arhivih in knjižnicah, predvsem v Gradcu in na Dunaju. Začelo se je delo na področju evidentiranja arhivskega gradiva, pomembnega za slovensko ozemlje. Evidentiranje je bila njegova posebna ljubezen, evidentiranje gradiva je opravljal že od leta 1956 pa vse do svoje upokojitve. Škoda, da mu izsledkov dela v tujih arhivih ni uspelo izdati v obliki inventarjev ali v obliki gradiva, ker bi s tem olajšal delo marsikateremu raziskovalcu in ekspertu, ki so se ukvarjali s problematiko vračanja arhivskega gradiva, je med drugim zapisano v zborniku o Antonu Klasincu, ki je izšel leta 1998 . Njegov sin dr. Peter Pavel Klasinc je tudi na okrogli mizi v petek povedal, da se o vračanju arhivskega gradiva iz Avstrije v Slovenijo ni nikoli prav veliko govorilo.
»Anton Klasinc je bil tista oseba, ki je ob vzpostavljanju in nastanku arhivske mreže v Sloveniji dosegel, da je Ptuj dobil arhivsko znanstveno-kulturno ustanovo. Nagradil
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Peter Pavel Klasinc je Zgodovinskemu arhivu Ptuj uradno poklonil drobno knjižico, iz katere naj bi Ptujčani spoznali, da bo v avstrijskih arhivih potrebno naročiti še kakšno pomembno listino o Ptuju, ki je še nimajo.
je tradicijo Muzejskega društva Ptuj, ki je vse od svojih začetkov zbiralo tudi arhivske dragocenosti, listine in rokopise, karte in drugo gradivo. Že takrat je vedel, da mora priti do diferenciacije posameznih strok in da bo arhivsko gradivo potrebovalo samostojno inštitucijo, arhiv,« je med drugim povedala Marija Hernja Masten, univ. dipl. zgodovinarka iz ZA Ptuj, ki je vodila okroglo mizo in je bila tudi ena od tistih, ki je šla skozi Klasinčevo šolo mentorstva. Klasinčeva osebnostna drža in način, kako je delal, sta kazala, da se je zavedal svoje karizmatičnosti, da je vedel, kaj kot človek hoče. Bil je vesten in načelen, deloho-lik, to pa je zahteval tudi od drugih, je povedala, v mentorski vlogi tudi pokroviteljski, hkrati pa tovariško šaljiv in očetovski. »Tisti, ki smo ga poznali,« pravi Hernjeva, »mu postajamo zelo podobni.«
Med tistimi, ki so ga preizkusili, je bil tudi dr. Kaje-
tan Gantar, ki pa se okrogle mize na Ptuju ni mogel udeležiti, ker je kot delegat SAZU odpotoval na skupščino Mednarodne zveze akademij v Bruselj, ki je trajala do 1. junija. Vesel pa je, da bodo na Ptuju počastili spomin na velikega strokovnjaka, razgledanega filologa in pokončnega moža, ki tudi v svinčenih časih ni upognil svoje hrbtenice. V pisem sporočilu pa je zapisal, da je bil Anton Klasinc eden redkih kompetentnih sogovornikov med njegovim službovanjem na Ptuju, pa tudi sicer se je pred pomembnejšimi odločitvami z njim rad posvetoval in upošteval njegove besede. Ob Mariji Hernja Mesten so omizje sestavljali še Marija Oblak Čarni, dolgoletna direktorica Arhiva Republike Slovenije, ki je bila tudi predsednica Arhivskega društva Slovenije in je poznala prof. Klasinca in njegovo delo, dr. Iva Mikl Curk je na Ptuj prišla kot mlada arheologinja in
Foto: Črtomir Goznik
Okroglo mizo so sestavljali (od leve) Marija Oblak Carni, dolgoletnega direktorica Arhiva Slovenije, tudi predsednica Arhivskega društva Slovenije, Marija Hernja Masten, ki jo je tudi vodila, dr. Iva Mikl Curk, upokojena arheologinja, spomine na očeta in arhivarja Antona Klasinca, prvega ravnatelja Mestnega, Zgodovinskega arhiva Ptuj, je pomagal obujati tudi sin dr. Peter Pavel Klasinc, upokojeni arhivski svetnik Pokrajinskega arhiva Maribor.
je prav tako sodelovala s prof. Klasincem, ZA si je z muzejem delil stavbo dominikanskega samostana, in profesorjev sin dr. Peter Pavel Klasinc, upokojeni arhivski svetnik Pokrajinskega muzeja Maribor, ki je na pot arhivarja stopil na Ptuju.
Še bo treba po kakšno pomembno listno v avstrijske arhive
Udeležence okrogle mize in sorodnike Antona Klasin-ca je v imenu Grand hotela Primus pozdravil njegov sorodnik Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, ki je eden od dveh Klasincev, ki so na
Foto: Črtomir Goznik
Priložnostni kulturni program je pripravila zasebna glasbena šola iz minoritskega samostana sv. Petra in Pavla.
Ptuju nekaj zgradili, kot se je izrazila voditeljica okrogle mize, eden je naredil zgodovinski arhiv, drugi zgradil hotel, ki je stricu tudi dal vedeti, da gre njegova pot naprej. V imenu ZA Ptuj je udeležence pozdravil direktor prof. Ivan Fras, četrti direktor ZA Ptuj. Povedal je, da je pobudo za okroglo mizo dal dr. Peter Pavel Klasinc, ZA jo je sprejel, saj prvemu direktorju pripada na nek način čast, da se mu poklonimo. Prostori so bili že od začetka delovanja Zgodovinskega arhiva Ptuj problem, še do danes ni uresničen sklep iz začetka petdesetih let o postopni izselitvi vseh strank iz dominikanskega samostana. V začetku je deloval v dveh majhnih prostorih. Po dolgoletnih prizadevanjih pa je ZA Ptuj z adaptacijo le prišel do primernih prostorov za delo, ki so vključevali tudi skladiščne prostore. Za obširna adaptacijska dela v letih 1971 in 1972 so po eno tretjino sredstev prispevali SO Ptuj, TKS Ptuj in Stanovanjsko podjetje Ptuj. Adaptacijo je Anton Klasinc štel med svoje največje delovne uspehe. Po končani adaptaciji je dejal, da jim bodo prostori zadostovali za naslednjih dvajset do petindvajset let, potem pa se bo potrebno boriti za nove. Danes se ZA Ptuj resnično bori za nove prostore. Na podobni poti, kot je bil nekoč prof. Anton Klasinc, je sedaj novi direktor ZA. Potrebovali bi novi tripartitni dogovor, da bi prišli do nujno potrebnih prostorov, da bi lahko ta ptuj-
ska strokovna, znanstvena in kulturna ustanova nemoteno delovala tudi v bodoče.
Marija Oblak Čarni je v svojem prispevku še posebej opozorila na uspešno sodelovanje Mestnega arhiva Ptuj z Arhivskim društvom Slovenije. Prof. Klasinc je veliko prispeval tudi k organizaciji in graditvi slovenske arhivske službe, prav tako se je zelo trudil tudi promovirati to službo. Leta 1968 je bilo na Ptuju organizirano posvetovanje slovenskih arhivarjev. Štirje zaposleni so vse pripravili sami. Takrat so sprejeli tudi zelo pomembne sklepe za bodoče delo na arhivskem področju. Dr. Peter Pavel Kla-sinc je na okroglo mizo prinesel tudi drobno knjižico, ki jo je našel pri pospravljanju svojega osebnega arhiva, in jo je uradno poklonil ZA Ptuj, iz katere naj bi Ptujčani vendarle spoznali, da je potrebno naročiti še kakšno pomembno listino, ki jo hranijo še avstrijski arhivi. Prof. Anton Klasinc je bil tudi eden prvih slovenskih arhivarjev, ki je delal v arhivu nemškega viteškega reda.
Ob 90. obletnici rojstva prof. Antona Klasinca je ZA Ptuj izdal zbornik, ki so ga posvetili prikazu njegovega arhivskega strokovnega in znanstvenoraziskovalnega dela. Na zaslužnega arhivarja, pionirja ptujskega arhiva, strokovnjaka in ravnatelja pa spominja tudi portret, ki stoji na hodniku arhiva od leta 1992, ki ga je izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič.
Dornava • Kako se bodo končale šolsko-politične zdrahe?
Vojna med županom in ravnateljico
Da med dornavskim občinskim vodstvom z županom Rajkom Janžekovičem na čelu in ravnateljico domače OŠ Marto Tuš odnosi že dolgo niso takšni, kot naj bi bili, je znano. Čeprav je zadnje čase kazalo, da „na fronti" vlada vsaj navidezno premirje, pa so bojne sekire očitno spet izkopane.
Zupan Rajko Janžekovič je razočaran in jezen zaradi širjenja dezinformacij s strani ravnateljice, zaradi razkritih nepravilnosti - zadnja odkrita naj bi bila pogodbena zaposlitev zunanje sodelavke za delo pedagoškega vodje vrtca, kar bi morala opravljati ravnateljica sama - jo poziva k odstopu s funkcije ravnateljice.
Videm • Poljski učenci na obisku
S spletom in kolesom
V okviru projekta mednarodne izmenjave učencev E-twinning so bili minuli teden gostje videmskih osnovnošolcev mladi prijatelji iz poljskega Poznana. Letošnji naslov delovnega projekta in obiska je bil S spletom in kolesom do medkulturnega dialoga.
Foto: SM
Spet je namreč počilo že pred dobrim mesecem dni, ko je ravnateljica županu oz. občini poslala (visok) račun za poravnavo stroškov. Na takratni seji občinskega sveta je župan Janžekovič prebral vse postavke predloženega računa in jasno povedal, kateri (redni) stroški so upravičeni poplačila s strani občine in katerih občina ni dolžna plačati, vsaj ne brez predhodnega soglasja občine, da bo sofinancirala določena dela v šoli. Kot je bilo razumeti župana, si je ravnateljica pač na lastno pest omislila nekatera popravila in izboljšave oz. olepšave v šolski telovadnici, ne da bi prej obvestila občino oz. pridobila njeno soglasje. Ravnateljici seveda zavrnitev plačila določenih stroškov (občina je sicer pokrila stroške regresa za zaposlene in tekoče stroške vzdrževanja) ni bilo prav, zato se je začelo dopisovanje med županom in njo, ki se je izrazilo v zadnjem županovem odgovoru ravnateljici.
Pet učencev s Poljske je preživelo pri sovrstnikih v Vidmu teden dni. »Gre pravzaprav za vračilo obiska naših učencev, ki so bili na Poljskem septembra lani. V tednu dni, kar smo gostili mlade Poljake, so naši učenci pripravili kolesarsko pot po Vidmu in v Haloze, ki so jo nato tudi prevozili. Pot je
vključevala vse pomembnejše kulturne, zgodovinske in krajinske znamenitosti. Prav tako smo organizirali izlete po naši državi; ogledali smo si glavno mesto, Ljubljano, pa Maribor in Postojno, seveda pa tudi Ptuj,« je o vsebini tedna druženja povedal koordinator obiska Robert Murko, ob njem
je za usklajen potek druženja skrbela še Petra Forstnarič.
Učenci iz Poljske so seveda tudi podrobno spoznali vi-
demsko šolo, največ navdušenja pa je požel obisk in zabava v ptujskih Termah. Za vse učence šole, ki niso sodelovali v izmenjavi, so v videmski šoli pripravili tudi posebno pred-
stavitev; gostujoči učenci so pripravili likovno razstavo na temo domačega kraja, videm-ski učenci pa likovno razstavo z naslovom Na skupni poti s kolesom. Prav tako so domačini gostom prikazali še domače plese, običaje in pesmi.
Zadnji dan bivanja, minulo soboto, so se vsi skupaj podali še v osrčje Haloz, na pobočja Velike Varnice, kjer so si med drugim ogledali tudi etnografski muzej, zvečer pa je poljske učence že čakal vlak za odhod domov. »Ob uspešno zaključeni izmenjavi se zahvaljujem številnim domačim sponzorjem, ki so nam omogočili tokratno druženje,« je ob koncu povedal Murko.
SM
Župan ravnateljico poziva k odstopu
V	tem odgovoru je župan naštel (in razkril) kar nekaj zadev, ki so se dogajale v preteklosti in ki se še vedno dogajajo. Tako je najprej ravnateljico opozoril, da mora šola za vse večje nakupe najprej pridobiti soglasje občine, sicer ti stroški ne bodo plačani. Ob tem ravnateljico opozarja, da njena izsiljevanja, da bo o vsem obvestila finančno službo MŠŠ, nimajo podlage in da je to storil že sam: »Bi pa bilo dobro, če bi na MŠŠ res naslovili kakšen dopis in bi potem ministrstvo in občina podrobno pregledali, kaj kdo plačuje, da ne bi morda prihajalo do podvajanja stroškov, kar ni izključujoče. Zagotovo pa bom sam informiral pristojne na finančni službi MŠŠ o stroških, ki nastajajo v naši šoli in o tem, kaj smo v preteklosti financirali iz občinskega proračuna!«
V	širokem županovem odgovoru je prebrati tudi, da se je ravnateljica preveč »spustila na politični parket in z raznimi povezanimi nastopi posredno škodovala ugledu občine«. Nadalje župan piše, da si je ravnateljica privoščila preveč širjenja neresničnih informacij; recimo, da naj bi občina oz. župan želel zapreti podružnično šolo na Polen-šaku, kar sploh ni res, očita ji tudi, da ni želela vpisovati polenških otrok v šolo v Dor-navi, da je manipulirala z dvigom cen oskrbnin v vrtcu, saj je poslala predlog za precej večje povišanje kot le 10 %, pri tem pa na sestanki sveta šole izjavila, da „
»če bo šlo skozi, bo, če pa ne, pa ne«; v zvezi z novimi cenami oskrbnin pa je bilo že javno odkrito, da je potekalo precej samosvoje in različno. Na koncu župan še piše, da je sicer delavkam v vrtcu nakazal regres za letni dopust, ker ne želi, da za pošteno opravljeno delo niso plačane tako kot vsi ostali zaposleni, da pa to ni obveznost občine in da do tega sploh ne bi smelo priti.
Sicer pa Janžekovič svoj odgovor ravnateljici zaključuje tako: »Sami veste, da je svet šole že pred časom začel postopek za vašo razrešitev. Že sam začetek postopka je imel utemeljene argumente, ki so razvidni iz dokumentacije. Občinski svet takrat ni podal pozitivnega mnenja k razrešitvi, čeprav je od sveta šole zahteval, naj ravna v skladu z zakonodajo. Verjemite mi, da bi danes, ko je moral dati oceno in vas je ocenil z zadostno, ravnal drugače. Takrat smo namreč upali, da se bodo stvari vendarle zavrtele v drugo, pozitivno smer. Če spoštujete zaposlene in otroke, katerim iskrice v očeh so ugasnile, kot ste sami zapisali predsedniku RS, in če vam gre za pozitiven
razvoj in napredek OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, vas iskreno prosim, da resno razmislite o vašem odstopu z mesta ravnatelja naše osnovne šole!"
Ravnateljica s pogodbeno zaposlitvijo kršila ustanovitveni akt
Tako se odgovor župana Rajka Janžekoviča ravnateljici Tuševi konča, kot je neuradno slišati, pa Marta Tuš o odstopu ne razmišlja. Ne glede na to pa bo morala obrazložiti še eno izmed nepravilnosti, ki ji jo zdaj očita občinsko vodstvo; gre pa za pogodbeno zaposlitev zunanje sodelavke kot pedagoške vodje, kar naj bi Tuševa storila mimo občinskega odloka o ustanovitvi JVIZ Dornava in proti njemu. Po 28. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o JVIZ bi namreč morala ravnateljica sama opravljati naloge pedagoškega vodje vrtca, česar pa ne dela. Namesto tega je za ta dela in naloge proti določilom odloka zaposlila zunanjo sodelavko na mesto pedagoškega vodje. S tem je občini naložila dodatno finančno breme. Župan na podlagi veljavne zakonodaje zato zahteva, da ravnateljica v določenem roku petih dni dostavi na občino pogodbo o zaposlitvi zunanje sodelavke kot pedagoške vodje, vse izplačane prejemke, vključno s potnimi stroški in drugimi prejemki omenjene sodelavke in še program ter realizacijo vsega dosedanjega dela te zunanje sodelavke. »Hkrati zahtevamo, da v skladu z določili morebitne sklenjene pogodbe z imenovano pedagoško vodjo prekinete sodelovanje in sami začnete opravljati vse naloge, za katere ste bili imenovani ter nas o ukrepih obvestite. V nasprotnem primeru bomo primorani proti vam, kot kr-šiteljici določil ustanovitvenega akta, ustrezno postopati v skladu z zakonodajo, hkrati pa si zagotoviti povračilo vseh neupravičenih stroškov, ki izhajajo iz navedenega,«pravi župan, ki je celoten dopis z opisom kršitve poslal zaposlenim v vrtcu in inšpektoratu za šolstvo.
V določenem roku petih dni ravnateljica zahtevanih podatkov ni predložila na občino, kot je povedal župan Raj-ko Janžekovič.
Očitno je, da se vodenje šole res pelje veliko bolj po domače in mimo uradnih zakonov, kar sicer ni posebnost med šolami, vendar pa neka meja upoštevanja veljavnopravne zakonodaje vseeno mora obstajati. Kako bodo ta gordijski vozel rešili v Dornavi, je težko napovedati, vsekakor bo pa še zelo zanimivo in vsekakor bomo o tem, kaj se bo dogajalo vnaprej na dornavskem »šolsko-politič-nem parketu«, še poročali.
petek • 6. junija 2008
Kultura, izobraževanje
Štajerski	[ 11
Žetale • Zaključuje se Ex-tempore 2008
Na platnih umetnikov
V Žetalah je bilo te dni po enem letu ponovno videti številne umetnike, ki se udeležujejo tradicionalnega, že osmega Ex-tempora Žetale 2008.
"Težko se je odločiti, kdaj so Žetale, kot neizkoriščen biser neokrnjene narave, najlepše. Gotovo pa je v trenutku, ko se pomlad preveša v poletje, pogled na Donačko goro, Resenik, Macelj, na dominantno postavljeni cerkvi sv. Mihaela in Marije Tolažnice
pravi balzam in izziv za umetniško dušo, zato ni slučajno, da umetnike v teh dneh vsako leto povabimo v našo občino," je odločitev o času Ex-tempora pojasnil župan Anton Buto-len.
Organizator in idejni vodja vsakoletnega slikarskega sre-
čanja je Branko Gajšt, ki mu brez dvoma gre veliko priznanje, da je žetalski Ex-tempore še vedno zelo živ in odlično obiskan, saj je tudi letos število slikarjev zelo veliko.
Ob Gajštu pa so nadvse pomembni tudi številni sponzorji z lepimi nagradami. Tako
bodo tudi letos v Žetalah, ob zaključku Ex-tempora, ki je trajal od drugega do osmega junija, podelili več sponzor-skih nagrad v vrednosti 220 evrov, deset nagrad v vrednosti od 270 do 550 evrov ter veliko Grand prix nagrado v vrednosti 650 evrov. Skupno znaša nagradni fond kar 6050 evrov, kar nikakor ni majhna cifra.
Najboljša dela, ustvarjena na tematiko žetalske in haloške krajine nasploh, bo ocenila štiričlanska strokovna komisija v sestavi: Mario Berdič, Matjaž Duh, Stanka Gačnik in Darko Ferlinc, slovesna podelitev nagrad ter otvoritev razstave vseh ustvarjenih likovnih del
Organizator Branko Gajšt in župan Anton Butolen sta tudi letos poskrbela, da je slikarski Ex-tempore dobro obiskan.
pa bo to nedeljo dopoldne.
Razstava bo sicer na ogled še do 24. junija v prostorih
dvorane, občinske stavbe ter osnovne šole.
SM
Prlekija • Položitev dveh temeljnih kamnov
Športna objekta v Ljutomeru in Strocji vasi
Da je bil za ljutomersko občino zadnji petek v maju izjemno pomemben dan, sta si bila v oceni enotna župan občine Ljutomer Franc Jurša in minister za šolstvo in šport Milan Zver, ki je obiskal prleško prestolnico. Tega dne sta bila položena dva temeljna kamna - za izgradnjo športno-izobraževalnega centra pri gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru in za izgradnjo osnovne šole, vrtca in telovadnice v Stročji vasi.
V prostorih županata občine Ljutomer sta šolski minister in ljutomerski župan najprej podpisala pismo o nameri za uporabo novega športnega objekta. V dopoldanskem času ga bodo pri uresničevanju šolskega programa uporabljali dijaki ljutomerske gimnazije, popoldan in zvečer pa bo namenjen širšemu krogu občanov, željnih rekreativnega udejstvovanja. Sicer pa projekt gradnje temelji na javno-zasebnem partnerstvu med občino in izbranim izvajalcem del - ptujskim gradbenim podjetjem Gradis GP Gradnje. Na podlagi dodeljene stavbne pravice bodo Ptujčani objekt zgradili, po 15 letih pa bo postal last Občine Ljutomer. V tem obdobju bo občina poravnavala mesečno najemnino, ki bo znašala okoli 34.000 evrov. Sicer pa je vrednost zgrajenega objekta
Minister za šolstvo in šport Milan Zver in župan občine Ljutomer Franc Jurša (desno) sta položila temeljni kamen za izgradnjo objekta v Stročji vasi.
ocenjena na nekaj manj kot 4 milijone evrov. Iz dosedanjih borih 300 kvadratnih metrov uporabne površine v prostorih doma TVD Partizan bo zgrajen športni objekt v velikosti skoraj 4000 kvadratnih metrov - v izmeri treh igralnih polj s spremljajočimi prostori (dvorana za namizni tenis, prostor za fit-nes, ples, aerobiko in borilne veščine). Kot se predvideva, bo naložba zaključena spomladi prihodnje leto.
Slovesno je bilo tudi v Stroč-ji vasi pri Ljutomeru, kjer so že davnega leta 1994 pričeli pripravljati dokumentacijo za izgradnjo nove šole. Sedanja nosi namreč častitljivo letnico otvoritve - 1961. S prvim oddelkom vrtca iz leta 1963 in novimi prostori za sto predšolskih otrok v letu 1981 je objekt za namen učnega procesa postal utesnjen in povsem nepri-
meren. Bistveni premik je bil zaznan leta 2005, ko je Stročjo vas obiskal minister Milan Zver in obljubil pričetek gradnje nove šole, vrtca in telovadnice lansko leto. S položitvijo temeljnega kamna se torej obljuba ministra izpolnjuje, čeprav z nekajmesečno zamudo. Predvidena novogradnja bo obsegala 1980 kvadratnih metrov šolskih površin, 488 kvadratnih metrov površin vrtca in 601 kvadratni meter površin telovadnice. Po ocenah je investicija vredna 3,8 milijona evrov, delež ministrstva bo 1,7 milijona evrov, in sicer v višini 50 odstotkov za izgradnjo šolskih površin in v višini 46 odstotkov za površine vrtca. Gradbena dela naj bi bila zaključena do poletja prihodnje leto, nakar bo potrebno vse prostore tudi ustrezno opremiti.
Niko Šoštarič
Ptuj • Nacionalna strategija vseživljenjskega učenja
Od izobraževanja k učenju
Konec maja so na Ljudski univerzi Ptuj pripravili panelno razpravo na temo Nacionalna strategija vseživljenjskega učenja, ki se je je udeležil tudi dr. Zoran Jelenc, vodja skupine, ki je pripravila omenjeno strategijo.
V imenu gostitelja Ljudske univerze Ptuj je udeležence nagovorila direktorica mag. Klav-dija Markež, ki je uvodoma dejala, da nas le učenje novih stvari ohranja aktivne vse življenje. Predstavila je izkušnje ptujske Ljudske univerze z uresničevanjem projektov uveljavljanja koncepta vseživljenjskega učenja. Strategijo vseživljenjskosti učenja je opisala kot vodilno načelo vsega izobraževanja in učenja, ki je temeljna družbena razvojna strategija Slovenije. "Z udejanjanjem strategije se lahko odločilno pripomore k ustvarjanju ustreznih razmer na področju vseživljenjske-ga učenja in povečanju ravni in stopnje razvitosti na vseh področjih, v gospodarskem, družbenem in političnem življenju," je pojasnila Markeževa. Poudarila je, da je cilj strategije
Foto: DB
Dr. Petra Javrh, mag. Klavdija Markež, dr. Zoran Jelenc in dr. Natalija Komljanc.
vseživljenjskosti učenja vsem ljudem omogočiti učenje in izobraževanje, obenem pa krepiti zavedanje pri posameznikih o učinkih učenja na povečanje zaupanja vase, razvijanje ustvarjalnosti, podjetnosti ter povečanju kakovosti življenja. Ob tem je izpostavila tudi pomen zavedanja, da imamo pravico do učenja ter da je treba vedeti, kako ljudi motivirati za učenje in razvijati pozitiven odnos posameznika do razumevanja pomena vseživljenjskosti učenja v vseh obdobjih človekovega življenja. "Koncepta vseživljenj-skosti učenja brez razvitega sistema izobraževanja odraslih ni mogoče uveljaviti," je prepričana Markeževa.
Razprave so se zraven zainteresirane javnosti udeležili tudi dr. Zoran Jelenc, vodja Skupine za pripravo strategije, dr. Natalija Komljanc, strokovna direktorica Zavoda RS za šolstvo, dr. Petra Javrh, predsednica Komisije Andragoške-ga društva Slovenije za strokovne razprave in pogovore, programski del pa je moderirala Ema Perme.
Jelenc je na razpravi predstavil vsebino, razvojno vizijo in podlage za izdelavo omenjene strategije. Izpostavil je nezado-
stnost koncepta "izobraževanje enkrat za vselej" in predstavil pomanjkljivosti tradicionalno zasnovanega izobraževalnega sistema. "Vseživljenjsko učenje je pojem, ki ga pogosto slišimo in ga večinoma zmotno povezujemo z izobraževanjem odraslih. Pomembno je poudariti, da obsega vsa življenjska obdobja," je pojasnil Jelenc in izrazil prepričanje, da bo strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji vsem ljudem zagotovila priložnosti za celovit razvoj njihovih zmožnosti ter da bo obenem pripomogla k udejanjanju vseh štirih področij strateških razvojnih ciljev Slovenije - družbeni, gospodarski, trajnostni in umestitev Slovenije v mednarodnem okolju. Po njegovem mnenju bo pripomogla tudi k povečanju ravni in stopnji inovativnosti v gospodarskem, družbenem in političnem življenju ter nenehnemu spodbujanju razvoja mislečih in učečih se družb. Prepričan je, da je pomembno razviti zavedanje, da je učenje veliko širši pojem kot izobraževanje in da je potreben para-digmatičen premik od izobraževanja k učenju.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Še o prireditvi Dobrote slovenskih kmetij
Javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci
V okviru prireditev letošnje državne razstave Dobrote slovenskih kmetij je na dvorišču minoritske-ga samostana v nedeljo, 25. maja, potekala javna oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci z voditeljem Marjanom Nahbergerjem.
Dvorišče minoritskega samostana je bilo polno.
Zahvalo za sodelovanje sta predsedniku organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij Petru Pribožiču (na sredini) izročila novinarka urednica Marija Slodnjak in voditelj Marjan Nahberger.
Na prireditvi so se predstavile skupine pevcev in godcev z območja Podravja. Kot prvi so na oder pod vodstvom Ivana Kocjana stopili Ljudski pevci in godci Porini pa po-čini KD Miklavž pri Ormožu.
Sledili so nastopi Ljudskih pevk Folklornega društva Po-brežje pod vodstvom Terezije Šimenko, Ljudskih pevcev iz Podlehnika, ki jih vodi Stanko Sakelšek, ter tria Vetrnica KD Mala vas pod vodstvom
Konrada Kostanjevca. Peti po vrsti so nastopili ljudski pevci DU Videm, vodi jih Milica Bedrač, sledil je nastop Ljudskih pevcev DU Turnišče z vodjo Ivanko Merc, Ljudskih pevk KD Jezero pod vod-
Med nastopajočimi so bile tudi ljudske pevke KD Jezero.
Ptuj
Kavarna CID odprla vrata
Natanko tako, kot so obljubili, se je tudi zgodilo: konec maja je nova kavarna Centra interesnih dejavnosti (CID) Ptuj odprla svoja vrata.
Obratovala bo v kletnih prostorih CID, za gostinski del pa bo skrbelo podjetje Kultum, d. o. o., katerega stoodstotni lastnik je Klub ptujskih študentov (KPŠ).
Precej majhni prostori, ki jih ima KPŠ na Slovenskem trgu, so razlog, da je prišlo do sodelovanja s CID, plod tega pa je otvoritev nove kavarne. S tem bo omogočena izpeljava več dogodkov hkrati, zara-
Nova kavarna vabi v kletne prostore Centra interesnih dejavnosti.
di dejavnosti, ki jih v kletnih prostorih izvaja CID, pa bo kavarna prvotno odprta le ob petkih in sobotah od 19. do 1. ure. »V kavarni bomo izvajali tudi kulturne dejavnosti, kot so koncerti, razstave in podobno. Pomemben je moralni dobiček, da prostore praktično oživimo in da zaživi kot mladinski center oziroma zbirališče mladih z različnimi interesi. V nobenem pogledu pa ne bo šlo za konkurenco, temveč za sodelovanje s KPŠ. Skupaj bomo lahko ponudili pestro ponudbo,« je pred otvoritvijo povedal direktor CID Ptuj Aleksander Kraner.
Svečano sobotno otvoritev je spremljal pester glasbeni in artistični program, vrhunec pa je dogajanje doseglo s koncertom skupine Kvinton.
Dženana Becirovic
stvom Genovefe Vučak, kot osme pa so se pod vodstvom Anice Toplak predstavile Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem z Destrnika. Na oder javne radijske oddaje Med ljudskimi pevci in godci so stopili tudi Ljudski pevci KD Pragersko, vodi jih Mirko Kos, ter Ljudski pevci in godci KD Bukovci, ki nastopajo pod vodstvom Janeza Zmazka. Kljub muhastemu vremenu, ki je ponagajalo zadnjih nekaj minut, je prireditev pritegnila večstoglavo publiko. Z izvedbo prireditve so zelo zadovoljni vsi, ki so pri pripravi in izvedbi sodelovali: avtor Marjan Nahberger, novinarka urednica Marija Slo-dnjak, vodja studia Radia Ptuj Zvonko Žibrat, Tone Topolo-vec, tonski tehnik na Radiu Ptuj in sooblikovalec oddaje, ter seveda vsi nastopajoči, ki so se po prireditvi skupaj po-veselili še v minoritski kleti.
Oddaja Med ljudskimi pevci in godci je na programu Radia Ptuj že več let. Sprva jo je pripravljal in vodil Zmago Šalamun. Pred tremi leti se je avtorska ekipa zamenjala. Od takrat oddajo pripravlja in vodi Marjan Nahberger, tehnično pa jo opremlja Tone Topolovec. Oddaja, ki jo z veseljem spremljajo poslušalci s posluhom do ohranjanja tradicije in ljudskega izročila, je na programu Radia Ptuj vsako nedeljo ob 8. uri, ponovitev pa je ob ponedeljkih v večernem terminu programa - ob 19.30. Avtor oddaje Marjan Nahberger s pomočjo tonskih tehnikov Radia Ptuj snema, zbira in arhivira ljudsko glasbo na območju Podravja. Zbrani posnetki so objavljeni v oddaji, ki pa med drugim postreže še s pogovori, predstavitvami skupin ljudskih pevcev, novicami in napovedmi prireditev.
Da je oddaja Med ljudskimi pevci in godci priljubljena, priča množičen obisk na javni prireditvi na dvorišču ptujskega minoritskega samostana.
Mojca Zemljarič
Tednikova knjigarnica
Tone Partljič na poletni bralni terasi
To soboto, 7. junija, bodo pred knjigarno Mladinske knjige Ptuj ob deseti uri zopet postavili poletno bralno teraso. Sobotno druženje s knjigami si je pred sedmimi leti zamislila spodaj podpisana z željo motivirati pristojne, predvsem lastnike knjigarne in vodstvo mestne skupnosti, po ureditvi knjigar-niških prostorov in ponudbe. V sedmih letih, ko so bralne terase združevale knjigarje in knjižničarje, pa tudi gostince, predstavljale avtorje vseh generacij, pesnike in pisatelje ter druge ustvarjalce, domače literate, glasbenike, knjižne uspešnice in nagrajena dela, je prostor knjigarne ostal domala nespremenjen, vsekakor pa dramatično premajhen za spodobno in sodobno knjigarniško poslovanje. Ptuj s svojo pregovorno tisočero žlahtnostjo še vedno ne premore knjigarne, kot si jo zasluži številno bralno občinstvo. Le kako bo Ptuj sopre-stolno evropsko mesto kulture leta 2012, če nima knjigarne v centru mesta, če je trgovska ponudba v mestu tako nekulturna (oči bolijo ob nemarnih izložbenih oknih in ponudbi)? Da ne zgubljam besed o kadrovski podhranjenosti v knjigarniški, knjižničarski, gledališki, galerijski in drugi »kulturniški stroki«! Vsemu navkljub - sedem je pravljično število - prihodnje štiri sobote zopet vabljeni na poletne bralne terase, ki jih bo v drugi polovici vodil pesnik, mentor, profesor David Bedrač.
Prva, otvoritvena bralna terasa bo gostila znamenito slovensko literarno pero, ki navdušuje s humorjem v novelah, črticah, zgodbah, romanih, predvsem pa se je priljubilo ljubiteljem odrskih desk. In ga ni med odraslimi Slovenci, ki ga nista prevzeli filmski zgodbi Moj ata, socialistični kulak in Vdovstvo Karoline Žašler!
Tone Partljič, učitelj, filmski scenarist, dramaturg, pisatelj, dramatik (5. 8. 1940, Maribor) je avtor z neverjetno dinamiko in kondicijo. Generacije mladih bralcev, pa tudi odraslih, do solz navdušuje s spominsko prozo Hotel sem prijeti sonce (1981) in Slišal sem, kako trava raste (1990), mladi radi sežejo po zgodbah Dupleška mornarica in Samo roko daj (1996), Maša in Tjaša (1999), General: deset črtic o Rudolfu Maistru (2006). Odraslemu bralstvu namenja nagrajenec Prešernovega sklada 1980 naslednja dela: Ne glej za pticami (1967), Jalovost (1971), Volk na madridskih ulicah (1974), Rdeče in sinje med drevjem (1987), Pre-lest, prelesti (1990), Mala (1992), Pri Mariji Snežni zvoni (1994) in z značilnim humorjem in satiro obarvana dela: Na svidenje nad zvezdami (1982), Pepsi ali provincialni donjuan (1986), Kulturne humoreske, prosim (1988), Goool! (1992), Pisatelj v parlamentu (1988), Usodna privlačnost (2001), Kampanja (2002), Golaž, reka in mostovi (2003), Grob pri Mariji Snežni (2005). Mnoge je Tone Partljič presenetil, navdušil s proznim delom Starec za plotom (1995), kjer pripoveduje o poslednjem življenjskem obdobju pisatelja Stanka Majcna. Dramski opus Toneta Partljiča je izjemno uspešno uprizarjan, spomnim na Ščuke pa ni (1978), O, ne, ščuke pa ne (1976), Ščuka, da te kap (1987), Pesnikova žena prihaja (1989), Štajerc v Ljubljani (1995), Politika, ljubezen moja (1996) ... O izredni zavezanosti odru in knjigam priča Partljičeva službena vezanost na ljubljanske in mariborske odre, predsedovanje svetu Borštnikovega srečanja, Društva slovenskih pisateljev, Društva bralna značka Slovenije ... Omeniti velja številne Partljičeve spremne besede, dodatna besedila in recenzije v knjigah, literarnih revijah, gledaliških listih in drugje.
DOM DOM je naslov najnovejše knjige Toneta Prtljiča (Ljubljana: Pisanica, 2008. 227str.) in bo predstavljena na poletni bralni terasi. Vabljeni z odlomkom iz prvega poglavja, ki je pravzaprav spis osmošolke:
Slonim ob oknu in gledam naveličano na ulico. Premišljujem, kaj naj napišem za spis z naslovom Pogled skozi okno, kakor je naročila tovarišica za slovenščino Zora Plošenjak. Pa zagledam v parku onkraj ulice starke in starce in Dom za ostarele občane, ki je blizu našega bloka in ki ga lepo vidim skozi okno svoje sobe. In nenadoma vem, o čem bom pisala ...
Pripravila in zapisala Liljana Klemenčič
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: DB
Ormož • Regijska revija izbranih folklornih skupin
Plesat me pelji 2008
V domu kulture v Ormožu se je predstavilo osem izbranih folklornih skupin našega območja na regijski reviji pod naslovom Plesat me pelji 2008. Revijo je organiziral JSKD, OI Ormož v sodelovanju z Ol Ptuj, Lenart in Slovenska Bistrica. Skupine so bile izbrane na predlog strokovne spremljevalke območnih srečanj Neve Trampuš.
Folklorna skupina Anice Černejeve Makole je predstavila odrsko postavitev Zahvalna nedelja, s katero so predstavili nekdanjo navado, da se pri velikem kmetu na zahvalno nedeljo zberejo vaščani, da bi bogu priredili zahvalo in proslavili dobro letino. Skupina deluje že 23 let, v njej pleše 16 plesalcev, ki jih vodi Franci Skledar.
Folklorna skupina FD Jožeta Štrafela Markovci deluje pod vodstvom Petra Bezjaka, ki je za nastop pripravil Oča starešina, vzemte že toti dar. V nastopu prihajajoči gostuvanjci prinašajo darove starešini, ta pa z njimi ni zadovoljen, zato je potrebno precej prepričevanja, da sprejme bosmane. Zaplesali so štajeriš in kosma-tačo iz Markovec, špicpolko, rašplo, čindaro in šotišpolko. Skupina ima dolgoletno tradicijo, saj je letos praznovala že 70 let delovanja, kljub temu pa je zelo mlada, saj je povprečna starost plesalcev 21 let.
Folklorna skupina Jurovčan KD Ivana Cankarja Jurovski Dol je obiskovalce naučila, kaj je to kündanje. Postavitev Kündali bojo je pripravila vodja skupine Cilka Neuvirt, govori pa o tem, kako so nekoč, ko še ni bilo razvitih sredstev javnega obveščanja, razglašali novice. ^ndač je v nedeljo po prvi in drugi maši na dobro vidnem mestu razglašal pomembna obvestila. Ko se za kündanje prijavijo muzikanti, pa jih seveda preizkusijo, če sploh znajo igrati, da družba
Vražje terice FS Ivanjkovci vam naženejo strah v kosti. Tako so tik pred nastopom, malo za šalo malo zares, vadili hudi pogled.
lahko zapleše. Skupina Jurov-čan v tej zasedbi deluje že 10 let.
Folklorna skupina TKD Ivanjkovci je letos praznovala 15 let delovanja, ki so ga obeležili z izdajo knjige Ivanjkovci iz preteklosti za prihodnost, katere avtorji so prof. Mirko Ramovš, dr. Marija Makarovič in dolgoletna vodja folklorne skupine Irena Cerovič. Predstavili so se z običajem teritve lanu, ki je šel v naših krajih že v pozabo. Menda je bilo to težko delo, ki so ga opravljale ženske, ki pa so bile temu primerno napadalne in vražje. Sploh, če so jim fantje poskušali ukrasti ruto, ki so jo pri hiši obesile v znak teritve.
Skupino, ki je Vražje terice predstavila v novih delovnih oblačilih, vodi Mojca Gorjak.
Folklorna skupina FD Košuta Poljčane se ponaša z bogatim, avtentičnim ljudskim plesnim in pripovednim izročilom Dravinjskih goric in Haloz. V skupini pleše 18 plesalcev, ki so predstavili Polnočno snemanje venčka. Prikazali so, kako brautfirer blagoslovi plesišče, zapleše prvi ples in potem lahko zaplešejo vsi. Mazurko, ples s štruci, krancl ples, zibenšrit in kačo si je za postavitev zamislil Branko Fuchs, vodja skupine pa je Monika Drozg.
Folklorna skupina Vinka Koržeta iz Cirkovc je prikaza-
Oča starešina, vzemite že toti dar, so zaplesali člani Folklorne skupine FD Jožeta Štrafela Markovci.
la, kaj se zgodi, če je revnemu fantu všeč bogato dekle. Fav-šija, saj so nevoščljivi in jezni gruntarji in kočarji, maščevanje pa je seveda sladko. A če je ljubezen prava, na koncu le premaga vsako oviro, sta si zamislila Marko in Tina Urih, ki sta odgovorna za odrsko postavitev. Folklorna skupina v Cirkovcah deluje že 77 let, ime pa nosi po domačinu Vinku Koržetu, plesalcu, igralcu, režiserju in piscu ljudskih iger. Danes skupino vodi Lilja-na Brglez.
Folklorna skupina FD Lan-cova vas, ki letos praznuje 25-letnico delovanja, je lahko zadovoljna, saj v društvu trenutno delujeta kar dve odrasli skupini. Na reviji so predstavili Travniki so že zeleni. Postavitev je nastala iz pesmi, ki služi kot osnova za predstavitev orodij za košnjo in sušenje sena pa tudi za malo drugačno uporabo. Zaplesali so bušo-lenko, trojko in haloško polko. Odrsko postavite si je zamislil vodja skupine Janko Jerenko skupaj z Nežko Lubej.
Kot zadnja je nastopila Folklorna skupina FD Rožmarin Dolena. Predstavili so Plese iz Razkrižja - patikater, pre-miš valček, mazolin, štajeriš in čardaš. Skupino vodi Maja Glaser, ki je imela tudi idejo za odrsko postavitev.
Strokovna spremljevalka revije je bila Branka Moškon. Viki Klemenčič Ivanuša
Folkloristi FD Košuta iz Poljčan, ko so čakali na nastop, in FS folklornega društva Lancova vas.
Foto: vki
Foto: vki
Samo M. Strelec • Dvomim...
Kerbler je ovrgel Malega princa
in zato ga bo treba popraviti, Malega princa namreč. Ker pravi, da je bistvo očem nevidno in da je treba gledati s srcem. To sploh ne drži. Če je posredi velemojster fotografije Stojan Kerbler. Ko gledaš njegove fotografije ptujskih dvorišč, je bistvo očem namreč vidno. Kaj vidno, v oči bodeče! Tako rekoč otipljivo. Z njegovih fotografij se sliši sramežljivi hrup sosednjih uličic, tišina pokopališča se megleno splazi vate, okna starih fasad zaškripljejo svojo otožno pesem čakanja na že kaj pač, oluščene fasade se levijo in kažejo rebra utrujenih zgradb. Vodnjaki so že zdavnaj nekdaj osušili svoja grla, bršljan kakor da nežno čaka na princa, ki bo obudil Trnuljčico iz stoletnega spanca...
Tokrat bom pisal o umetnosti. Povem kar naprej, da ne bo kdo razočaran. Naj kar raje preskoči tale članek, kdor misli, da ni za umetnost, kulturo in take reči. Ali še bolje: naj kar prebere do konca - domišljam si, da bo enkrat za vselej uvidel, v čem je bistvo umetnosti. Samo na razstavo v knjižnico ali v Mestno hišo mora zaviti, si vzeti nekaj časa za miren ogledfotografij in nikoli več ne bo rekel, da ne ve, kaj bi s tem: kulturo in prosveto.
Takole je s to rečjo: dvorišč, kakršna nam kaže Stojan Kerbler, sploh ni! Ne boste jih našli, če se boste sprehodili po mestu, jih iskali na turističnem zemljevidu ali po poštnih naslovih. Zakaj? Ker so pravzaprav izmišljena, ugledana z očmi umetnika - fotografa. Čeprav je fotografija sama po sebi izrazito mimetična (posnemovalna) umetnost, Ker-blerjeva umetnost ne kaže dvorišč dokumentarno, repor-tersko, tako, da bi slikala stvari, kakršne so v resnici, pač pa takšne, kakršne so v videnju umetnika. Umetnik vidi v grdem lepo, v kaotičnem red, v kamnu, ki so ga zidarji zavrgli, temeljni kamen . Umetnik uzre lepoto, skladnost in duha tam, kjer drugi vidimo vsakdanje banalnosti. Zaradi Kerblerja ptujska staromestna dvorišča postanejo nekaj krasnega, nekaj sentimentalnega, nekaj prelepega. Njegova umetnost preseže fizično stvarnost. Umetnik nam pokaže, da je človek lahko več kot kup kosti in mesa. Da je več kot pripadnik cerkev, stranke, več kot delničar in davkoplačevalec. Več kot volivec. Človek je kreator, je soustvarjalec stvarnosti, je božji vajenec. Umetnost nas spomni, da je človek samopresežnostno bitje. Bitje, kije sposobno dodeljevati stvarem smisel.
Na predstavitvi poslušam fotografa in nekaj mi je še posebej zazvenelo v ušesu. Nekako takole gre:»Hodil sem z mladimi po mestu... vpeljeval sem jih v svet fotografije, pa smo zavili na dvorišča ., pa ker noben ni hotel, sem se lotil tega sam.« Lotil se je tega sam!
Kako neverjetno ta stavek sovpada z vprašanjem iniciative štirih gospodov o tem, kaj narediti s starim mestnim jedrom. Slišalo se bo paradoksalno, vendar ni: Čim več denarja dajte »zapravit« umetnikom! Ustvarjalcem. Ti vam bodo mesto spremenili, transformirali, prenovili v duhu, našli bodo lepoto, življenje, utrip tam, kjer se zdi, da ga ni. Pokurili bodo denar in ga spremenili v življenje. Še enpara-doks: več kot boste zapravili za umetnost, več boste od tega dobili in imeli. In nasprotno: več kot boste gradili in investirali v stvari, ki so brez duha, manj boste imeli (pokazati, doživljati, uživati). Itak bi pa vso staro mestno jedro kazalo preoblikovati v poligon umetnosti. Ga zapreti za promet. Ga odpreti za ljudi z idejami. 72 lokalov je menda ta čas praznih. V vsak prazen lokal dati enega umetnika, on pa naj vsak večer poje, pleše, recitira, slika, fotografira, tetovira, muzicira, fantazira... pa bomo imeli najbolj živo staro mestno jedro v državi! Brez tolarja vložka! Stalo ne bo nič. Seveda, od tega ne bo nič (denarja). Ampak tudi zdaj, ko so lokali zaprti, ga ni. Toda denar ni vse. Je pravzaprav zelo zelo malo v primerjavi s stvarmi, ki so stvari duha, navdiha. Najboljša pa je itak kombinacija obojega, duha in denarja. Seveda, razumem: klinc gleda lepoto, dokler v želodcu kruli in so žepi prazni. Vendar je že tako, da so v zgodovini bogati imeli mnogokrat poleg denarja tudi občutek za lepo. Ptuj je moral biti bogato mesto, si mislim. Zelo bogato. Glede na to, kaj so zgradili, kakšne mojstre so vabili .
Turisti hodijo na Ptuj zaradi občutka za lepo, ki so ga imeli nekdanji rodovi v tem mestu. Med tisoči obiskovalcev, ki vsako leto obiščejo grad in mesto pod njim, je tistih, ki bi prišli v te kraje zaradi tovarn, zaradi sklepanja poslov, zaradi politike, športa, znanosti... zanemarljivo malo. Prihajajo predvsem zaradi»dodane vrednosti«, kije v obliki stavbne, likovne, sakralne in drugih umetnosti nastala v preteklosti. Kaj bomo zapustili mi, da bodo mesto lahko občudovali tudi čez sto, dvesto let? Trgovske centre in kičaste replike starih časov? Beton, steklo, aluminij in pur pen? Nič nimam proti, če jim le vdahnejo dušo umetniki. Stojan Kerbler je našel dušo prav tam, kjer pravimo, da mesto umira. Ni dosti govoril, ne razpravljal, ne pisal elaboratov, ne razvojnih projektov. S stativom sem ga videval bloditi po mestu. Ni naredil le nove čudovite serije fotografij, demonstriral nam je učno uro iz poglavja: kaj zmore umetnost. In situ.
Moje iskrene čestitke, za razstavo in jubilej. Lahko samo strmimo in se učimo. Pa da ne bo pomote: ne le umetniki, tudi oblast. Pokazal vam je, črno na belem, zastonj in mimogrede, kje je rešitev za staro mestno jedro . Znate gledati?
Ptuj • Letni koncert pevskih zborov OŠ Mladika
Pevski zbori med najboljšimi v državi
Da petje postaja ena najpomembnejših obšolskih dejavnosti na Osnovni šoli Mladika, ne dokazuje zgolj kopica nagrad in laskavih nazivov, temveč tudi nabito polna dvorana ptujske Gimnazije, ki so jo učenci s svojim letnim koncertom napolnili bolj kot marsikateri uveljavljen glasbenik.
Na OŠ Mladika delujejo trije pevski zbori, in sicer pevski zbor prvih razredov, otroški pevski zbor, v katerega so vključeni učenci od 2. do 5. razreda, in mladinski pevski zbor za učence od 6. do 9. razreda. Vse pevske zbore, skupaj v njih prepeva 140 otrok, že polnih deset let vodi učiteljica glasbene vzgoje Jasna Drobne. Pevski zbor prvih razredov nastopi dvakrat v šolskem letu, prvič ob sprejemu prvošolcev v šolsko skupnost in drugič na letnem koncertu. Kot je dejala Drobnetova, so cilji tega zbora predvsem navajanje na delo v pevskem zboru, razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha, postopno navajanje na pravilno pevsko tehniko, učenje novih pesmic, gibanje ob glasbi, igranje na Orffova glasbila in navajanje na javno nastopanje. Tem ciljem sledijo tudi v otroškem in mladinskem pevskem zboru, le da se v mladinskem zboru pričakuje, da je posluh že razvit. Otroški zbor, ki ima vaje dvakrat tedensko, je letos sestavljalo kar 65 otrok. Sodelujejo na raznih šolskih in krajevnih prireditvah, vsako leto se udeležijo tudi območne revije otroških pevskih zborov, sodelujejo pri snemanju zgoščenk in nastopajo na koncertih pevskih zborov.
Najbolj aktiven mladinski pevski zbor
Čeprav sta oba omenjena zbora pridna in delovna, pa še vedno ostaja najbolj aktiven mladinski pevski zbor, v katerem letos prepeva 45 otrok. Ti se dobivajo štirikrat tedensko po eno šolsko uro, kar je po mnenju njihove zboro-vodkinje za doseganje ciljev, ki so si jih zastavili, še vedno premalo. Ravno zaradi tega
Tudi prvošolci so se na letošnjem dvournem koncertu odlično odrezali.
Mladinski pevski zbor je med najboljšimi v državi.
se večkrat odpovedo ostalim prostočasnim dejavnostim in vadijo v popoldanskih urah. Zbor se je doslej predstavil na vseh šolskih prireditvah kot tudi na mnogih prireditvah na Ptuju in v okolici, redno pa se udeležuje območnih in medobmočnih revij mladinskih pevskih zborov. Lani so se prvič udeležili 2. regijskega tekmovanja Štajerske in Prek-murja in dosegli zlato priznanje. Tudi letošnje leto so začeli s priznanji, v začetku aprila so si na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi prislužili 85,3 točke in s tem zlato priznanje. »Po številu točk smo tako postali drugi najboljši mladinski pevski zbor v Sloveniji, na prvo mesto se je uvrstil zbor glasbene šole. Tako lahko rečemo, da smo med osnovnošolskimi zbori na prvem mestu. Letos smo sodelovali tudi na glasbenem festivalu Attacca v Mariboru, katerega iniciatorka je
gospa Karmina Šilec. V sklopu tega festivala smo na naši šoli gostili mladinski pevski zbor A tre voci iz Francije. Skupaj z njimi smo na šoli izvedli krajši koncert za učence naše šole,« je dejala zborovodkinja. Sicer pa so petje letos obogatili tudi z igranjem na afriška tolkala - djembe, dununba, sangba, kenkeni in shekere - za katera so na šoli izvedli več delavnic.
Letni koncert več kot uspešen
Vsako šolsko leto na OŠ Mladika pripravijo dva koncerta, prvega pred novoletnimi prazniki in drugega ob koncu šolskega leta. S tem prikažejo celoletno delo vseh pevskih zborov, zato zmeraj nastopijo vse pevske zasedbe, od najmlajših do najstarejših. »Vemo, da otroci za delo potrebujejo motivacijo, ki je lahko notranja in zunanja. Med zunanjo zagotovo spada nastopanje, koncerti, prepoznavnost v javnosti,
uspehi na tekmovanjih, sodelovanje na raznih festivalih, potovanja ... Zato skrbim, da je tega vsako leto dovolj, prav tako vsako leto organiziram in izvedem tridnevno pevsko šolo v naravi, kjer se poleg trdega dela predvsem družimo, bolje spoznamo in med nami se stkejo prave prijateljske vezi. Letos jih bomo zagotovo še okrepili s potovanjem na Češko, ko se bomo udeležili mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Olomoucu,« je še dejala Drobnetova.
Letošnji letni koncert so naslovili Krila glasbe, prav takšen naslov pa nosi tudi njihova nova zgoščenka. »Trudim se, da pevke in pevci glasbo, ki jo izvajajo, resnično doživijo, jo začutijo oziroma jo živijo in ne samo pojejo, da jih glasba 'odnese' s sabo, da poletijo na krilih glasbe. Drugi razlog za ta naslov je naš logotip mladinskega zbora s ptičkom z razprtimi krili, iz njegovega kljunčka pa prihaja glasba.
Tudi besedilo naše skupne pesmi, ki sta jo zapela otroški in mladinski zbor ob koncu koncerta, pravi: 'Z nami poj! Krila glasbe do zvezd nas neso.' In Krila glasbe smo poimenovali tudi našo novo zgoščenko, ki smo jo posneli v živo na naši šoli v mesecu maju. Na njej lahko slišite 14 pesmi otroškega in 17 pesmi mladinskega pevskega zbora,« pojasnjuje zborovodkinja. Sicer pa je to že tretja zgoščenka, ki so jo posneli. Prva z naslovom Tam pod soncem je dežela je bila posneta leta 2001, z drugo, ki nosi naslov Čarni kus - Black bird, so prikazali delo na šoli med letoma 1999 in 2006 in je bila pripravljena za promocijo na Finskem, na najnovejši pa najdete letošnji repertoar otroškega in mladinskega pevskega zbora.
O tem, kaj je bila posebnost letošnjega koncerta, je Drob-netova dejala: »Vsak koncert je nekaj posebnega, na vsakem letnem koncertu se poslavljamo od devetih razredov, kar je zagotovo zelo boleče. Pevke in pevce poznam osem let, z mano rastejo, opazujem jih,
kako se razvijajo, in ko postanejo resnično dobri pevci in pevke, odidejo. Upam, da petje nadaljujejo v drugih zborih. Škoda bi bilo, če ne bi. To je namreč eden izmed mojih glavnih ciljev. V otrocih vzbuditi veselje do glasbe, do petja, da postanejo z glasbo zasvojeni. Krasen je občutek, ko vidiš, kako se otroku dvigne samopodoba, kako samozavesten postane, ko je del takšne dobre ekipe. Kdor ni nikoli stal na odru, ko ti ploska vsa dvorana, ne pozna tega občutka. Vsak otrok, četudi sam zase nepomemben, povsem običajen, se v tistem trenutku počuti najpomembnejšega, brez njega zagotovo ne bi bilo enako. In ravno to je največji čar pevskega zbora. Združiš 45 povsem običajnih oseb, ki skupaj postanejo nekaj posebnega.«
Sicer pa si bodo poslušalci letošnji letni koncert pevskih zborov OŠ Mladika zagotovo zapomnili po odlično izpeljanem kar dve uri trajajočem koncertu, na katerem je nastopilo kar 140 otrok.
Dženana Becirovic
Ormož • Produkcija baletnih plesalk
Otroške igre in plesi
Minulo nedeljo so v ormoškem domu kulture svojo letošnjo produkcijo odplesale baletne plesalke Glasbenega studia Klavdija. Njihova učiteljica Martina Kramer, ki je tudi avtorica koreografije in idejne zasnove, je produkcijo poimenovala Otroške igre in plesi.
Program baleta se v Ormožu v Glasbenem studiu Klavdija izvaja že četrto leto, zanimanje za tovrstno udejstvovanje pa je med mladimi konstantno. Vsako leto se vpiše okrog 40 deklet. V minulih letih so imeli tudi baletnika, letos pa so vpisana samo dekleta v predšolski in šolski starosti. Razdeljene so v štiri zaokrožene skupine glede na starost, oziroma znanje. Tri baletke iz najstarejše
Prizor iz Otroških iger in plesov
Foto: vki
Martina Kramer že četrto leto Foto: vki skrbi za baletni naraščaj v Ormožu.
skupine so v tem šolskem letu z odlično oceno opravile izpit za tretji razred baleta. Učiteljica Martina Kramer je s svojimi učenkami zelo zadovoljna, še posebej zato, ker imajo balet le enkrat tedensko in ne dvakrat, kakor njihove vrstnice v večjih okoljih, kljub temu pa po sposobnostih in znanju ne zaostajajo. V štirih letih so baletke zrasle, konstantno in dosledno delo pa je začelo počasi rojevati sadove. Če smo bili v minulih letih očarani predvsem z ljubkostjo, občutkom za glasbo in spretno postavljeno koreografijo, ki ni presegala zmožnosti mladih plesalk, je bilo v nedeljski produkciji od njih zahtevano precej več.
V letošnjem letu se je profesorica posvetila predvsem plesu z rekviziti, tako so mlade baletke pokazale, kako zmorejo zaplesati z ruticami, koleb-nicami, vetrnicami, dežniki, žogami, trakci, baloni, stoli in cvetjem. V velikem finalu, ki je zaključil produkcijo, pa so večino rekvizitov združili
v velikem vrtincu, ki je zajel oder. Poleg tega, da so morale svoj ples uskladiti z določenimi predmeti, pa so baletke v nastopu prikazale tudi paleto različnih stanj od jeze, besa, veselja, škodoželjnosti, ukazoval-nosti, afnarjenja, s svojimi gibi so vabile k sodelovanju in igri. V produkciji ni imela nobena plesalka nosilne vloge, poskušali so izpostaviti najboljšo plat vsake plesalke posamezno in vseh skupaj kot skupine. K temu je Martina Kramer izbrala tudi primerno igrivo glasbo Bizeta, Debussya, Haydna, Griega in Delibesa.
Martina Kramer je diplomirala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, kjer danes tudi poučuje balet in sodobni ples, svoje baletno znanje pa je pridobivala tudi v tujini, predvsem v Londonu, kjer je postala članica Royal Academy of Dance, in v različnih glasbenih projektih ter seminarjih.
Ponovitev produkcije bo v nedeljo ob 17. uri v domu kulture Ormož. Viki Klemenčič Ivanuša
Rokomet
Ptujčanke zadržale visoke pozicije
Stran 16
Atletika
Sabova in Prstec državna prvaka
Stran 16
Šolski šport
Področno prvenstvo OŠ v rokometu
Stran 17
Triatlon
Slovenske barve zastopal Kaučevič
Stran 17
Nogomet
Mladinci in kadeti NŠ Poli Drava v 1. ligi
Strani 18
Nogomet
Pred evropskim prvenstvom v Avstriji in Švici Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<!J->oíluíajt¿ naí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Kvalifikacije za obstanek v 1. SNL, 1. tekma
Drevenšek zadel za mirnejšo pot
Drava - Bonifika 2:0
(2:0)
Strelec: 1:0 Drevenšek (4), 2:0 Drevenšek (15)
Drava: Murko, Emeršič (od 55. Bošnjak), Prejac, Grižonič, Filipovič, Šterbal, Drevenšek, Horvat, Kelenc (od 85. Ogu John), Grbec, Zilič (od 64. Ba-kovič). Trener: Robert Pevnik
Bonifika: Rupnik, S. Jako-min, Brajič, Bjelkanovič, Peršič (od 80. Colombani), Fantinič, Radujko (od 22. Filipovič), Ostojič, Rexhaj, Lečic (od 60. Iličič), Pepelko. Trener: Alfred Jermaniš
Rumeni kartoni: Filipovič (26), Prejac (45); Pepelko (73), Iličič (81)
V sredo se je z več kot polurno zamudo (gostje so zaradi prometne nesreče pri Domžalah obstali v koloni) začela prva tekma dodatnih kvalifikacij za obstanek v 1. SNL. Domači gledalci, ki se jih je zbralo približno 1500, so »tekmo sezone« pričakali v optimističnem vzdušju. Domači trener je bil pri napovedih pred tekmo podobnega mnenja, na igrišče pa je nekoliko presenetljivo poslal manj napadalno ekipo. V začetno enajsterico je namreč postavil kar pet branilcev, Mitja Emeršič je tako začel v zvezni, kapetan Emil Šterbal in Ivan Filipovič pa v zadnji vrsti.
Na samem začetku tekme se je v odlični priložnosti znašel Grbec, ki je žogo že potisnil mimo vratarja, a tudi mimo gola. Že v naslednji minuti pa 1:0 - bliskovito akcijo Kelenca, Ziliča in Drevenška je slednji kronal z golom. Gostje so v naslednjih minutah uspeli vzpostaviti ravnotežje v igri in se v 10. minuti že znajti v prvi t. i. 100 % priložnosti. Gzim Rex-haj je bil hitrejši od branilcev Drave in se je znašel sam pred vratarjem Murkom, v zadnjem
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Drava, modri dres) je bil z dvema doseženima zadetkoma najzaslužnejši za zmago svoje ekipe na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za obstanek v 1. SNL.
trenutku pa je uspešno posredoval Prejac. Sledila je lepa akcija Drave, z glavo pa je preko gola streljal Zilič. V 15. minuti pa so domači navijači spet slavili: Emeršič je natančno podal do Horvata, ta je žogo podaljšal do Drevenška, ki je bil še drugič natančen - 2:0. V 26. minuti je Filipovič zaradi drugega zaporednega prekrška prejel rumeni karton, iz dosojenega prostega strela pa je z močnim strelom poskusil Lečič, Murko pa je bil na pravem mestu. Isti igralec je iz še ugodnejšega položaja poskusil nekaj minut kasneje še enkrat, ptujski vratar pa je žogo tokrat odbil v kot. Zadnjo ofenzivo v 1. polčasu so domačini izvedli v sodnikovem podaljšku, ko so imeli kar dve odlični priložnosti: najprej so izvedli akcijo iz kota, a Dreven-šek v tretje ni zadel, nato pa je po podaji Kelenca Zilič močno streljal, vratar Rupnik je strel
ubranil, iz drugega poskusa pa je Zilič zadel vratnico. V 1. polčasu je bil pristop nogometašev Drave dovolj agresiven, le nekoliko preveč napak so naredili pri podajah. V svojih vrstah so imeli kar nekaj razpoloženih igralcev (Horvat, Drevenšek, Grbec, Prejac), kar je tehtnico tudi nagnilo na njihovo stran.
Drugi polčas so z idealno priložnostjo odprli gostje, a je strel Rexhaja uspel v zadnjem trenutku blokirati Prejac. V 54. minuti se je po podaji Emeršiča v dobrem položaju za strel znašel Grbec, a je žoga za malenkost zgrešila svoj cilj. Še napadalnejšo igro je trener Pevnik napovedal z menjavo Emeršič-Bošnjak. Slednji si je že po dobrih dveh minutah igre z dobrim preigravanjem priigral priložnost, a je vratar gostov
njegov strel ubranil. Naslednje minute so minile v nepovezani igri in šele v 73. minuti so bili gledalci znova na nogah: takrat sta namreč v enem napadu Ke-lenc in Grbec zadela prečko! V nadaljevanju sta v igro v domači ekipi vstopila še Dakovič in Ogu John, prave osvežitve pa v igro to vendarle ni prineslo.
Na koncu je obveljal rezultat iz prvega polčasa, kar je lepa popotnica Ptujčanov za nedeljsko povratno tekmo v Izoli, popolna angažiranost pa bo vendarle potrebna tudi na Obali. Drava je na domačem igrišču zamudila priložnost za še izdatnejšo zmago, potrebna bi bila le nekoliko večja zbranost v zaključku akcij, čeprav s samo igro ni zadovoljila gledalcev.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Filipovič (Drava, modri dres) in Sašo Jakomin (Bonifika)
Robert Pevnik, trener Drave: »Ekipa Bonifike ima nekaj zelo izkušenih igralcev, zato smo se temu primerno tudi pripravljali na tekmo z njimi. Svojim igralcem čestitam za taktično zrelo igro. Mogoče sem koga presenetil z uvrstitvijo Emila Šterbala v ekipo, a je pokazal, kako se bori za barve svojega kluba. Radetiča danes ni bilo v ekipi, ker se je med polčasom tekme z Livarjem pogovarjal z navijači, namesto da bi odšel na regeneracijo. To pa ne pomeni, da ne bo med kandidati za tekmo v Izoli. Po tej zmagi smo mi favoriti in pričakujem, da bomo v Izoli narekovali ritem igre. S tem nikakor ne mislim, da bomo igrali zaprto.«
Emil Šterbal, kapetan Drave: »Kljub domači zmagi, ki nam pomeni določeno prednost, bomo tudi v Izoli dali vse od sebe in si poskušali brez kalkulacij zagotoviti obstanek v ligi. Škoda je le, da nismo zadeli večkrat, a morda se nam odpre v Izoli.«
Andrej Prejac, igralec Drave: »Priigrali smo si prednost, ki jo bomo v Izoli poskušali obdržati s podobno igro, kot smo jo prikazali na domačem igrišču. Važno je predvsem, da smo zmagali brez prejetega zadetka.«
Alfred Jermaniš, trener Bonifike: »Če smo že enkrat v Rimu, bi si vsekakor želel videti tudi papeža! Z drugimi besedami to pomeni, da še nismo obupali in si želimo skupnega zmagoslavja po dveh tekmah.«
Golf • Turnir Fontana
Gojcic spet na Fontani
Slovenski profesionalni igralec Matjaž Gojčič v letošnji sezoni Alps toura ne dosega takšnih rezultatov kot lani. Na zadnjem turnirju v avstrijskem Freibergu (LYONESS Open) je za las zgrešil rez, oziroma uvrstitev v finalni del turnirja, od tega dosežka pa je bil oddaljen tudi na prejšnjih nastopih.
Ta teden (od 5. do 8. 6.) pa že nastopa na turnirju najvišjega evropskega ranga (Europe tour), na znameniti dunajski Fontani, kjer je lani doživel zvezdniške trenutke z uvrstitvijo v finalni del. Ta turnir je poleg »domačega«, ki bo na Ptuju potekal od 25. do 28. junija, eden najpomembnejših ciljev sezone.	(UR)
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič
Tenis • ITF turnir v Mariboru
Rola brez sreče pri žrebu
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je ta teden nastopal na ITF turnirju ZM open v Mariboru, kjer je nagradni sklad znašal 10 tisoč dolarjev. Na turnirju je nastopil s posebnim povabilom organizatorjev (wild card).
Najprej je moral v kvalifikacije, kjer je po vrsti izločil tri avstrijske igralce, med njimi tudi četrtega nosilca kvalifikacij Nicolasa Reissiga. To je bilo dovolj za prvi nastop na glavnem članskem ITF turnirju!
Žreb pa Blažu ni bil naklonjen, saj mu je v 1. krogu namenil 1. nosilca, Belgijca Rubna Bemelmansa. Le-ta na lestvici ATP zaseda 323. mesto, med-
tem ko Blaž na lestvico sploh še ni uvrščen (na ITF mladinski lestvici zaseda 79. mestu). Začetek dvoboja ni kazal na veliko razliko na rang lestvicah, saj je bil dvoboj zelo izenačen: prvi niz se je končal z zmago Belgijca v podaljšani igri, čeprav je imel Blaž pri rezultatu 6:5 že celo zaključno žogo za zmago! Drugi niz je dobil mladi Ptujčan. V odločilnem tretjem nizu pa je Bemelmans izkoristil svojo fizično premoč in z močnimi servisi zmagal s 6:2.
Rezultat, 1. krog:
Ruben Bemelmans (Belgija, 1) - Blaž Rola 7:6(1), 3:6, 6:2.
JM
Rokomet m ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Zadržali smo visoke pozicije
»
Rokometašice ekipe Mercator Tenzor iz Ptuja so v letošnji sezoni tekmovanja dvakrat zaključile na tretjem mestu, in sicer v ligaškem in pokalnem tekmovanju. To je drugi največji uspeh v zgodovini kluba v samostojni Sloveniji. V klubu so imeli letos precej težav glede premalo številnega kvalitetnega igralskega kadra. Prav zaradi tega je tretje mesto realen dosežek in odlično izhodišče za kovanje načrtov za prihodnjo sezono.
Ko smo po zadnji prvenstveni tekmi zapisali, da so Ptujčan-ke še zadnjič zaigrale v tej sestavi, se nismo nič zmotili, saj so se prvi prestopi že zgodili. To sta naredili prva reprezentančna vratarka Miša Marin-ček in Vesna Puš, ki sta obljubili zvestobo Olimpiji, ki jo vodi selektor Slovenije Robert Beguš.
Na Ptuju so nekateri pred začetkom sezone odkimavali glede izbora trenerja, saj je na klop sedel mladi Nikola Bist-rovič. Na koncu prvenstva je bilo precej drugače, saj so mu
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Bistrovič, trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
številni želeli čestitati za opravljeno delo pri vodenju in pripravi ekipe. Še enkrat več se je pokazalo, da so velike rezerve in potenciali v domačem kadru. Dokazal se je z uvajanjem hitre in moderne igre. Njegove zamisli so igralke sprejele in rezultat ni izostal. Jelena Ki-kanovič je bila njegova edina okrepitev, vso ostalo delo pa je potekalo mirno in brez glasnega tarnanja in negodovanja. O
minuli sezoni je Nikola Bistrovič povedal: »ŽRK MT Ptuj tudi letos ostaja med najboljšim ekipami v državi, saj so punce po mojem mnenju uspešno končale sezono 2007/2008. Igra je bila skozi celo sezono na visoki ravni, kar priča tudi dejstvo, da so punce dosegale povprečno kar 36 zadetkov na tekmo (28 so jih povprečno prejele). Predvsem domače tekme proti Krimu in Celju so bile tiste,
«
kjer so gledalci lahko videli zelo kakovostno in izenačeno igro do zadnjih sekund, ko je o končnem rezultatu odločal praktično en napad. V letošnji sezoni je treba izpostaviti hitro in moderno igro, ki je krasila igro Mercator Tenzor Ptuj. Mlada reprezentantka Nastja Prapotnik je s pomočjo ekipe postala prva strelka lige z več kot 8 doseženimi zadetki na tekmo. V prihajajoči sezoni bo ekipa vidno spremenjena, a prav tako kakovostna. Ptuj zapuščata Vesna Puš in Miša Marinček, odprto pa ostaja vprašanje, kam bo odšla Kristina Mihič, ki je prav tako z eno nogo že na izhodnih vratih. Okrepitve Ptuja bodo znane v prihodnjih tednih. Sezona, ki je pred nami, bo zelo zanimiva in izenačena, kar bo prav gotovo pritegnilo več gledalcev na tekme, posebej proti Krimu, Olimpiji in Celju, ki bodo v sezono stopile z najmočnejšimi zasedbami. Na odgovor, kako bo z nami, pa bo treba počakati na začetek prvenstva.«
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Tomaž Bauman, mladinec KK Perutnina Ptuj
Najpomembnejše dirke šele prihajajo
V nedeljo v Kranju je Tomaž Bauman ponovno dokazal, da je iz pravega testa. Mladi perut-ninar je tretjič letos ugnal vso konkurenco in stopil na najvišjo stopničko. Po dolgem pobegu skupine šestih kolesarjev mu je v zadnjem, dvajsetem vzponu na znameniti Jelenji klanec ostalo največ moči. Dirko je v svojo korist odločil še pred ciljnim sprintom. "Takšnega rezultata res nisem pričakoval, bil bi zadovoljen že, če bi bil uvrščen med deseterico. Po prvih dveh zmagah v Srbiji sem bil šokiran, zdaj sem se tega občutka že malo privadil. Dirka je bila težka, kar je značilno za Kranj. Vzpon sicer ni bil preveč strm in dolg, lepo se ga je dalo prevoziti," je povedal 17-letni Ptujčan.
Nasprotniki mu še ne posvečajo velike pozornosti. "Mislim, da se še ni razvedelo za dve zmagi pred to. To počasi pride, večina misli, da prej ni bilo konkurence, da sem imel srečo. Srečo zagotovo potrebuješ, brez nje ne gre. V klubu imamo enega izrazitega hribolazca, Nika Vo-grinca, nanj vsi pazijo. Ampak tudi ostali nismo slabi," o svojih kolegih iz moštva pravi varovanec trenerja Boštjana Arnuša. Z dobrimi rezultati so se sicer
Foto: Marjan Keiner
Tomaž Bauman
skromnemu dijaku 3. letnika srednje elektro in računalniške šole na Ptuju povzpeli apetiti. Najpomembnejše dirke šele prihajajo, pred vrati je državno prvenstvo, julija sledi evropsko in avgusta svetovno prvenstvo. "O teh tekmovanjih se še nismo pogovarjali, je še predaleč. Če se hočem kam uvrstiti, bo seveda potrebno zmagati še nekaj dirk. Tudi v prihodnje želim dobro nastopati, si nabirati iz-
kušnje tudi v reprezentančnem dresu. Zdaj mi veliko ljudi govori, da imam možnosti za nastop v članskem moštvu Perutnine v prihodnjem letu. To bi bil velik izziv zame, vendar je do tja še dolga pot."
Spomini na nastope v dresu Slovenije so bolj kisli kot na tiste v barvah kluba. Prvič je pod taktirko selektorja Kranjčana Marka Polanca nastopal pred dvema tednoma v Nemčiji.
Vendar nastop ni trajal predvidene štiri dni, zaradi okvare kolesa je moral odstopiti že na prvi etapi. A se Tomaž Bauman s tem ne obremenjuje, šport jemlje takšen, kot je. Nekoč gimnastičar in judoist se zdaj veseli nastopa na prihajajočih kolesarskih tekmovanjih. Že ta konec tedna bodo Ptujčani nastopili na dveh enodnevnih dirkah v sosednji Italiji.
Uroš Gramc
Atletske novice
Sabova in Prstec državna prvaka
DP v mnogoboju
Minuli konec tedna, v soboto in v nedeljo, je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v mnogoboju za vse starostne kategorije. Ptujčani so največ pričakovali od mlajše mladinke Žive Sabo, ki je bila letos že dvoranska državna prvakinja v mnogoboju. Pričakovanja je upravičila, zmago nad tekmicami, ki so ji tesno sledile, pa si je zagotovila z boljšimi nastopi v metalnih disciplinah. Prvi dan je 100 metrov z ovirami tekla 16,17 sekunde, v višino je skočila 149 centimetrov, kroglo je sunila 9,88 metra, 200 metrov pa pretekla v 27,77 sekunde. Drugi dan je začela s skokom 506 centimetrov v daljino, kopje je vrgla 28,22 metra, sedme-roboj pa je zaključila s solidnim rezultatom na 800 metrov - 2 minuti in 37,72 sekunde. Živin trener Gorazd Rajher je bil z njenim nastopom zadovoljen, saj je v skupnem seštevku zbrala 4093 točk. Na četrto mesto se je uvrstila Nina Zupanič s 3376 točkami.
DP veteranov v metalnem peteroboju
Slovenska Bistrica je v soboto gostila veterane, ki so se pomerili na državnem prvenstvu v metalnem peteroboju. Izmed tričlanskega zastopstva Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, ki se je vrnilo s tremi kolajnami, je največ pokazal Miki Prstec, ki je zmagal v svoji starostni kategoriji (M50), ob tem pa je dosegel tudi državni rekord. Najbolje mu je šlo suvanje krogle, 6-kilogramsko orodje je zalučal 12,35 metra, kopje je vrgel 37,74 metra, skoraj 12-kilogramska gira - gre za posebno metalno orodje, ki je
Nina četrta v Beogradu
V četrtek, 29. maja, se je Nina Kolarič udeležila močnega mednarodnega atletskega mitinga, Memoriala Arturja Ta-kaca v Beogradu. Njena dobra forma in močna konkurenca sta obetali vrhunske rezultate, a ji je načrte v veliki meri prekrižal veter spremenljive smeri, ki je tekmovalkam prvi dve seriji pihal v prsi, zadnji dve pa v hrbet. V takšnih pogojih je bilo vsem tekmovalkam zelo težko pripraviti natančno odmerjen zalet. Kolaričevi je uspel en veljaven skok, ko je v drugi seriji s pro-tivetrom 1,8 metra na sekundo skočila 632 centimetrov, kar ji je na koncu prineslo četrto mesto. Pred njo so se z malenkost daljšimi skoki uvrstile tekmovalke, ki jih je veter oviral v manjši meri. Nova priložnost za dokazovanje čaka Kolaričevo ta konec tedna, ko bo nastopila na finalu atletskega pokala Slovenije.
kombinacija krogle in kladiva - pa je pristala pri 10,68 metra. Nekaj manjših težav z obrati je imel pri metu diska (33,35 metra) in pri metu kladiva (24,36 metra), v skupnem seštevku pa je zbral 2715 točk, kar je zadoščalo za državni rekord v starostni kategoriji od 50 do 55 let. V isti kategoriji je bil Dušan Koren drugi z 2284 točkami, njegova najboljša disciplina pa je met kopja, ki ga je tokrat vrgel 43,38 metra. Prav tako drugi je bil Dejan Dokl v kategoriji M35, največ točk pa sta mu prinesla suvanje krogle in met diska. Ptujski veterani se sedaj pripravljajo na državno prvenstvo, ki bo konec junija, in evropsko prvenstvo konec julija v Ljubljani.
Uroš Esih
Živa Sabo (v sredini), državna prvakinja v sedmeroboju
Mini rokomet • Akcija Rad igram rokomet
Vseh pet turnirjev
brez poraza
dobila prva ekipa OŠ Ormož
S 5. turnirjem v Osnovni šoli Podgorci se je končala letošnja akcija Rad igram rokomet, kjer so nastopali rokometaši rojeni leta 1997 in mlajši. Spodnje Podravje so zastopale osnovne šole iz Miklavža pri Ormožu (Danica Zorec), Velike Nedelje (Peter Zorli) in Ormoža (Mladen Grabovac, Uroš Kr-stič). Na vseh petih turnirjih so največ pokazali osnovnošolci iz Ormoža, ki so zmagali na vseh petnajstih tekmah. Iz
njihov vrst prihaja tudi najboljši strelec lige Tilen Kosi (62 zadetkov), ki je kljub temu, da na zadnjem turnirju zaradi poškodbe ni nastopil, obdržal prvo mesto na listi strelcev. V idealno peterko sezone 2007/08 so se uvrstili: J. Korpič Lesjak (Ormož 2), T. Ozmec (V. Nedelja), V. Lukman (Miklavž), T. Kosi (Ormož 1), M. Kolmančič (Ormož 1). Znani slovenski rokometaš Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) je ob koncu letošnje akcije Rad igram rokomet podelil medalje in majice vsem udeležencem ter njihovim mentorjem.
Rezultati, Podgorci:
V. Nedelja - Ormož I 13:15 (Ku-kovec 6; Kolmančič 6); Miklavž
-	Ormož II 13:7 (Lukman 6; Zidarič 5); V. Nedelja - Miklavž 7:11 (Ozmec 3; Žganec 7); Ormož I - Ormož II 18
:10 (Jovanov 4; M. Hebar 5); Ormož I
-	Miklavž 25:7 (Kociper 7; Žganec 3); V. Nedelja - Ormož II 17:12 (Ozmec 7; M. Hebar 7)
Končna lestvica:
1.	ORMOŽ I
2.	MIKLAVŽ
3.	V. NEDELJA
4.	ORMOŽ II
15	15	0 0	30
15	10	0 5	20
15	5	0 10	10
15	0	0 15	0
Tretji in peti na Zasavje open 2008
21 mladih ormoških rokometa-
šev se je udeležilo močnega mednarodnega turnirja v mini rokometu Zasavje open 2008. Pod vodstvom Mladena Grabovca in Uroša Krstiča so nastopili s po eno ekipo pri letniku 1997 in letniku 1998. Letniki 1997 so zmagali v izredno težki skupini v predtekmovanju, ko so izločili Crikvenico, Gorišnico in Črnomelj. Proti slednjim, ki so se predstavili z zelo grobo igro, jo je skupil Tilen Kosi, ki v nadaljevanju turnirja več ni mogel pomagati svojim soigralcem. V četrtfinalu pa so klonili proti Čakovcu, ko so dobesedno z zvokom sirene prejeli gol, ki je pomenil izpad iz tekmovanja. Za letnike 1997 so nastopili: Žiga Rajh, Miha Kolman-
čič, Tomaž Žganec, Uroš Belec, Aleš Lukman, Tilen Kosi, Gašper Horvat, Matic Štumberger, Vid Lukman, Dejan Kociper.
Rezultati letnikov 1997:
Jeruzalem - Črnomelj 9:4, Jeruzalem - Gorišnica 12:9, Jeruzalem - Crikvenica (HRV) 8:6, četrtfinale: Jeruzalem - Čakovec (HRV) 8:9.
Letniki 1998, ki veljajo za eno najboljših zasedb v Sloveniji so nepričakovano osvojili le 3. mesto. Odsotnost poškodovanega Tilna Kosija se je enostavno poznala preveč. V polfinalu so Ormožane presenetili rokometaši Rudarja iz Trbovelj. V pred tekmovalni skupini v Laškem so letniki 1998 brez večjih težav premagali svoje nasprotnike, žal pa je bil
v Hrastniku za mlade jeruzalemčke usoden polfinale. V tekmi za 3. mesto je gladko padlo velenjsko Gorenje. Iz vrst Ormoža je bil v najboljšo peterko turnirja izbran Gašper Horvat. Za letnike 1998 so zaigrali: Jurček Korpič Lesjak, Kevin Caf, Gašper Horvat, Tilen Kosi, Gašper Hebar, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Rene Plavec, Timon Grabovac, Nino Ulaga, Pavel Jovanov, David Lukner.
Rezultati letnikov 1998:
Jeruzalem - Matulji (HRV) 10:3, Jeruzalem - Gorišnica 10:4, Jeruzalem
-	Črnomelj 14:3, polfinale: Jeruzalem
-	Rudar 8:9, tekma za 3. mesto: Jeruzalem - Gorenje 8:5.
Triatlon • Dunaj 2008
Slovenske barve zastopal Kaučevič
Sobotni triatlon na Dunaju je minil tudi s slovensko udeležbo. Leon Kaučevič iz Apač na Dravskem polju, član triatlonske sekcije Tekaškega kluba maraton, je bil edini Slovenec, ki se je uspešno spopadel s progo dolžine pol ironmana. Za 2 kilometra plavanja, 80 kilometrov kolesarjenja in 20 kilometrov teka je potreboval 5 ur in 16 minut ter osvojil 129. mesto med 358 tekmovalci. Za zmagovalcem, Čehom Petrom Vabrosekom, je zaostal dobro uro, vendar je bil z rezultatom vseeno zadovoljen. »Čas sem imel malce slabši kot lani, vendar je bila kolesarska proga kar za deset kilometrov daljša kot lani. Pri plavanju sem bil v startni »centrifugi udarcev«
malo potunkan, ampak sem hitro ulovil ritem. Na kolesu nam je pihal močan veter malo v prsi, malo v hrbet, tek pa je potekal brez problemov, ne glede na to, da je bilo zelo vroče,« je po prihodu domov povedal Leon Kaučevič.
V avstrijski prestolnici sta ga spremljala brat Damjan in prijatelj Aleš, ki sta poskrbela, da se je lahko povsem skoncentri-ral na tekmovanje. »Oba sta mi bila v precejšnjo oporo, nastopal sem povsem sproščeno. Za mano je uspešen maj, ki sem ga pričel z osebnim rekordom na Ptuju, nato se mi je rodila čudovita hčerka Zoja, zatem pa sem še uspešno opravil s 'pol-ovičko' na Dunaju,« je zaključil Kaučevič.
Leon Kaučevič (v sredini) s spremstvom vna Dunaju
Šolski šport • Rokomet
Učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas prvič osvojile naslov področnih prvakinj
V ponedeljek, 2. 6., je v ormoški športni dvorani na Hardeku potekalo področno tekmovanje v rokometu za mlajše deklice. Na turnir sta se uvrstili po dve najboljši ekipi iz ptujskega (OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Gorišnica) in ormoškega območja (OŠ Ormož in OŠ Središče ob Dravi).
Finalni boji so potekali po sistemu vsak z vsakim. Ekipe so bile dokaj izenačene, vendar pa so največ roko-
metnega znanja in veščin prikazale učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so brez izgubljene tekme osvojile prvo mesto in naslov področnih prvakinj, kar je nasploh prvi osvojeni naslov v rokometu v zgodovini te šole. Dokazale so, da se da z veliko volje, elana ter želje uspešno konkurirati tudi ekipam šol, ki imajo v svojih krajih rokometne klube in dolgoletno tradicijo.
UR
Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Destrnik-Trnovska vas 8:8, OŠ Središče - OŠ Gorišnica 6:7, OŠ Gorišnica - OŠ Destrnik-Trnovska vas 7:9, OŠ Ormož - OŠ Središče 6:10, OŠ Središče - OŠ Destrnik-Trnovska vas 5:9, OŠ Gorišnica - OŠ Ormož 10:7.
Končni vrstni red:
1.	OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS 5,
2.	OŠ GORIŠNICA 4,
3.	OŠ SREDIŠČE 2,
4.	OŠ ORMOŽ 1 točka.
Najboljše strelke: 1. Nikita Potočnjak (OŠ Ormož) 14, 2. Ines Selinšek in Nastja Sluga (obe OŠ Destrnik-Trnovska vas) 11 zadetkov ...
Področne prvakinje prvenstva OS v rokometu: dekleta OS Destr-nik-Trnovska vas
Kegljanje • Srečanje slepih in slabovidnih kegljačev
Ptujčana z dobro popotnico na EP
Na kegljišču Drava je konec maja potekalo srečanje kegljačev iz medobčinskih društev slepih in slabovidnih Ptuj in Maribor, ki se je končalo v korist Ptujčanov. Srečanja so se udeležili tudi nekateri najboljši slovenski slepi in slabovidni kegljači.
Nastopili so tudi štirje Ptuj-čani, med njimi udeleženca 10. jubilejnega evropskega prvenstva v kegljanju za slepe in slabovidne Marjan Žalar in Mitja Žalar, ki bo od 10. do 15. junija v Budimpešti. Ptujska re-prezentanta gresta na letošnje evropsko prvenstvo z dobro popotnico. Marjan Žalar je na državnem prvenstvu invalidov, ki je bilo v soboto, 17. maja, v Celju, v najkvalitetnejši skupini slepih in slabovidnih B 3 , osvojil 1. mesto in naslov državnega prvaka z odličnim rezultatom 741 kegljev, kar bi bilo na lanskem prvem svetovnem prvenstvu dovolj za uvrstitev med osem finalistov, je povedala glavna trenerka slovenske reprezentance slepih in slabovidnih v kegljanju Silva Razlag. Odlično je nastopil tudi drugi Ptujčan, Mitja Žalar, v isti kategoriji je podrl 709 kegljev, in osvojil bronasto medaljo. Z osvojenima dvema medaljama je bila ptujska ekipa tudi najuspešnejša udeleženka
Foto: Črtomir Goznik
10. evropskega prvenstva slepih in slabovidnih v kegljanju se bosta udeležila tudi člana Medobčinskega, društva slepih in slabovidnih Ptuj Marjan Žalar (levo) in Mitja Žalar (desno). Na fotografiji s trenerko Silvo Razlag, ki je ob tem, da trenira kegljače medobčinskih društev slepih in slabovidnih Ptuj in Maribor, tudi glavna trenerka slovenske reprezentance slepih in slabovidnih Slovenije že od leta 2002.
minulega državnega prvenstva. Med mariborskimi člani so na Ptuju kegljali tudi nosilci medalj z nedavnega državnega prvenstva v Celju, Srečko Ljeskovac, ki je državni naslov osvojil v kategoriji B4, v tej kategoriji je na kvalifikacijah tudi edini dosegel normo na državnem prvenstvu, in bronasta v kategoriji B2, Danica Padežnik. Prvič letos se je zgodilo, da so trije Mariborčani v kvalifikacijah dosegli normo za državno
Športne novice
Namizni tenis •
Vesna Rojko dvakrat druga
Mladi igralci namiznega tenisa so aktivni in imajo številna tekmovanja. Minuli vikend je potekalo tekmovanje TOP 8 za mlajše kadete v Puconcih. Darko Hergan je v drugi skupini osvojil tretje, Žan Napast pa v tretji skupini tretje mesto.
V Ljutomeru je potekalo državno prvenstvo do 21. leta starosti in po pravilu se Ptujčani ne vračajo brez medalj oziroma visokih uvrstitev, saj je bila Vesna Rojko druga med posameznicami za Manco Fajmut (Fužinar) in druga v dvojicah z Vlono Maloku (Merkur) za Manco Fajmut in Tamaro Jerič.
Luka Krušič in Polona Belavič sta se uvrstila v finalni del, kjer sta v prvem krogu izgubila s Patrikom Suki-čem (Kema) in Katjo Šapek (Fužinar).
Danilo Klajnšek
Tajski boks
Na drugi tekmi za državno prvenstvo tajskega boksa v Črnomlju so se ponovno izkazali člani ptujskega kluba, ki so se tekme udeležili z dvema predstavnikoma: v kategoriji +91 kg je nastopil Aleš Janžel, v kategoriji do 86 kg pa Damir Tement. Oba sta svoje dvoboje prepričljivo zmagala. Damir je
pred časom že zasedel odlično drugo mesto med mladinci na odprtem prvenstvu Hrvaške v Rijeki (20. 4.), Aleš pa je odlično nastopil na prvi tekmi državnega prvenstva, ki je bila v začetku marca v Novem mestu.
Člani Kluba tajskega boksa Ptuj se sedaj pripravljajo na evropsko prvenstvo, ki bo čez dober mesec na Poljskem.
UR
Motokros •
Peter Tadič sedmi
V	Slovenskih Konjicah je na progi Škedenj potekala motokros dirka za evropsko prvenstvo MX2 - JUNIOR 125. Nastopila sta tudi Peter Tadič (MTD Racing Team), ki je v skupnem seštevku dveh dirk zasedel sedmo mesto, in Borut Bele (Tajfun Šport), ki je bil na koncu dvajseti.
V	odprtem razredu med člani je slavil Sašo Kragelj, Kristijan Tadič (MTD Racing Team) pa je zasedel 21. mesto.
V	Slovenj Gradcu je potekala četrta dirka za državno prvenstvo v motokro-su. Dirkačem je bilo naklonjeno lepo vreme, zato so imeli dobre pogoje za dirkanje.
Ponovno je bil v ospredju Peter Tadič, ki je bil v prvi vožnji četrti in je nekaj časa resno ogrožal vodilnega, v drugi vožnji pa je imel veliko smole, a je kljub padcu osvojil sedmo mesto;
prvenstvo, na državnem prvenstvu pa osvojili dve medalji.
Kot je povedala glavna trenerka slovenske reprezentance slepih in slabovidnih Slovenije Silva Razlag, bodo na letošnjem 10. evropskem prvenstvu v kegljanju za slepe in slabovidne nastopili Marija Fras v kategoriji B3, članica MDSS Celje, ki je tudi trenutna svetovna prvakinja prvega svetovnega prvenstva leta 2007, na katerem je zmagala z absolutnim
skupno je zasedel peto mesto. Dobro je dirkal tudi Kristjan Tadič, ki je bil v prvi vožnji sedmi, v drugi pa je doživel lažji padec in dosegel enajsto mesto; skupno je bil deveti. Borut Bele (Tajfun šport) je v prvi vožnji osvojil šestnajsto mesto, v drugi pa trinajsto, kar je bilo skupno dvanajsto mesto.
V državnem prvenstvu sedaj sledi odmor. Peter in Kristjan Tadič bosta v tem času nastopila na treh dirkah v tujini: že to nedeljo v Estoniji, naslednjo v Latviji, nato sledi še dirka v Rusiji.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet •
DMN Lenart
A-liga
Rezultati 19. kroga: ŠD Zavrh
-	Orfej 7:3 (3:1), ŠD Vitomarci - ŠD Trnovska vas 7:10 (3:4), KMN Remos
-	KMN Cerkv. Pri Ant. ml. II 6:4 (4:1), KMN Sv. Trojica-Legija - ZGD Slik. B.
rekordom 785 kegljev, in ki je doslej sodelovala na devetih evropskih prvenstvih, Barbara Mlakar, tudi kategorija B, članica MDSS Celje, Rok Janežič, kategorija B1, član MDSS Ljubljana, Matej Žnuderl, kategorija B1, član MDSS Celje, Tomaž Furlan, kategorija B2, MDSS Koper, Miro Rus, kategorija B3, član MDSS Ljubljana, Marjan Žalar, kategorija B3, član MDSS Ptuj in Mitja Žalar, kategorija B3, član MDSS Ptuj.
Slovenski tekmovalci so bili na petih evropskih in enem svetovnem prvenstvu, na katerih jih je vodila Silva Razlag, od leta 2007 je njena pomočnica Andreja Razlag, zelo uspešni. Doslej so osvojili štiri zlate medalje na evropskih prvenstvih leta 2002, 2003, 2004 in 2006, eno zlato medaljo na svetovnem prvenstvu leta 2007, eno srebrno medaljo na lanskem svetovnem prvenstvu, eno srebrno medaljo na evropskem prvenstvu leta 2002 ter štiri bronaste medalje na evropskih prvenstvih leta 2002, 2003 in 2005. Letošnjega evropskega prvenstva za slepe in slabovidne kegljače se bo kot spremljevalka za kategorijo B1 (to so popolnoma slepi tekmovalci) prvič udeležila Senta Lorenčič.
MG
Goričan 2:3 (1:3), Pizz. Vin. trta Voliči-na - KMN Torpedo 05 2:3 (1:0), KMN Benedikt - KMN Mitmau 0:5 (0:1).
Vrstni red: 1. KMN TORPEDO 05 41, 2. KMN REMOS 39, 3. PIZZ. VIN. TRTA VOLIČINA 38 ...
B-liga
Rezultati 17. kroga: M-trgovina Lor-manje - ŠD Selce 5:6 (2:6), ŠD Žerjav-ci - ŠD Destrnik-virtuozi 0:10 (0:6), ŠD Zavrh ml. - ŠD Lotos ml. 2:3 (0:1), ŠND Old boys-starejši - DMNR Sandberg-Sinekat 0:3 b.b. (/:/), KMN Sv. Trojica - KMN Sv. Ana ml. 0:5 (0:3).
1. KMN SV. ANA ml. 40, 2. DMNR SANDBERG-SINEKAT 38, 3. ŠD DES-TRNIK-VIRTUOZI 36 ...
C-liga
Rezultati 18. kroga: KMN Benedikt ml. - Bar Oaza 5:6 (1:2), ŠND Old boys-mlajši - KMN Mobicom 4:12 (2:4), ŠD Pernica-veterani - ŠD Pernica mladi 6:4 (3:2). Prosta je bila ekipa KMN Cerkv. Pri Ant. ml. III.
1. KMN MOBICOM 37, 2. ŠND OLD BOYS-MLAJŠI 36, 3. ŠD PERNICA MLADI 27 ...
ZŠ
Od leve: Aleš Janžel, trener Matjaž Tomažin in Damir Tement
Tenis • Liga Tednik
Za igralci in igralkami, ki v konkurenci dvojic nastopajo v Ligi Tednik na igriščih TK Terme Ptuj, so že štirje krogi. Večjih presenečenj zaenkrat ni, nekateri pari pa so si pred tekmeci že priigrali pomembno prednost, ki pa jim še zdaleč ne zagotavlja končnega slavja.
1.	Moški 90+
Ta skupina je zaenkrat zelo izenačena, izrazitih favoritov za končno zmagoslavje zaenkrat še ni. Dosedanji dvoboji so pokazali, da lahko skoraj vsak premaga vsakega. Edina dvojica z vsemi štirimi zmagami je Mazera/Cajnkar. Zanimivo je, da sta Pišek/Čeh doslej vse dvoboje končala v skrajšanem tretjem nizu: trikrat sta zmagala, s parom Vrabl/Gulin pa izgubila.
2.	Moški brez omejitev - skupina 1
V	tej skupini so odstopanja v kvaliteti kar velika. Favoritom (Nahber-ger/Gajser, Pisar/Jagarinec in Pintarič/Glodež) gre zaenkrat dobro, v najboljšem položaju je slednji par (najstarejši, saj bi lahko igrala v konkurenci 90+), ki sta v neposrednih dvobojih že slavila s prvima dvema in imata edina vse zmage.
3.	Moški brez omejitev - skupina 2
V	tej skupini najbolje kaže paru Gobec/Merc, ki imata edina vse zmage. Premagala sta tudi že največja nasprotnika in favorita skupine, dvojico Djurdjevič/Kolarič.
4.	Ženske
Po rezultatih sodeč je to skupina z veliko kakovostno razliko. Par Gobec/Golob ima edini vse zmage, dobro pa kaže tudi dvojicam Polajžer/ Luketa, Kravina/Rus in Nahberger/Glodež.
UR
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Športni napovednik
»
Postati želimo stabilen prvoligaš«
2. SML - VZHOD
REZULTATI 26. KROGA: NŠ Poli Drava - Krško 7:2, Nissan Ferk Jare-nina - Železničar 5:1, Bistrica - GIC Gradnje Rogaška 0:3, Dravinja - Nafta 1:4, Šmartno 1928 - Pohorje 8:1, Malečnik - Simer šampion 1:6.
1.	NS POLI DRAVA 26 22 2
2.	SIMER ŠAMP. 26 19 5
3.	FERK JARENINA 26 17 4
2 155:25 2 103:26 5 68:27 7 66:39 9 193:51 45:57 51:51 35:48 60:43 32:72 31:98
6. BISTRICA 26 13		2	11	54:66	41
7. ŽELEZNIČAR 26	9	3	14	35:52	30
8. ZREČE 26	9	2	15	29:69	29
9. KRŠKO 26	5	5	16	30:61	20
10. DRAVINJA 26	6	2	18	34:87	30
11. MALEČNIK 26	5	5	16	23:78	20
12. MAFTA 26	5	4	17	27:85	19
13. GIC ROGAŠKA 26	4	4	18	31:74	16
14. ŠMARTNO '28 26	4	4	18	23:79	16
4.	KRŠKO	26 17	2
5.	NAFTA	26 15	2
6.	GIC ROGAŠKA 26 13	3	10
7.	LJUTOMER	25 11	3	11
8.	DRAVINJA	25 11	3	12
9.	ŽELEZNIČAR	26 8	7	11
10.	ŠMARTNO	26 7	1 18
11.	ZREČE	25 5	4	16
12.	MALEČNIK	26 5	4	17 37:120
13.	POHORJE	26 4	4	18 23:63
14.	BISTRICA	26 3	4	19 23:112
2. SKL
REZULTATI 26. KROGA: NŠ Poli Drava - Krško 3:0, Nissan Ferk Ja-renina - Železničar 5:1, Zreče - Ljutomer 0:3, Bistrica - GIC Gradnje Rogaška 1:0, Dravinja - Nafta 3:0, Šmartno 1928 - Pohorje 1:6, Maleč-nik - Simer šampion 1:4.
1.	FERK JARENINA 26 2 2	3	1	99:24	69
2.	NŠ POLI DRAVA 26 22	1	3	118:18	67
3.	SIMER ŠAMP. 26 20	3	3	103:15	63
4.	LJUTOMER 26 19	2	5	66:34	59
5.	POHORJE 26 19	0	7	101:31	57
SKUPNA LESTVICA 2. SML in 2. SKL -VZHOD
1.	NŠ POLI DRAVA 52 44
2.	SIMER ŠAMP. 52 39
3.	FERK JARENINA 52 39
4.	LJUTOMER
5.	POHORJE
6.	KRŠKO
7.	NAFTA
8.	ŽELEZNIČAR
9.	GIC ROGAŠKA
10.	DRAVINJA
11.	BISTRICA
12.	ZREČE
13.	MALEČNIK
51	30	5 16 117:85
52	23	4 25 124:94 52 22	7 23 96:100 52 20	6 26 130:136 52 17	10 25 95:95 52 17	7 28 76:131 52 17	5 30 69:135 52 16	6 30 77:178
51	14	6 31 60:167
52	10	9 33 60:198 14. ŠMARTNO '28 52 11	5 36 55:151
Mladim ptujskim nogometašem je po devetih letih nastopanja v drugoligaški mladinski in kadetski konkurenci letos uspelo slaviti v tem prvenstvu, s čimer se je ekipama in vodstvu kluba uresničila dol-
3 5 273:43 135 8 5 206:41 125 7 6 167:51 124 95 73 73 66 61 58 56 54 48 39 38
goletna želja - nastop v 1. SML in 1. SKL (za napredovanje se je štela skupna lestvica obeh ekip). Do tega uspeha sta ekipi vodila trenerja Franci Fridl (mladina) in Damjan Vogri-nec (kadeti).
Boris Emeršič, vodja nogometne šole, je v uvodu ob tem uspehu povedal: »Uvrstitev v 1. ligo je bil naš cilj že dalj časa in smo zanj trdo delali v preteklih sezonah; naš trud se je naposled izplačal. Sedaj je moja največja želja, da postanemo stabilen prvoligaš.«
Načrtno delo se je tako vendarle obrestovalo.
B. Emeršič: »Sam sem mesto vodje NŠ prevzel pred tremi leti, ko smo si zadali cilj, da ekipo pripeljemo do 1. lige. Ob tem smo se zavedali, da moramo biti za ta korak tako pripravljeni, da imamo v ozadju tudi primerno popolnjene vse mlajše selekcije, iz katerih lahko črpamo igralce za starejše kategorije. Sedaj smo organizacijsko in igralsko dovolj močni, da uspešno stopimo na to pot. Za ta uspeh smo poleg trenerjev teh dveh ekip zaslužni tudi vsi ostali, ki delamo v NŠ: imamo 16 strokovno izobraženih trenerjev, večinoma nekdanjih
nogometašev, ki jim je delo v veliko veselje.«
Nekaj težav boste imeli s sestavo mladinske ekipe v naslednji sezoni, saj bo precej nogometašev prestopilo starostno mejo 18 let.
B. Emeršič: »Skupaj s trenerjema Vogrincem in Fridlom že sestavljamo igralski mozaik za naslednjo sezono. Pri tem se zavedamo, da med 2. in 1. ligo obstaja določena kakovostna razlika, zato iščemo primerne okrepitve. V tej situaciji smo se znašli zaradi tega, ker pred leti še nismo imeli v nekaterih mlajših selekcijah dovolj igralcev. To se sedaj popravlja, a za nazaj nismo mogli veliko storiti.«
Kakšen bo glavni cilj NŠ v prihodnosti?
B. Emeršič: »Težili bomo k temu, da kadetsko in mladinsko ekipo zapolnimo z igralci iz širšega ptujskega območja in jih s kvalitetnim delom pripravimo na igranje v članski konkurenci. Če bo čez nekaj let v članskem moštvu vsaj polovica igralcev iz lastne NŠ, potem bomo vedeli, da smo ta cilj izpolnili!«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Skupni posnetek mladinske in kadetske ekipe NŠ Poli Drava Ptuj po uvrstitvi v 1. SML in 1. SKL.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14, dekleta U-17
1. SML
REZULTATI 26. KROGA: Maribor - Aluminij 2:1, Mura - Triglav 3:2, Domžale - Interblock 3:2, Rudar Velenje - Koper 0:2, MIK CM Celje -Dravograd 8:0, Bilje Primorje - Svoboda 0:5, Britof - HIT Gorica 2:5.
1. MARIBOR	26 21	5	0	72:18	68
2. DOMŽALE	26 17	4	5	56:23	55
3. MIK CM CELJE	26 16	3	7	69:31	51
4. ALUMINIJ	26 11	7	8	45:37	40
5. HIT GORICA	26 11	7	8	53:39	40
6. MURA 05	26 12	3	11	46:58	39
7. TRIGLAV	26 11	4	11	58:56	37
8. KOPER	26 10	7	9	48:41	37
9. INTERBLOCK	26 10	6	10	44:40	36
10. RUDAR (V)	26 9	8	9	47:43	35
11. BILJE - PRIM.	26 7	3	16	30:62	24
12. SVOBODA	26 6	3	17	32:66	21
13. DRAVOGRAD	26 4	4	18	21:53	16
14. BRITOF	26 4	2	20	24:78	14
6. TRIGLAV	26 12	7 7	49:39	43
7. MIK CM CELJE	26 11	6 9	52:31	39
8. BILJE - PRIM.	26 11	5 10	53:45	38
9. ALUMINIJ	26 10	7 9	51:36	37
10. BRITOF	26 5	6 15	33:70	21
11. DRAVOGRAD	26 5	5 16	28:79	20
12. MURA 05	26 5	5 16	27:51	20
13. RUDAR (V)	26 4	2 20	20:87	14
14. SVOBODA	26 3	3 20	17:74	12
SKUPNA LESTVICA 1. SML IN 1. SKL
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	KOPER
4.	MIK CM CELJE
5.	HIT GORICA
6.	INTERBLOCK
7.	TRIGLAV
1. SKL
REZULTATI 26. KRROGA: Maribor - Aluminij 6:0, Mura 05 - Triglav 2:2, Rudar Velenje - Koper 0:2, MIK CM Celje - Dravograd 3:2, Domžale -Interblock 1:1, Bilje Primorje - Svoboda 4:1, Britof - HIT Gorica 1:3.
52 35 9 8	139:52	114
52 34 11 7	121:43	113
52 29 11 12	105:58	98
52 27 9 16	121:62	90
52 25 14 13	115:64	89
52 25 12 15	95:64	87
52 23 11 18	107:95	80
52 21 14 17	96:73	77
52 18 8 26	83:107	62
52 17 8 27	73:109	59
52 13 10 29	67:130	49
52 9 9 34	49:132	36
52 9 8 35	57:148	35
52 9 6 37	49:140	33
4:1, Dravograd - Mura 05 0:1.					
1. MURA 05	26 23	3	0	84:6	72
2. MARIBOR	26 17	2	7	76:29	53
3. SIMER ŠAMP.	26 16	4	6	48:23	52
4. DRAVOGRAD	26 15	3	8	55:23	48
5. ALUMINIJ	26 13	4	9	40:33	43
6. MIK CM CELJE	26 13	4	9	49:37	43
7. TEHNO. VERŽEJ	26 12	4	10	32:39	40
8. NŠ POLI DRAVA	26 9	8	9	55:43	35
9. NAFTA	26 8	3	15	22:62	27
10. A. E. BISTRICA	26 7	4	15	28:54	25
11. RUDAR (V)	26 7	3	16	27:65	24
12. L. C. SPORTIF	26 6	3	17	37:62	21
13. LJUTOMER	26 5	4	17	17:54	19
14. RADGONA	26 5	3	18	17:57	18
DEKLETA - U 17
REZULTATI 14. KROGA: Slovenj Gradec - Ljudski vrt 3:0, Krka - Ška-le Senožeti 3:0, Velesovo - Maribor 0:6, Olimpija - Pomurje 0:13
1. POMURJE	14 12		2	0	78:11	38
2. KRKA	14 12		1	1	96:6	37
3. MARIBOR	14	7	2	5	67:21	23
4. ŠKALE-SENOŽ.	14	7	1	6	48:49	22
5. SLOVENJ GRAD. 14		6	3	5	28:33	21
6. VELESOVO	14	4	1	9	26:41	13
7. LJUDSKI VRT	14	1	3	10	12:53	6
8. OLIMPIJA	14	0	1 13		2:143	1
					DK	
1.	KOPER
2.	DOMŽALE
3.	INTERBLOCK
4.	HIT GORICA
5.	MARIBOR
26 19	4
26 17	7
26 15	6
26 14	7
26 14	4
57:17 65:20 51:24 62:25 67:34
9.	BILJE - PRIM.
10.	MURA 05 11 RUDAR (V)
12.	DRAVOGRAD
13.	BRITOF
14.	SVOBODA
LIGA - U 14 VZHOD
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij - Le cog Sportif 6:0, Bistrica - NŠ Poli Drava 2:2, Rudar Velenje - Maribor 2:2, Simer šampion - Ljutomer 0:2, Nafta - Davidov Hram Radgona 1:0, Tehnostoj Veržej - MIK CM Celje
Mini olimpijada v Gorišnici
Olimpijski komite Slovenije, Športna zveza občine Gorišnica in Športno društvo Gorišnica prirejata velik športni dogodek - Mini olimpijado, ki bo v soboto, 7. junija, ob 10. uri na igriščih Športnega parka v Gorišnici.
Prireditev je v prvi vrsti namenjena otrokom, ki obiskujejo prvo triado devetletne osnovne šole (stari od 6 do 9 let). Na prireditvi se bodo otroci seznanili z vrednotami, ki se nanašajo na olimpijske igre, olimpijsko gibanje in druga sorodna področja.
Otroci bodo tekmovali v različnih športnih aktivnostih:
-	tek na 200 m (starost 6 in 7 let) in 300 m (starost 8 in 9 let),
-	antična olimpijska disciplina peteroskok,
-	elementarna igra Med dvema ognjema,
-	olimpijski štafetni tek.
Dodatne informacije: 031 328 862 ali na E-naslov: sprotnazveza. gorisnica@email.si
Prijavnine ni! Vabljeni!
Nogomet
DODATNE KVALIFIKACIJE ZA OBSTANEK V 1. SNL
V	nedeljo ob 17.30 uri bo v Izoli povratna tekma dodatnih kvalifikacij za obstanek v 1. slovenski nogometni ligi med ekipama Bonifike in Drave.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: Ljudski vrt - Maribor (nedelja ob 10.00), Velesovo - Slovenj Gradec, Krka - Pomurje, Olimpija - Senožeti Škale.
Turnir U-8 in U-10 v Kidričevem
Nogometni klub Aluminij iz Kidričevega bo v soboto, 7. 6., organizator mednarodnega nogometnega turnirja v starostnih kategorijah U-8 (letnik 99 in mlajši) in U-10 (letnik 97 in mlajši). Organizator je privabil ekipe iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije in Srbije. V vsaki starostni kategoriji bo nastopilo po dvajset ekip, ki bodo razdeljene po skupinah.
Ob 9. uri bodo pričeli tekmovati mlajši, ki bodo tekme zaključili nekaj minut pred 14. uro; takrat bodo tekmovanje pričeli v starejši kategoriji. Vse tekme bodo potekale na igriščih z naravno travo. Za popestritev med tekmami so pripravljena tudi različna tekmovanja v nogometnih veščinah.
1. turnir Golgeter Hajdina 2008
Športna zveza Hajdina organizira v soboto, 7. 6., turnir selekcij U-6, U-8 in U-10. Turnir se bo pričel ob 10. uri, za hrano in pijačo pa bo poskrbljeno.
V Markovcih bo zaigral tudi Zlatko Zahovič!
V	Markovcih letos praznujejo 75-letnico domačega športnega društva in 55-letnico organiziranega igranja nogometa. Ob tej priložnosti konec tedna pripravljajo zanimiv spored. Najprej bo v petek na sporedu zaključek tekmovanj v ligah MNZ Ptuj, v soboto pa še zanimiv in atraktiven revialni spored, kjer se bodo predstavili člani in veterani nad 50 let. Za konec bodo svoje nogometne veščine v poslastici dneva predstavili še veterani NK Markovci in NK Maribor. Pri slednjih so prihod in nastop med drugimi obljubili Prosen, Žurman, Breber, Pirc, Jarc, Fatur in Zahovič.
Spored: petek, 6. 6.:
ob 17.00: sodniki MDNS Ptuj - trenerji MDNT Ptuj ob 18.30: reprezentanca 1. lige MNZ Ptuj - reprezentanca 2. lige MNZ Ptuj
ob 20.00: podelitev priznanj najboljšim ekipam v ligah MNZ Ptuj Sobota, 7. 6.:
ob 14.00: triangel turnir ekip NK Markovci, NK Stojnci in NK Bukovci (člani)
ob 17.00: triangel turnir ekip NK Markovci, NK Stojnci in NK Bukovci (veterani, nad 50 let) ob 19.00: NK Markovci - NK Maribor (veterani) Po tekmi domačini pripravljajo zabavo, za pijačo in hrano bo poskrbljeno!
Kikboks
V soboto in nedeljo bo v Salsomaggiore Terme v Italiji potekala tekma za Svetovni pokal v kikboksu, na kateri se pričakuje udeležba okrog 2000 tekmovalcev. Reprezentanca Slovenije je pod vodstvom selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja odpotovala s 45 tekmovalci in tekmovalkami. Ptujčani bodo imeli med njimi 8 svojih tekmovalcev: Aleksander Kolednik, Matic Bedenik Raušl, Filip in Izidor Janžekovič, Luka Vindiš, Tilen Abraham, Benjamin Golob in Adriana Korez.
Namizni tenis
Osnovna šola Cirkovce bo v sodelovanju s ŠD Cirkovce v ponedeljek s pričetkom ob 9. uri organizator finalnega turnirja osnovnih šol v namiznem tenisu.
Mali nogomet
8. Sandijev memorial v Vitomarcih
KMN Vitomarci Petlja prireja 8. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v petek, 6. 6., in v soboto, 7. 6., na igrišči pri OŠ v Vitomarcih.
Organizatorji bodo prijave sprejemali na dan turnirja do 19.30 ali na telefonu 031 634 847. Prvih 5 prijavljenih ekip bo pri prijavnini, ki znaša 60 evrov, deležnih 15 % popusta.
Vaterpolo
V soboto, s pričetkom ob 17. uri, bo v ptujskih Termah potekal vaterpolo turnir iz serije linipolo. Na njem bodo nastopili tudi domači igralci, ki so v lanski sezoni na zaključnem turnirju na Bledu osvojili drugo mesto. Tudi letos bo sklepno dejanje poletnega tekmovanja potekalo na Bledu v začetku julija. Nanj se bodo uvrstile štiri najboljše ekipe iz rednega dela. Še prej se bosta zvrstila dva turnirja, prvi bo na sporedu naslednjo soboto v Portorožu, drugi čez tri tedne v Ravnah na Koroškem.
Osnovna pravila turnirjev linipolo:
-	tekma se igra na dva dobljena seta. Prvi in drugi set se igrata do šestih zadetkov, morebitni tretji do tretjega. Vsak set mora imeti zmagovalca. V predtekmovanju so seti omejeni na največ 15 minut »kosmate« igre. Če je po petnajstih minutah izid neodločen, se ta set igra do zlatega gola. Tretji set se vedno igra do tretjega gola!
-	Ekipo sestavlja največ osem igralcev, v vodi so trije igralci in vratar.
-	Vsaka ekipa ima lahko največ dva igralca, registrirana v tekmovalni sezoni 2007/2008, nad 20 let.
-	Tekmovalo se bo po sistemu dvojne eliminacije, tako da se vsaki ekipi zagotovi najmanj dve tekmi.
DK, JM, UG
Nogomet m Igra in človeški dejavnik
Brez pritoževanja, zmerjanja, grobosti in simuliranja
Molči in igraj! S takšno avtoriteto mora ducat giav-nih sodnikov nastopiti na junijskem evropskem prvenstvu v Švici in Avstriji. Kdor bo premehak, bo hitro odšel domov Možje v črnem se bodo morali držati nogometne filozofije predsednika evropske zveze Michela Platinija, v kateri so v ospredju spoštovanje sodnikov, zaščita ustvarjalne igre in podrejenost človeškemu dejavniku.
»Nikoli ni lahko sestaviti seznama sodnikov za tako prestižen turnir, kot je evropsko prvenstvo. Izbrani so ta čas najboljši v svojem poslu in si zaslužijo priložnost. Zamisel o sodniških trojkah smo uveljavili na Euru 2004, sodnikom pa omogoča, da se skupaj dlje časa pripravljajo na domačih tekmah in evropskih pokalih,« je Janko Vogrinčič, nekdaj odličen nogometaš Drave in sodnik, predstavil ključ za izbor 12 sodniških trojk (ob njih so izbrali še osem četrtih sodnikov, med katerimi je tudi Slovenec Damir Skomina), ki bodo od 7. do 29. junija vodile 31 tekem na Euru.
»To je 17. moštvo, ki je pri-
pravljeno kar se da dobro,« je še pribil Ptujčan. Sodniki so sicer najboljši, ko so najmanj opazni, ko njihove odločitve nikomur ne dvigajo pritiska, kar pa bo tudi tokrat težka naloga. Navijačem gotovo ne bodo vedno všeč nekatere poteze, s katerimi se bodo delivci pravice držali posebnih zapovedi iz Regensdorfa: pretirano množično ugovarjanje sodnikom morajo takoj odločno kaznovati, rumeni karton pa pri tem prejme najbolj glasen med nejevoljneži; za udarce s komolci in nevarne starte so predpisani rdeči kartoni; posebna pozornost bo namenjena izvajanju kotov in prostih strelov, nepravilno zadrževanje pa se kaznuje stopnjevalno, najprej z opozorilom, nato z rumenim kartonom; simuliranje prekrškov bo kaznovano z rumenimi kartoni, simulante, ki jih sodniki ne bodo razkrili, pa bodo po tekmi lovili s pomočjo posnetkov in jim naknadno izrekali kazni; rdeč karton za vsakogar, ki mu bo na račun sodnika »ušla« preveč krepka beseda.
»Sodniki lahko sprejmejo buren trenutni odziv frustri-ranega igralca, a bodo strogo
Nogomet m EP županov
Slovenci sedmi
V Avstriji se je v nedeljo končalo EP županov in podžupanov, ki se ga je udeležila tudi ekipa Skupnosti občin Slovenije. Naši reprezentanti so nastopali v predtekmovalni skupini 1, kjer so se merili z ekipami Avstrije, Italije in Albanije. Prvenstva se je udeležilo 9 ekip (nekaj jih je tekmovalo tudi izven konkurence), Slovenci pa so na koncu zasedli 7. mesto, prva tri mesta so osvojile ekipe Nemčije, Italije in Ukrajine. Rezultati v skupini: Italija - Slovenija 4:2 (strelca za Slovenijo: Bačič, Glažar)
Avstrija - Slovenija 2:1 (Ška-lič)
Albanija - Slovenija 5:4 (Ba-čič 2, Glažar 2)
Tekma za 7. mesto: Slovenija - Poljska 4:3 (Škalič, Glažar 2, Gjerkeš)
Po vrnitvi iz Avstrije smo se pogovarjali s trenerjem in selektorjem naše ekipe mag. Stankom Glažarjem, ki je med drugim povedal: »Nastopanje na tem tekmovanju
lahko opišem s prijetnimi občutki, saj je bilo tekmovanje odlično organizirano. Glede športnih dosežkov lahko rečem, da smo osvojili solidno 7. mesto, z malo več športne sreče pa bi lahko bili še precej višje; v tekmah predtekmova-nja so namreč o zmagovalcih odločale podrobnosti. Do konca zadnje tekme smo še bili v boju za mali finale, a smo zaradi slabše pripravljenosti tekme po pravilu izgubljali v končnicah, čeprav smo vedno povedli. Moram povedati, da so nekatere ekipe skupaj že pet let in več in so zato precej bolj uigrane od naše ekipe, ki je prvič sodelovala na podobnem tekmovanju. Druga pomanjkljivost naše reprezentance je bil premajhen izbor igralcev, le 15 nas je bilo, medtem ko so druge štele po 17 članov. Naslednje leto lahko pričakujemo na podobnem tekmovanju še boljše tekmovalne dosežke.«
JM
Ekipa Skupnosti občin Slovenije (v njej sta tudi dr. Štefan Celan in mag. Stanko Glažar) je prvič nastopila na EP županov in podžupanov.
Janko Vogrinčič
kaznovali tiste, ki bodo svoje nasprotovanje kazali iz oči v oči,« pojasnjuje Vogrinčič.
»Spoštovanje je ključni koncept. Če velja za največje evropsko tekmovanje, potem velja za vse. Sicer pa moramo gojiti in ščititi nogometno igro. Pri težkem, nevarnem prekršku kretnje igralcev, češ 'odnesel' sem le žogo, ne bodo zalegle,« je Janko še predstavil strožja sodniška načela, ki naj bi obveljala prihodnjo sezono tudi na klubski sceni.
Sojenje na EP se izplača!
V Avstriji in Švici se bo sodnikom sicer izplačalo, če se bodo držali navodil. Najboljše v pred-tekmovalnem delu (vsaka sodniška ekipa bo dobila priložnost na dveh tekmah) bodo izbrali za izločilne boje, na katerih bodo lahko še povečali zaslužek. Ta na Euru 2008 ne bo pičel: glavni sodnik bo prejel 10.000 evrov na tekmo, pomočnika po 5000
evrov, četrti sodnik 4000, peti, ki, če se ne pripeti kaj nepredvidenega, nima nobenih zadolžitev, pa 3000.
Kamere tudi za simulante
Kljub visoki finančni motivaciji pa sodniki niso nezmotljivi, kar je bilo razvidno tudi na lanskem svetovnem prvenstvu v Nemčiji, kjer je bilo kot ponavadi nekaj polemik o »fantomskih« golih in drugih napakah.
Glede vdora visoke tehnologije v proces odločanja sta predsednika Fife in Uefe Sepp Blatter in Michele Platini pač velika zaveznika. Posnetke bodo lahko spet uporabljali le naknadno, novost za velika tekmovanja pa bo, da bodo kamere lovile tudi simulante. »Tega sicer ne bodo uporabili prvič. Na kvalifikacijski tekmi med Škotsko in Litvo je eden od litovskih reprezentantov svoji ekipi s simulacijo pridobil enajstmetrovko, na podlagi televizijskih posnetkov pa so mu nato izrekli prepoved igranja na naslednjih dveh tekmah. Mislim, da je to pravi način uporabe posnetkov, tako kot pri lovljenju nasilnikov na stadionih,« Janko Vogrinčič brez odmikov podpira linijo sojenja. Kaj bi na to porekla ekipa, ki bi zaradi takšne enajstmetrovke izpadla iz EP?
Glavni sodniki na Euru 2008:
Howard Webb (Ang), Konrad Plautz (Avs), Frank De Bleeckere (Bel), Kyros Vas-saras (Grč), Roberto Rosetti (Ita), Herbert Fandel (Nem), Pieter Vink (Niz), Tom Hennig 0vreb0 (Nor), Luboš Michel (Svk), Manuel Enrique Mejuto Gonzalez (Špa), Peter Frodfeldt (Šve), Massimo Busacca (Švi).
Ivo Kornik
Nogomet m Pred EP
l'I
r?.
V	soboto se začne zares!
V	soboto se bo s tekmo Švica - Češka v Baslu začelo evropsko prvenstvo v nogometu, ki ga precej ljubiteljev tega športa v Evropi označuje za naj športni dogodek leta, kljub temu da bodo avgusta na sporedu tudi olimpijske igre. Prvenstvo organizirata dve državi (Avstrija in Švica), kar je v zadnjem času prej pravilo kot izjema (Koreja-Japonska, Poljska-Ukrajina), naslov pa brani ekipa Grčije.
Najboljši nogometaši Stare celine se bodo pomerili na osmih prizoriščih (Basel, Zürich, Bern in Ženeva v Švici, ter Dunaj, Celovec, Salzburg in Innsbruck v Avstriji), kot zanimivost pa lahko zapišemo, da so vstopnice za vse tekme že zdavnaj razprodane. Kakšen mega dogodek je EP in koliko zanimanja ljubiteljev nogometa pritegne, pa zgovorno pričajo slike z zadnjih treningov reprezentanc, ki si jih ogleda tudi po 15 tisoč gledalcev! Ni treba posebej poudarjati, da si zaradi tega organizatorji že manejo roke in računajo višino dobička, čeprav so bili finančni vložki v posodobitev stadionov velikanski, podobno kot stroški za zagotavljanje varnosti (med drugim so na državnih mejah z Avstrijo spet uvedli kontrole!)	_
Kaj pa tekmovalni del? Favorite lahko razdelimo v več skupin: v prvo spadajo velike reprezentance, ki so že vrsto let v vrhu evropskega nogometa (Italija, Nemčija, Nizozemska, Španija, Francija). V drugo spadajo reprezentance, ki lahko tem prekrižajo račune (Portugalska, Hrvaška, Grčija, Rusija) in se lahko ob ugodnem razpletu zavihtijo na sam vrh. Manj možnosti imajo vse ostale ekipe, čeprav vseh ne gre metati v isti koš: Češka, Turčija in Romunija imajo določeno prednost pred Avstrijo, Švico, Švedsko in Poljsko, ki bodo po predvidevanjih igrale bolj obrobne vloge.
Najtežja je skupina C, kjer so se skupaj znašle štiri enakovredne ekipe, ki lahko ob ustreznem navdihu vsaka premaga vsako; po predtekmovanju se bosta dve morali posloviti in oditi domov. Med igralci veliko pričakujemo od Portugalca Ronalda, ki ima za sabo odlično sezono pri Manchestru Unitedu, prestižno lovoriko za najboljšega igralca turnirja pa mu bodo poskušali odvzeti številni zvezdniki najboljših evropskih ekip (Henry, del Piero, Ribery, Ballack, Fabregas, Modrič, Ibrahimovič...). Pomembno vlogo bodo odigrali tudi selektorji, med katerimi je kar nekaj nekdanjih vrhunskih nogometašev (van Basten, Donadoni, Bilič, Piturca) in nekaj trenerjev z dolgo uspešno kariero (Scolari, Hiddink, Beenhakker, Rehhagel, Aragones). Kakšna bo dobitna kombinacija letošnjega Eura, pa bomo izvedeli čez dobre tri tedne, ko bo na Dunaju na sporedu finalni obračun.
Ker slovenske reprezentance ni na EP, si svojega favorita poiščite med sodelujočimi (popoln razpored je na strani 19!)in zanj držite pesti; morda uspe prav njemu! Če pa ste srečnež, ki ima v žepu vstopnico za katero od tekem, toliko bolje.
JM
/ * > 1
& T-CM.J
t!
Michael Ballack (Nemčija)
EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU 2008
Spored tekem po skupinah v predtekmovanju
< CO
Švica
Češka
Portugalska Turčija
07.06.18:00 Švica : Češka	_
07.06. 20:45	Turčija : Portugalska	_
11.06.18:00 Češka : Portugalska	_
11.06. 20:45	Švica : Turčija	_
15.06. 20:45	Švica : Portugalska	_
15.06. 20:45	Češka : Turčija	_
Lestvica skupine A:
1A-2A-3A-4A-
GÛ CO
Avstrija Nemčija
Hrvaška Poljska
08.06. 18:00 Avstrija : Hrvaška 08.06. 20:45 Nemčija : Poljska 12.06. 18:00 Hrvaška : Nemčija 12.06. 20:45 Avstrija : Poljska 16.06.20:45 Hrvaška : Poljska 16.06. 20:45 Avstrija : Nemčija
Lestvica skupine B:
1B 2B 3B 4B
O co
Romunija
I I I I
Nizozemska
Co
Francija Italija
I I
09.06.18:00	Romunija : Francija
09.06. 20:45	Nizozemska : Italija
13.06.18:00	Italija : Romunija
13.06.20:45	Nizozemska: Francija
17.06.20:45	Nizozemska: Romunija
17.06.20:45	Italija: Francija
Lestvica skupine C:
1C-2C 3C ■ 4C ■
10.06. 18:00 Španija : Rusija 10.06. 20:45 Grčija : Švedska 14.06. 18:00 Švedska : Španija 14.06. 20:45 Grčija : Rusija 18.06.20:45 Grčija : Španija 18.06. 20:45 Švedska : Rusija
Lestvica skupine D:
_ 10
—	2D
—	3D 4D
Katja Skrinar na harfi
Ob božanskih zvokih, kijih bo iz harfe privabila Katja, boste uživali
Sobota, 14. junij, ob ID. uri
Školjčna šatuljica / otroška ustvarjalnica
Morje valovi in šumi, morski valovi nosijo biserne školjke, ki jih nabiramo in iz njih izdelujemo šatuijice...
Vsak petek v juniju, ob 16.30 uri
Užitkarije
Užitkarije pričenjamo z ustvarjalno deiavnico ob 16.30 uri in ob 18. uri nadaljujemo s predstavami: 6. junij Palčkova nedelja / Nedelja je za palčke najbolj dolgočasen dan. Vgozdu najdejo plakat, na katerem je vabilo na glasbeno tekmovanje 13, junij En kovač konja kuje / Otroci z Melito pojejo in plešejo.
obenem pa rešujejo uganke, ki napovedujejo posamezno pesmico
20. junij Juhuhu, počitnice so tu! / Čarodej bo zaključek šolskega leta in začetek počitnic popestril z novimi triki in zabavnimi baloni. 27, junij Posebni Ježek / Posebni ježek skrbi, da bi ob naravnih nesrečah vsi preživeli. Naj bo potres, poplava, požar ali plaz, pomembno je, da držimo skupaj in da poznamo nekaj najosnovnejših pravil, kako se obnašamo takrat, ko se naenkrat zgodi nesreča.
DOBROTE
since 1903
Posebna ponudba modelov po znižanih cenah do -50%. Akcija traja do vključno 06.07.2008
O D | A N
Ob plačifu 5 kartico Mere sto r Pika vam od 16 da 30.6.2008 nudimo 30% popust no ienBke in moške pižame blagovne znamke M H design.
Pnpt.stneveliiinbplBiilue posl tivno ta n «o Me rcat pr P>kB Popust vr.ljti na modne dodntke parile: kopamo ter nngavn:i? Mu design Pcjpust 5e . ?,' i. J. i Jna llj |,. t " Prcptmi?»emudsetmijnesestevsin razenpoptietaTO' Vabljeni v Mod¡3no Supermesto Ptuj
Sobota, 21. junij, ob ID. uri
Dobrote slovenskih kmetij
Le kaj so dobrote slovenskih kmetij? Je to morda domač kruh izpod peke. kranjske klobase ali jedi na žlico? Pridite in se prepričajte sami
6
AKC4JA
. TRGOVINA Z MODNIMI DODATKI
* _ 1. iwd. TC Supormtslo. M {02} 771 12 71
I5cr
Na hrbtn Iki in iahkv torbe 13,99 < Sarapoal. drodormili -M% Tnrbk« idnkrft.i modeli) fnlfloc Inrbc, i|HMlkr M late . 10 Vi
OSTALA ponudba Stvfrmi in /Jati fiakrt
Modni nuVii. «mina oCalii Torbi«. potovalni kovikl Parfumi, darilni Mli, pasov i žerofcc nogavicc m doJiaknkc F«ikjf Fisfi
Biser - trgovin^ kjer najdete darila /a razne priloinw.li,
SLOVENSKIH KMETU
FRIZERSKI SALON T: 02/771 09 67
f
¿¿AM*
FASHION
Sobota, 28. junij, ob 10. uri
Prikaz domače obrti in glasbeni užitki z Duom Daniel
Sobota, 28., od 10. do 17. ur« in nedelja, 29. junij, od 10. do 13. ure
Okusiti Slovenijo /Spoznajmo Koroško!
V soboto vam bo koroško kulinariko predstavila Hiša kulinarike Jezeršek, ki bo pripravljala jedi kot je koroški črni kruh s skuto, čebulo in bučnim oljem, šunkin kruhov cmok s koroškimi grumpl in Mercatorjev šmorn s čežano. Zabavala vas bo folklorna skupina Prežihov Voranc in povezovalec v pravem koroškem narečju V nedeljo se boste zabavali ob Hoduljaškem rokenrolu in etno ustvarjalni delavnici
Posebna ponudba v mesecu Juniju
' prameni 25,00 EUR
zajeto pranje, balzam, prameni, sušenje, dodatek 1 moško striženje 6,70 EUR ' ob četrtkih fen frizura 7.00 EUR
zajeto pranje, sušenje, dodatek
■ Ugodna poni/dt» otroških poletnih obtačt)
*	Velik* izbira motjtie ieniks In moške poletne konfekcije
*	Nova kolekcija kopalk 70GB
50%
do ločene izdelke li
Butterfly Fashion
Sambi
Izbirate lahko med ugodno in pestro ponudbo igrač
(Bruder. Nikko. Lego. Barbie), otroške opreme, pripomočkov, tekstila (do 16 let), čevlji Ciciban ...
te izberete 10 žigov Srnica, prejmete vrednostni bon za SO eur. Možnost nakupa c"
Otroška trgovina svet otroških sanj
Akcija v mesecu juniju
pri nakupu igrač • Ciciban 30% popust ■Barbie 15% popust ■otroška poletna kolekcija oblačil 20% popust
Ife«
,mate!a ffsbiči.p7
Ormoška cesta 30, Ptuj
TEL. oTfrVoi 78 ¿SMro31 605 343
Z Mercatorjem
v POLETJE!
V času od S. junija do 11. Julija v prodajalnah Trgovskega centra Mercator Supermesto, Ptuj prejmete kupon za sodelovanje v nagradni igri "Z Mercatorjem v poletje".
DZS
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Živite s Piko
Knjižni izbor, tiskovine, pisarniški material, šolski program. darilna galanterija, plišaste igrače Sigid. Hobby program..
V mesecu juniju pri plačilu s kartico Mercator Pika vas čakajo privlačni popusti!
5% popust pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov 15% popust pri nakupu slovarjev DZS 20% popust pri nakupu šolskih potrbščm Možnost plačila na obroke (polog + 5 obrokov)
V trgovini Odeja vam nudimo široko ponudbo prešitih odej. ig lavni kov. nad vložkov oz. zaščite za vzmetnico, dekorativnih pregrinjal, posteljnine ter vse za otroško posteljico.
Obiščite nas, saj vam v mesecu juniju nudimo 107» popust na vse artikle Nahajamo se v pritličju Mercator Centra Supermesto pri stranskem vhodu
Vljudno vabljeni!
2.nagrada
Bazen Fast Set
4S7 x 91 cm

kolo z motorjem	i ¡'
BAOTIAN BT490T 903 . 5 te lad o Lazer	S
3. nagrada
vrednostni bon za 50.00 EUR
Vfi informacij D prnviiiit mgradn« tptf na prodnjnom masti: Trgovskega cnntni Morrritor Suaerfort«X
STARO ZA NOVO
VSAKEGA 13. V MESECU!
13%
sid^&tcn
ljubljana, maribor. koper, k rani. murska sobota. i ptuj, ceue, nova goricar lesce	5
Č« prin««t» »tfliO ueo kfll<t koli mmk«, vem pii »okupu rxyr* priinsmo pspultl
CVETJE BEZJAK
aranžiranje, šopki, venci, aranžmaji, lončnice...
T: 02/787 75 19
Naj cvetje razveseljuje vas in vase najdražje!
Prlekija • Predstavitev vinarstva Magdič in izletniške kmetije na Cvenu
YU" ■	■	MM V
Sožitje hrane in pijače
Vino za dušo in hrana za telo - je slogan, ki sta ga izbrala vinogradnik Janko Magdič in lastnica Izletniške kmetije s Cve-na Suzana Kolbl, ko sta številnim povabljenim gostom predstavljala svojo bogato vinsko in kulinarično ponudbo.
Edini ljutomerski mestni vinogradnik Janko Magdič s stanovanjsko-vinogradniškim objektom na bližnjem hribu pri Ljutomeru - na Vili, prideluje bela in rdeča vina. Prvi trsi so korenine pognali leta 1980. Njihova prepoznavnost na trgu je izvirna etiketa starega Ljutomera - Višerjev bakrorez iz leta 1860. V Magdičevi pridelavi prevladujejo rdeča vina, med njimi izstopata mo-
dri pinot in cuve matic (ime je dobilo po 4-letnem vnuku Maticu). Pri belih vinih prednjači laški rizling, najbolj znana »litrska« znamka pa je lotmeržan. Glavna sorta buteljčnih vin je šipon, stekleničijo pa še šar-done, beli pinot in sovinjon.
Izletniška kmetija na koncu vasi (Kolblova poslovno-stanovanjska hiša je na relaciji Cven-Mota zadnja v vasi Cven) se je uveljavila v zadnjih
nekaj letih. Slovi po dobrotah iz kuhinj naših prednikov, še zlasti pa je prepoznavna po prleškem narezku, ajdovem krapcu in gibanici. Od alkoholnih pijač prevladuje domače deželno vrhunsko vino, za ljubitelje brezalkoholnih napitkov pa so na voljo naravni domači sokovi. Ob prostorni zunanji terasi je v notranjosti objekta prostora za 50 oseb, odpiralni čas pa je ob petkih, sobo-
tah in nedeljah.
Združitev vinske in kulinarične ponudbe, ki sta jo izvirno predstavila Janko Magdič (vino) in Suzana Kolbl (hrana), so spretno povezovale ljutomerske vinske kraljice iz kluba Martina: Mateja Štabuc (2000 in 2002), Mihaela Lipovec (2004), Sabina Germšek (2005) in Antonija Podnar (2007).
Niko Šoštarič
Foto: NS
4-letni Matic, po katerem se imenuje eno od vin.
Gostitelja predstavitve Suzana Kolbl in Janko Magdič
Vinske kraljice (od leve) Sabina Germšek, Mihaela Lipovec, Mateja Štabuc in Antonija Podnar
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Ga na, Togo in Burkina Faso (2.)
Priprave in odhod v Afriko
S ponujenim sva se strinjala in tako smo odbrzeli proti letališču. Med samo vožnjo je bilo mnogokrat bolje zapreti oči in v globoki tišini upati na srečen prihod na letališče kot uživati v zadnjih pogledih na Rim. V skladu s rekom dogovorjeno-storjeno smo na letališče prispeli v 18 minutah, in kar je najpomembnejše, živi in zdravi. Po kratkem slovesu z brkatim voznikom sva si pošteno oddahnila in odbrzela v letališko zgradbo, kjer sva seveda bila priča popolnemu letališkemu kaosu. Izreden dosežek je namreč dobiti kakršnokoli informacijo o letih in podobnem v angleškem jeziku, tako sva z najino polomljeno italijanščino pridobila osnovne informacije, ki so nama bolj škodile kot koristile. Ker nama je že pošteno dihal čas za ovratnik, saj je bilo do odhoda letala le še kakšnih 45 min, sva kar najhitreje odbrzela do vseh letaliških družb in le veliki sreči se imava zahvaliti, da sva v izredno kratkem času prisopihala z vsemi nahrbtniki do najine letalske družbe.
Ob debelih in nejevernih pogledih zaposlenih, preprosto niso verjeli, da bova ujela letalo, sva oddala prtljago in se odpravila k zadnjemu pregledu potnih listov. Seveda naju je tudi tukaj pričakala nepopisna množica turistov, vendar so naju ljudje ob pogledu na najine vozovnice, kjer je odseval čas odhoda, dobrodušno spustili naprej. Tako sva prispela do ustreznega letališkega terminala dobrih pet minut pred odhodom letala, kjer pa sva seveda ugotovila, da ima letalo debelo uro zamude. Oddihu je sledil val razočaranja in besa, saj ni bilo prav nobene informacije o kakršnikoli zamudi, midva pa sva sopihala kot kakšna osla še kar nekaj časa. Vendarle sva se kaj kmalu zavedla, da odhajava v svet, kjer naju čaka nešteto zanimivosti, pripetljajev ter novih spoznanj in najini obrazi so ponovno žareli od navdušenja in pričakovanja. Končno smo se vkrcali v letalo in preko Maroka, natančneje Casablance, kjer sva se tudi poslovila od najinih zimskih oblačil, prileteli v
Foto: Uroš Zajdela
Sodobna bencinska črpalka na osrednji cesti v Togu.
prestolnico Toga, Lome, v zgodnjih jutranjih urah in kjer naju je pričakala neverjetna vlažnost, nepopisna vročina ter utrujeni letališki obmejni policisti, ki so si oblizovali prste ob pogledu na evropska, in v skladu z njihovo miselnostjo, polna denarja, turista. Le-ti predstavljalo dodaten vir zaslužka za že tako skorumpirane in pokvarjene letališke policiste, še posebej, če potrebuješ vstopno vizo. Najina avantura se je končno lahko začela. Ob pristanku letala sva bila kar precej nervozna, saj nisva imela urejenih potovalnih dokumentov. Najina nervoza je nekoliko izpuhtela, ko sva v letališki zgradbi uzrla okence za pridobitev vize, kamor sva se nemudoma napotila. Vendar naju je najprej pozdravil policist, ki je na vsak način želel pridobiti kakšno malenkost za njegov »trud«, karkoli je že to bilo. Ker je kmalu ugotovil, da ne govoriva francosko, domnevam, da se je preprosto naveličal mahanja z roko in uporabe drugih oblik mimike, se naju je usmilil in prepustil uradni osebi za podeljevanje vizumov. Seveda se je pri meni in dveh turistih iz Malezije zapletlo s potnimi listi, ki niso povsem zadoščali kriterijem za pridobitev vizuma. Ti nepoznani in nerazkriti kriteriji so seveda bili povezani z majhnim darilcem v obliki ameriških dolarjev, kar smo izvedeli šele po treh dolgih urah čakanja. Povsem izmučen po neprespani noči in z živci povsem na dnu sem se odločil prispevati ameriški dolar, kar pa seveda ni bilo dovolj in tako sem moral poseči po bankovcu za pet dolarjev. Dobrih pet minut za tem sem dobil svoj potni list z vizumom in izrekom dobrodošlice v Afriki, kjer je pač potrebno darovati za blagostanje »hudičevih« policistov.
Nadaljevanje prihodnjič Uroš Žajdela
Foto: Uroš Zajdela
Kljub želji po pisanosti in mavričnosti za številne otroke življenje ni preprosto.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
EURO 2008
Ogled vseh večernih tekem (20.45) na velikem platnu v Amfiteatru Term Ptuj. Vstop prost
EURO^me AKCIJA: PIVO + PIZZA5C
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
't \
Termalni Park
Tim* Ptuj
Amfheater Termalni Park Terme Ptuj
Petek, 13.6.2008 ob 20.00 Koncert EROIKE
Prodaja vstopnic: recepcija GH Primus, tel: 02/74 94 506 in T1C Ptuj
Termalni Park
Odpiralni čas:
Notranji: vsak dan od 7.00-22.00 (pet, sob - do 23.00) Zunanji: vsak dan od 9.00-20.00
Turistični vlake« PRIMUS EXPRESS
P0NEDEUEK-S0B0TA:
9.00 GH Primus ■ 9.30 M0 Ptuj	15.00 GH Primus ■ 15.30 M0 Ptuj
10.00 GH Primus -10.30 M0 Ptuj 16.00 GH Primus -16.30 M0 Ptuj (od ponedeljka, 6. junija 2008 spet z vami)
Odrasli 2EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR

Termalni Park
Terme Ptuj

Termalni Park
Ihm» Ptuj
Foto: NS
Foto: NS
Kuharski nasveti
Bukov ostrigar - goba, ki jo uživamo vse leto
Takšno ime je dobila najbrž zaradi tega, ker je njen klobuk v začetku podoben ostrigam, v nadaljnji rasti pa se razširi tudi do 30 centimetrov. Barva klobuka je rumenkasta, svetlo rjava ali jekleno-siva. Pridelovalci te priljubljene gobe vedo, da je gojenje na lesu ali slami kar zahtevna tehnika gojenja, ki zahteva zaprte oz. senčne prostore in tudi gojenje v katerem koli mesecu v letu je pogojeno s pridelkom oz. kvaliteto in količino. Tako letno obliko ostrigarja najpogosteje gojijo od marca do julija in zimsko od junija do novembra in spomladi do aprila.
Tako kot večina gob tudi ostrige slovijo glede hranilne vrednosti po vsebnosti velike količine vode, ki je v 100 g kar 90 g, še največ ima beljakovin, in sicer 1,8 g na 100 g, zelo malo maščob, okrog 0,2 g, ogljikovih hidratov 2,9 grama ter pomembne vitamine in minerale za organizem, kot so vitamini B1, B2, D, od mineralnih snovi pa je potrebno omeniti kalij in fosfor. Cenjenost teh gob je zaradi okusa, ki spominja na gobe, ki rastejo v gozdu. Imajo še eno posebnost, in sicer to, da so užitne tudi surove, eterična olja, ki jih vsebujejo, dajejo
gobi posebno aromo, pospešujejo izločanje želodčnih sokov in s tem spodbujajo tek. Zanimivo in pomembno je tudi, da vsebujejo kar precej vitamina D, ki ga v zelenjavi ne najdemo.
Pred uporabo gobe očistimo, vendar pri tem pazimo, da odstranimo le ostanke listja, slame in jih ne obrezujemo, hkrati ne odrezuje-mo dela kocena več, kot je potrebno, kajti ravno v tem delu se skrivajo pomembne sestavine arome. Ostrigarji so gobe, ki so izredno okusne v juhi, priloga k mesnim jedem, dodatek pri kuhani kaši, omaki, ki jo prelijemo čez dušeni riž, od mesa se ujemajo s perutnino, svinjino in govedino. Večje klobuke ostrigarjev lahko paniramo po dunajsko, pariško ali v žvrklajnem testu in ocvremo. Vsaj enkrat poskusite, kako je ta goba dobra dušena na maslu in začinjena samo s soljo, poprom, česnom in peteršiljem. Pri dodajanju
začimb in dišav moramo biti bolj skopi, da ne prekrijemo značilnega, celo žlahtnega okusa te gobe.
Če jih imamo v velikih količinah, so te gobe primerne tudi za zmrzovanje, tako kot tudi za vse ostale velja, da jih pred zmrzovanjem blanšira-mo za kratek čas v vreli vodi in nato po porcijah pakiramo in zmrznemo. Dobre in okusne so tudi vložene v kisu. So ene redkih gob, ki tudi po dolgem kuhanju ohranijo svojo obliko. Najidealnejši čas za toplotno obdelavo je 10 do 25 minut za kuhanje, 2 do 3 minute za peko v ponvi ali na žaru, 3 do 5 minut za cvrenje in praženje ter 10 do 15 minut za dušenje. Najoku-snejšo juho dobimo, če jih kombiniramo s krompirjem ter začinimo s soljo, majaro-nom, lovorom, poprom in peteršiljem ter na koncu izboljšamo okus s kislo smetano. Dobrodošla kombinacija so tudi s šampinjoni ali drugimi gojenimi gobami. Od
začimb se ujemajo s poprom, peteršiljem, čebulo, česnom, lovorom in majaronom.
Zadnje čase jih pogosto pripravljamo tudi z ribami, in sicer s fileji postrvi ki jih soljo in tudi poprom povaljamo v moki in spečemo z obeh strani. Posebej pripravimo omako, in sicer tako, da na manjši količini maščobe prepražimo očiščene in narezane ostrigarje, ko gobji sok povre, solimo in dodamo sesekljani peteršilj ter kislo smetano. Fileje postrvi damo na krožnik in prelijemo z omako ostrigarjev.
Če še niste ugotovili, o kateri gobi danes govorimo, jo morda poznate pod imenom orgle, školjkarica, škripel, trnovka ali bukova ostriga. Pripravite pa jo lahko na vse načine tako kot pripravljate ostale užitne gobe, le da po toplotni obdelavi vedno obdrži svojo obliko in ima zelo dober okus.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Tumorji mlečne žleze pri psičkah
Več lastnikov psičk nam je poslalo precej podobna vprašanja glede zatrdlin, ki so jih zatipali na mlečni žlezi svoje psičke. Zanima jih, zakaj nastanejo, kako jih preprečiti in kaj storiti.
Zatrdline, ki jih zatipamo na vimenu oziroma mlečni žlezi psičk, so novotvorbe, ki jih imenujemo tumorji mlečne žleze. Zelo redko se pojavijo pri mladih živalih, povečini nastajajo v starosti od 6 let dalje, najpogosteje pa v pozni starosti. So izrazito hormonal-no pogojeni tumorji, saj vemo, da če se psičko sterilizira pred prvo gonitvijo, kar pomeni v starosti 6 do 8 mesecev, se tumorji ne pojavljajo. Dokazano je, da se pogosteje pojavljajo pri psičkah, ki so nesterilizi-rane in imajo po vsaki gonitvi težave z navidezno brejostjo, kar smo opisali v prejšnjem prispevku. Lastnik psičke odkrije tumor naključno med božanjem živali, tako da zatipa
bulico na trebuhu, po navadi v bližini seskov. Bulica deluje popolnoma nenevarno, saj ne boli, mogoče včasih celo izgine in tako lastnik pozabi nanjo. Po gonitvi živali pa pod vplivom ženskih hormonov bulica nenadoma zelo hitro zraste, psička se pogosto začne praskati po njej in v tej fazi lastnik najpogosteje poišče pomoč veterinarja. Treba je poudariti, da gre pri takih primerih najpogosteje za maligne oziroma rakaste tumorje, ki slej ko prej spustijo razsev-ke oziroma metastaze po organizmu. Najpogostejši organ, v katerega taki tumorji metasta-zirajo, so pljuča. Onkološka veterinarska medicina bliskovito napreduje, uvajajo se napredni kirurški pristopi, vršimo lahko zdravljenje s citosta-tiki, tudi obsevamo že lahko tumorje. V Sloveniji imamo v Postojni eno najmodernejših onkoloških bolnišnic za živali v Evropi z magnetno resonan-
Foto: E. Senear
co in obsevalnikom tumorjev. Najvažneje in prognostično najugodneje pa je čimprejšnje ukrepanje z operativnim posegom, s katerim odstranimo tumor s pripadajočim okoliškim tkivom in varnostnim robom. Postopek je takšen, da se najprej z lastnikom psičke temeljito pogovorimo in mu predstavimo potek operacije. Odstranjene tumorje pošljemo v patohistološko preiskavo, da ugotovimo, za kakšen tumor gre in stopnjo invaziv-nosti tumorja. Glede na izvide se dogovorimo o nadaljnjem ukrepanju. Če se ne pojavljajo novi tumorji, je zdravljenje zaključeno in psička živi popolnoma normalno dalje. Tako stanje in ugodna napoved sta najpogostejša pri psičkah, pri katerih smo v zgodnji fazi operirali tumor, ko je bil še majhen kot fižolček. Če pa se tumor oziroma tumorji znova pojavijo, se odločimo za ponoven kirurški poseg, v katerem odstranimo celotno vime, kar pomeni vseh 8 mlečnih žlez ali pa odstranimo samo polovico vimena, kar pomeni 4 žleze. Pred takim posegom obvezno opravimo RTG pljuč, da preverimo morebitne metastaze.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Če so prisotne, je operacija nesmiselna, saj ne pridobimo ničesar, le živali povzročimo dodatno trpljenje. Vse zgoraj opisane metode lahko dopolnimo z zdravljenjem s kemoterapijo. Res je, de je to izredno drago zdravljenje in ni pogosto uporabno.
Tumorji vimena so pogosta in na žalost huda in resna problematika. Lastnikom psičk svetujem sterilizacijo psičke že pred prvo gonitvijo ali takoj po prvi gonitvi. S tem bodo praktično preprečili nevarno bolezensko stanje v starosti. Drugim pa svetujem, da pri psičkah starejših od 6 let redno enkrat mesečno pretipajo trebušček, in če za-tipajo kakršnokoli zatrdlino, naj jo pridejo nemudoma pokazat. Pogovorili se bomo in dogovorili za ukrepanje. Čim prej to storimo, tem boljša je možnost zdravljenja in ne nazadnje tudi cena zdravljenja je najugodnejša v začetni fazi. Emil Senčar, dr. vet. med.
Večfotografij o zdravljenju tumorjev vimena na www. veterinarskabolnica-ptuj.si v rubriki onkologija.
Vrtna narava v bujnem razvoju na pragu poletja
Po minulem spomladanskem cvetočem maju se je pričel prvi poletni še bujnejši ter prijetnejši mesec rožnik, v katerem se razbohoti zelena narava v vsej svoji lepoti. Ime junij mu je dala Junona, boginja neba ter žena rimskega boga Jupitra. V juniju se bo proti »kresu« leto prevesilo v drugo polovico, v katerem rastlinje po cvetenju še odrašča, sicer pa se že razdaja in nudi plodove in semena.
V	SADNEM VRTU je pričela cveteti vinska trta. Pred tem je bila sredi maja opravljena pletev, odstranjevanje poganjkov s starega lesa ter čiščenje debel. V začetku junija pa je čas za uvrščanje mladik med žice oziroma privezovanje ob oporo. Mladje vinske trte je še krhko in lomljivo, dokler ne oleseni, zato neprivezane vetrovno viharno vreme poškoduje in odlomi. Pri odstranjevanju zalistnikov rodne rozge enakomerno razmestimo po opori, pri čemer listov ne smemo zmečkati, marveč morajo ostati prosti ter izpostavljeni soncu. Mladim trtam, ki smo jih sadili letos ali še pred letom, odstranimo plevel, zemljo pa zrahljamo.
Preobloženemu sadnemu drevju jablan, hrušk in breskev po pomladanskem naravnem redčenju plodišče po potrebi razredčimo še ročno. Plodovi naj bodo enakomerno razporejeni po veji na razdalji vsaj za pedenj, socvetje pa je lahko obremenjeno z največ dvema plodičema, ki se med seboj ne dotikata. Z redčenjem plodičev, ko so še v velikosti lešnika, pridelamo lepo razvit, kakovosten pridelek z značilnimi sortnimi lastnostmi, hkrati pa vzdržujemo ravnovesje med rastjo in rodnostjo drevesa ter odločilno vplivamo na njegovo zmogljivost pri tvorbi cvetnega nastavka meseca avgusta za naslednje leto.
Ob vsakem obhodu med sadnimi drevesi izrezujemo vršičke mladik, napadenih s sivo plesnijo ter z listnimi ušmi, da se ne širijo na zdrave dele rastline.
V	jagodnjaku med obiranjem plodov oplevemo z grmov živice, razen če jih potrebujemo za razmnoževanje oziroma vzgojo novih sadik, obtrgavamo pa tudi liste, če imajo znake katere od jagodnih bolezni, pegavosti ali jagodne pepelov-ke. Z močno razvitimi koreninami si vzgojimo v domačem jagodnjaku jagodne sadike tako, da v plastične lončke, napolnjene z vrtnim substratom, okrog jagodnega grmiča zataknemo vršičke živic, kjer bodo hranjeni od matičnega grma ter negovani vse do jeseni, ko jih ločimo ter porabimo za obnovo nasada.
V	OKRASNEM VRTU dokler nasadi enoletnic ne strnejo in zastrejo zemlje, se med njimi lahko naglo razbohotijo razni pleveli. Med pogostim rahljanjem ter drobljenjem za-skorjene zemlje najučinkoviteje uničujemo kaleče in vznikle plevele. V sušnih obdobjih nasade občasno obilno zalivamo, najbolje v jutranjih urah, ne da bi pri tem omočili oziroma orosili liste, kar je lahko zaradi toplotnih razlik za rastline stresno, na dalj časa mokrih listih pa se ob poletni toploti prično naglo vršiti okužbe ter razvijati rastlinske bolezni.
Vrtnice so v polnem cvetenju. Odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, da ne bi pričeli semeniti, odcvetele poganjke pa izrezujemo na tri do štiri liste, iz katerih se bodo iz zali-stnih brstov razvile nove mladike. Vrtnice se naglo obraščajo in obnavljajo s cvetnim nastavkom in bodo dolgo v jeseni cvetele, če jih sproti in pravočasno obrezujemo ter zavarujemo pred boleznimi - pegavostjo, pepelasto plesnijo ter nadležnimi listnimi ušmi.
V	ZELENJAVNEM VRTU je v juniju ter naslednjih poletnih mesecih na voljo vse več svežih pridelkov zelenjave. Ob pobiranju zelenjave sproti uničujemo vznikle plevele, ki jih izrezujemo s korenino, pustimo oveneti nato pa kompostiramo skupaj z ostanki nabrane zelenjave. Po vsakem nalivu oziroma obilnejšem zalivanju z vrtno grebljico ali drugim podobnim orodjem zrahljamo ter zdrobimo zaskorjeno zemljo, da preprečimo prenaglo izhlapevanje talne vlage, koreninam pa omogočimo lažje dihanje ter črpanje hranil.
Sejemo korenčnice in rdečo peso za jesensko rabo, koncem meseca pa za ozimno. Endivijo sejemo v več presledkih, da bo dovolj sadik za presajanje.
Miran Glušič, ing. agr.
Emkokdars 6. junija -12, junija
6-petek	7-sobota	8-nedelja	9-ponedeljek #
10-torek ë	11-sreda	12-četrtek	
Za napako
računovodskega servisa odgovarja podjetnik sam!
a Računovodstvo je dejavnost vredno____ stnega spremljanja in
preučevanja pojavov, ki so povezani s poslovanjem posameznega podjetja. Ta pomembna poslovna funkcija zajema:
-	računovodsko načrtovanje in analiziranje (predračunavanje, obračunavanje ...),
-	računovodsko nadziranje ter knjigovodstvo.
V mikro, malih in srednje velikih podjetjih dajejo največji poudarek knjigovodstvu, saj je knjigovodstvo po zakonu obvezno, medtem ko so načrtovanja in analiziranja stvar ambicij in profesionalnosti posameznega podjetja. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki (v nadaljevanju: podjetniki) morajo v okviru svojega računovodstva oziroma knjigovodstva voditi poslovne knjige. Le-te morajo enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Na podlagi svojih knjigovodskih listin morajo pripraviti letno poročilo, nato pa podatke iz poročila poslati Ajpesu tri mesece po koncu koledarskega leta. Sicer pa to že vsi veste, kajne?
In kje je past?
Novopečeni podjetnik največkrat v računovodstvu ne vidi posebne koristi, zato ga z zanosom zaupa v roke najcenejšemu ponudniku računovodskih storitev ali še huje, prijazni in najcenejši znanki ali znancu, ki z veseljem ob plači ali pokojnini kaj po vrhu zasluži. Takšne in podobne ideje si pogosto iz glave izbrišemo šele ob prvem obisku davčnega inšpektorja.
Strokovni in sposobni računovodski servis lahko podjetniku prihrani veliko denarja, četudi je dražji. Zaradi dobrega strokovnega znanja, poznavanja zakonodaje in iz nje izhajajočih danih možnosti lahko dober računovodja podjetniku naložbo vanj večkratno povrne, kakor mu lahko na drugi strani amaterski računovodja cenovno ugodno naložbo spremeni v katastrofo oziroma nepotrebno denarno kazen.
Žal lahko na slovenskem trgu računovodski servis odpre vsakdo, ki si to zaželi, brez dokazil o strokovni usposobljenosti in brez ustrezne informacijske podpore. Kdor v Sloveniji želi izdelovati cvetlične venčke, mora dokazati svoje znanje in na Obrtni zbornici pridobiti obrtno dovoljenje, kdor pa se želi igrati s knjigovodstvom in usodami podjetnikov, ne potrebuje - za zdaj - nobenega dokazila.
Hm, bomo dobro premislili!
Inšpektor podjetnika za napako kaznuje z denarno kaznijo in (ali) doplačilom davka z zamudnimi obrestmi. Medtem ko bo podjetnik »kaznovan«, bo lahko računovodski servis, ki je storil napako, mirne duše in brez kazni »nestrokovno delo« nadaljeval. Sicer lahko podjetnik proti računovodskemu servisu vloži civilno tožbo, kjer mora napako dokazati, vendar je sodna praksa na tem področju pri nas zelo skromna oziroma je skorajda ni. Bržkone si cenovno prikrajšani podjetnik, ki je plačal kazen, odvetnika težko privošči.
Podjetnik, ki je vsaj enkrat plačal za »svojo« napako, se je naučil, da pri računovodskih storitvah cenovna privlačnost ni na mestu. Podjetnikovo prvo vprašanje računovodji ne bi smelo biti: »Koliko stane vaša storitev?«, ampak: »Kakšna je vaša izobrazba?, S čim dokazujte svojo strokovnost? Kolikokrat so zaradi vaše napake plačali podjetniki? Ali sledite novi zakonodaji? Ali ste zavarovani za primer nehote narejenih napak?«
Mitja Petrič
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
KOZA - pet življenjskih elementov
Koza z elementom kovine - ljudje, rojeni v letih 1931 in 1991
To so ljudje, ki zaupajo vase in se zavedajo svojih vrednosti in talentov. S hrabrim videzom dobro prekrivajo svojo notranjo občutljivost in s tem dojemljivost za tuje vplive. Seveda je resnica ta, da jih zlahka prizadenejo nevljudne pripombe. Element kovine jim ojača umetniške sposobnosti in navdihe -tako pridobijo še bolj izrazit čut na področju oblik in kreativnega izražanja. Od malih nog naprej so prepričani, da je življenje lahko neka umetnost in da morajo najti notranji mir in ravnovesje -tako doma kot tudi tam, kjer se pojavijo. Neradi gredo od doma in se le s težavo navadijo na nova pričakovanja. Prizadevajo si za splošno varnost in pomembna jim je tudi finančna varnost. Znani so po tem, da so njihove usluge v osnovi drage. Kontakte navezujejo počasi in na ljudi se navežejo, zato se morajo
Ljubezen je kot solza; rodi se v očeh, pade pa v srce.
paziti posesivnosti.
Koza z elementom vode - ljudje, rojeni v letih 1943 in 2003
V osnovi so znani po tem, da so privlačni in prikupni. Tako kontakte navezujejo pristno in počasi korak za korakom. Ljudje se v njihovi družbi dobro počutijo in jih imajo zaradi tega radi. Okoli sebe imajo ljudi, ki so jim vedno pripravljeni pomagati, zato so uspehi na dlani. Največkrat si zberejo lažjo pot in delajo stvari po liniji najmanjšega napora, tako niso ravno med izobraženimi, ampak vedno najdejo srečo, kajti so ob pravem trenutku na pravem mestu. Pustijo se vplivati ljudem, ki so močnejši in sa-mozavestnejši. Vendarle pa nikoli ne odstopajo od svojih navad in se držijo tistih principov, za katere so prepričani, da so dobri. Bojijo se tudi
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
sprememb in novosti, tako neradi odkrivajo nova obzorja in poglavja. Čeprav so različni v osebnosti, se ujamejo z vsakim. Varovati se morajo kompleksa mučenika.
Koza z elementom lesa - ljudje, rojeni v letih 1955 in 2015
Med njihove močne adute sodijo preudarnost, dobra volja in nekoliko so morda tudi lenobni. Od nekdaj so obzirni do čustvenih idej in zamisli, so zelo velikodušni in radi pomagajo ljudem. Z otroško vero se prepuščajo sanjam in tako največkrat uspejo. Pravzaprav so znani po tem, da veliko dajejo in tako tudi dosti sprejemajo. Čeprav se
zavedajo svoje vrednosti, se večkrat pustijo tudi izkoristiti. Prehitro se vdajo in tako je dobro, da svoje občutke vestno zapisujejo. Prirojena jim je intuicija in dobro je, da se poslušajo. Kjer se pojavijo, prinašajo mir in ljubljenim osebam se znajo zelo materinsko posvetiti. Prizadevno in vdano pomagajo drugim ljudem in jim nesebično stojijo ob strani. Navezani so tudi na živali in jih ščitijo. Ker veliko dajejo, tudi veliko prejemajo in tako je njihov trud tudi poplačan.
Koza z elementom ognja - ljudje, rojeni v letih 1967 in 2027
So zelo gotovi vase, spremljata in vodita jih tudi pogum in notranja moč. Tako so znani po svoji drznosti in neposrednosti. Njihova ustvarjalnost je zelo zanimiva in mnogim je lahko vzgled. Tiste vrline, ki jih imajo, dajo v ospredje in tako zasenčijo tudi šibkosti. Med priljubljene barve sodijo močne in intenzivne, tako najdejo neko spokojnost in notranji mir. Element ognja v njih ojača moč in jim podarja nekaj agresivnosti. Ravno zaradi tega se mnogi zrinejo v ospredje; če jim tudi to ni blizu, jih v to porine življenje. Spadajo med prijetne ljudi in v čustvenem življenju se opirajo na logiko in zdravo pamet. Poletne romance so prijetne, toda trav-
nik je poleti resda bolj zelen, toda srce vodi razum, je del njihove filozofije. Če so razočarani, se znajo zapreti vase in potrebujejo mnogo časa, da lahko ponovno zaupajo.
Koza z elementom zemlje - ljudje, rojeni v letih 1919 in 1979
Spadajo med najbolj zvedave, optimistične in samozavestne koze. Blizu jim je neodvisnost, čeprav so zelo navezani na dom kot tudi na svoje domače. So radodarni in niso pretirano materialistični, ampak priznavajo, da lahko vsak dela tisto, kar hoče in si želi. Kar se za druge zdi razkošje, je za njih nuja in tako radi živijo na veliki nogi. Toda niso sebični in delijo tako srečo kot nesrečo z drugimi. Slednja je le za vzorec. Za svoje potrebe so pripravljeni pridno delati in vdano služiti vsem tistim stvarem, ki so jim blizu. Od nekdaj znajo prevzeti odgovornost in tako se njihovi uspehi svetijo - do njih pa prihajajo postopoma. Brez pomisleka so pripravljeni pomagati prijateljem. Na čustvenem področju morajo veliko narediti, kajti svoja čustva prekrivajo. Ugodno je, da si pišejo dnevnik.
Prihodnjič: Opica - pet
življenjskih elementov Tadej Šink,horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Prejeli smo
Občinski proslavi v Markovcih ob rob II.
Ker je gospa Danica Te-ment v Štajerskem tedniku v rubriki PREJELI SMO, dne 27. maja, pri kritiki občinske proslave ob 10-letnici občine Mar-kovci uporabila tudi moje ime, se čutim javno pozvanega, da ji na njene navedbe odgovorim. Kot voditelj osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku, ki je tekla po izdelanem in potrjenem scenariju, se namreč ne morem strinjati z zapisom ge. Danice Tement, da so ob »neprimernih domislicah prisotni povesili glave in obraze skrili med ramena«.
Spoštovana gospa. Kot voditelj številnih občinskih in drugih prireditev, tudi najvišjih protokolarnih, pri opravljanju tega dela nisem bil nikoli deležen »posebnih lekcij«, ki bi si jih zaslužil zaradi, po vaše, neprimernega vedenja. Zelo dobro namreč vem, katere besede sem uporabil po zahvalnem govoru dobitnika najvišjega odlikovanja Občine Markovci ob 10-letnici delovanja, g. Štefana Vugrinca. Pa tudi po aplavzu iz občinstva, ki je sledil, nisem imel občutka, da bi moral zaradi izrečenih besed kdo izmed prisotnih povesiti glavo in skriti obraz med ramena. Če je bilo tako v vašem primeru, ko sem želel prireditvi, ki je bila resnično dolga, dati malo zagona in pripraviti občinstvo na nadaljevanje kulturnega programa, se vam opravičujem. Nikakor pa ne morem sprejeti vaše kritike o neprimernem vedenju in o »posebni lekciji«. Za delo, ki ga opravljam z vso odgovornostjo, zavzetostjo in
veseljem, sem namreč moral predelati številne lekcije! Tudi tiste, povezane z javnim nastopanjem in vedenjem! In če lahko brez omejitev nastopam na prireditvah, ki jih neposredno prenašata nacionalna televizija in radio, uživam tolikšno mero zaupanja, da moje vedenje ni pod vprašajem!
Ker svojo ogorčenost ob izvedbi občinske slovesnosti prenašate na občinski protokol z županom, svetniki in občinsko upravo in jim javno, po »šolsko« izrekate oceno o neprimernem vedenju, predlagam, da ponudite pomoč pri izvedbi prireditev v bodoče. Kot upokojenka zaradi narave vašega minulega dela zelo dobro poznate kraje in ljudi, obenem pa imate izostren okus na številnih področjih, zato verjamem, da bo g. župan Franc Kekec z veseljem sprejel vašo pripravljenost sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi slovesnosti. In takrat boste imeli v Markovcih dostojne proslave z dobrim programom, na katerih bodo nastopali učenci vaše šole, vaša društva, vaši pevski zbori ... Je bilo na proslavi, ki je potekala 25. aprila v večnamenski dvorani v Markovcih, kaj drugače? Razen nastopa Hanzeka in Micike in vokalne skupine Mladi veseljaki iz Cir-kulan so bili vsi izvajalci, ki so nastopili v kulturnem sporedu, iz vaše občine, zato je prav, da se jim ponudi priložnost pokazati svoje dosežke. Na račun ponujene priložnosti je bil tudi spored toliko daljši. Sicer pa so tudi gostje iz Cirkulan na nek način »vaši«. Lika Hanzeka in Micike je konec osemdesetih, v času aktivnega dela v šolstvu, »ustvaril« vaš župan, fante in može iz vokalne skupine Mladi veseljaki pa je vaš župan pouče-
val. Torej, je pomembna delitev med vaše in druge?
Jedro vašega pisanja je zajeto v dejstvu, da dobitniku najvišjega občinskega odlikovanja g. Štefanu Vugrincu ni bilo omogočeno govoriti do konca . Spoštovana ga. Danica Tement. Razlog za prejem najvišjega občinskega odlikovanja častni občan občine Markovci je bil v obrazložitvi, s strani prisotnih na slovesnosti, potrjen z aplavzom, »kakršnega ob podobnih podelitvah ni bil deležen še noben dobitnik«, tako ste zapisali v pismu, poslanem v uredništvo. Običajno je, da se dobitnik najvišjega občinskega odlikovanja v nagovoru zahvali za izkazano čast. To je bilo spoštovanemu gospodu Štefanu Vugrincu tudi omogočeno, vendar ga je v zanosu ob prejemu odlikovanja »zaneslo«, tako da je svojo zahvalo spremenil v oris prehojene življenjske poti. Zato ga je župan občine Markovci g. Franc Kekec nadvse vljudno zaprosil, da svojo zahvalo strne, saj je želela v imenu drugega prejemnika, g. Janeza Pičerka, ki mu je bilo najvišje občinsko odlikovanje častni občan občine Markovci podeljeno posmrtno, svojo zahvalo izreči tudi pokojnikova žena ga. Karolina Pičerko.
Tako za zapisan očitek o tri ure in pol trajajoči slovesnosti ne gre pripisati vse krivde izvajalcem, za pravo podobo je potrebno vključiti vse udeležene, sicer pa je celotno slovesnost posnela ekipa SIP TV, tako da je vse navedbe moč tudi preveriti. Morebiti ne bi bilo napak to storiti, preden se besede natisnejo v časniku!
Kljub temu da nisem obiskoval markovske osnovne šole in nikoli sedel v razredu, za kate-
drom katerega je stal, poučeval in vzgajal častni občan občine Markovci g. Štefan Vugrinec, mu želim dobrega zdravja še vrsto let in mu ob tej priložnosti ponovno iskreno čestitam.
Spoštovana ga. Danica Te-
www.poravnava.si
ment, ker se vse življenje učimo, z veseljem sprejemam povabilo na kakšno vašo lekcijo in vas lepo pozdravljam v upanju, da me naučite, česar (še) ne znam! Zelo vam bom hvaležen!
Peter Kirič
080 13 14
mag. Rok Snežič, mag. Nenad Oukic,
u ni v. dipl. prav.	MBA
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Pred tednom dni sem bila poškodovana v prometni nesreči kot sopotnica v prijateljevem vozilu. Zanima me, kaj potrebujem za uveljavljanje odškodnine in kako poteka postopek Mateja, Sežana
Odgovor
Preden se prične postopek za uveljavljanje odškodnine za telesne poškodbe, je potrebno zaključiti zdravljenje Po zaključenem zdravljenju pa je potrebno zbrati celotno medicinsko dokumentacijo, kamor spadajo izvidi pregledov pri specialistu, fotokopija ambulantnega kartona osebnega zdravnika, fotokopija izkaznice opravljanja fizikalnih terapij in drugi izvidi Dobro je priložiti tudi morebitna potrdila o upravičeni zadržanosti od dela in odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če so bile izdane. Po prejemu vaše dokumentacije vam strokovno sestavimo odškodninski zahtevek za vse oblike pravno priznane škode, ki se posreduje na zavarovalnico povzročitelja nezgode, nato pa se pogajamo z zavarovalnico, vse dokler ne ponudijo pravične odškodnine
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 „"SEiSii 080 1 3 1 4
Slo POP novice
Po ponatisu prvenca Stereofolk Live! je pred nami še ponatis drugega (tudi tokrat koncertnega) albuma zasedbe Terrafolk. Jumper Of Love / Pulover Ljubezni nas z raznovrstnim repertoarjem zopet popelje na različne konce sveta. Na albumu najdemo barvito paleto napevov s celega sveta: od klezmerja, istrijanskih poskočnic, makedonskih, irskih do ciganskih in tudi avtorskega (Djemper ljubavi). Teraffolk nimajo naklonjenih poslušalcev samo v domači Sloveniji, pač pa jih poznajo na raznovrstnih koncih sveta: v Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Škotskem, Švedskem, v Novi Zelandiji..., kjer so se jim predstavili na številnih gostovanjih in festivalih. Dokaz za njihovo popularnost in dobro glasbo pa je nedvomno tudi prestižna BBC-jeva nagrada Awards for World Music 2003, v najpomembnejši kategoriji Audience Award (nagrada občinstva), kjer so pometliz elitno konkurenco, med katero sta bila tudi španski zvezdnik Manu Chao in politično nastrojeni Seize the Day. Njihova glasba združuje na prvi pogled nezdružljivo: južni temperament - severna urejenost; progresivno - starodavno; študioznost - užitkarstvo; veselo - otožno; divje - pomirjujoče; neumno - pametno...
■k-k-k
Po pesmarici, dveh volumnih Zbranih del, antološkem Zaboju, dokumentarcu o prvi plošči, kompilaciji obdelav in razstavi je v rokah the best of... skupine Pankrti. Do tega novega kompleta izbranih skladb ne bi prišlo brez odmevnega, razprodanega koncerta v Hali Tivoli na prvi decembrski sobotni večer .
-k-k-k
Sheeva je prvenec ljubljanske zasedba Sheeva, ki ustvarja od leta 2003. Preigravajo trši, a vendar melodičen rock, ki bazira na avtorskem ustvarjanju celotne zasedbe in prepoznavnem ženskem vokalupevke Eve Klinc.
Pohvalijo se lahko že z nekaj mednarodnimi udeležbami na glasbenih tekmovanjih, med katerimi sta najbolj odmevni zmaga na PopRock Monfalcone v Italiji, kjer so prepričali tako glasbeno žirijo kot občinstvo, ter prvo mesto v kategoriji najboljši vokal na tekmovanju Newcomer v Grazu.
Na albumu je 10pesmi, med katerimi so že znani singli: Ne (za katerega so posneli tudi videospot), priredba uspešnice Umbrella ter najnovejši Edini, ki je tudi napovedal izid albuma.
■k-k-k
6Pack Čukur je že pred časom sprejel pobudo direktorja Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda in skupaj z avtorjem glasbe Sašo Lušičem spesnil himno za velenjske rudarje. Pesem je združitev tradicije in modernih trendov, saj je poleg repanja moč slišati tudi Rudarsko godbo Velenje.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. PETRA SLAPAR: BLIZU 9. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 8. NEISHA: CVETNI PRAH LJUBEZNI 7. BILLYS: ' PREBERI ME 6. ELA: ZA LAHKO NOC 5. DOMEN KUMER: METEOR 4. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 3. OMAR NABER: SANJAM
2. ČUKI: UUU 1. TABU: PESEK IN DOTIK
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Čuki »ponočujejo« že skoraj 20 let
Začetki skupine Čuki segajo v leto 1989. V gnezdu so bili štirje. Vsak je pograbil svoj inštrument, in da v gnezdu ne bi bilo pretesno, so največji inštrument - bobne - pustili pred vrati. Ko so jih prvič povabili na televizijsko oddajo Zdravo, so fantje presenetili še s svojim imidžem - v poplavi usnjenih jaken in dolgih las na takratni glasbeni sceni so se pojavili v belih srajcah in kravatah. Kravata in urejenost je še danes poleg odlične glasbe njihov zaščitni znak.
Člani prvotne zasedbe so bili: Jože Potrebuješ (kitarist in vodja skupine), Marko Vozelj (ritem kitarist, glavni vokalist), Vinko Cankar (bas kitarist) in Marjan Malovrh (klaviaturist in harmonikar). Prva menjava v skupini je bila leta 1998, ko se jim je pridružil Matjaž Končan - Jožetov bratranec, ki je zamenjal ustanovnega člana Marjana Malovrha.
Čuki so svojo prvo kaseto z naslovom Na licu bela solza izdali konec leta 1990. Kaseta se je prodala v zlati nakladi. Naslednja kaseta z naslovom Rdeča mašna je izšla leta 1991. Tudi ta je dosegla zlato naklado. Poleti 1992 so Čuki igrali na neki modni reviji in Jožetu se je porodila ideja za danes že skoraj ponarodelo skladbo Krokodilčki. To leto je bilo za skupino prav gotovo prelomno, saj so s skladbo Krokodilčki, za katero so posneli tudi svoj prvi videospot, osvojili mlado in staro. Kaseta Krokodilčki se je prodala v platinasti nakladi (48.000) in le malokdo je verjel, da bodo fantje z naslednjim projektom še lahko presenetili. Vendar se je zgodilo natanko to.
Težko bi dandanes našli Slovenca, ki ne pozna skladb Zanzibar, Ta vlak, Krka in Črne oči; vse štiri se nahajajo na kaseti Zanzibar (1993), ki je prav tako dosegla platinasto naklado.
Zaradi velikega povpraševanja po prvi kaseti Na licu bela solza so se Čuki odločili za ponatis. Nosilna skladba te izdaje je bila pesem Vsepovsod ljubezen. V predvolilnem letu 1995
se je Jožetu porodila iskriva ideja za pesem Kavboji in indijanci, ki je simpatična politična satira.
Njihova naslednja uspešnica Zobar je himna vseh pogumnih in manj pogumnih, ki vestno skrbijo za svoje zobe. Sledila je kompilacija največjih uspešnic Hozentregarji in vsi tahitri hiti (1998).
Leta 1998 so Čuki posneli tudi svojo prvo oddajo z naslovom Čuk TV - veliki šov, ki vsebuje vse dotedanje videospote in veliko humorističnega igranega programa, ki so ga odigrali kar člani skupine sam in s tem dokazali, da so tudi zelo dobri igralci. Pri založbi DZS so istega leta izdali slikanico z naslovom Deklica, za katero je ilustracije narisal sam mojster stripa Miki Muster.
Leto dni kasneje je izšel nov projekt, tokrat pri založbi Dallas Records (vse dotedanje izdaje so izšle pri ZKP RTV Slovenija), z naslovom Čuki in štorklje, na katerem je kar pet uspešnic.
Leta 2000 so Čuki znova pre-
Filmski kotiček
Dva dni v Parizu
Marion in Jack se vračata s potovanja po Benetkah, kjer je on večino časa preživel na WC-školjki, saj je zaradi slabega imunskega sistema fasal drisko. Pred vrnitvijo v New York, kjer sicer živita, se za dva dni ustavita v Parizu, pri njenih starših. Resda sicer hodita že dve leti, toda tokrat Jack prvič vidi, kakšna je Marion v resnici, saj se slednja prične v svojem domačem okolju obnašati precej drugače, kot je vajen. Še posebej ga moti, ker Marion na vsakem koraku srečuje svoje bivše ljubimce, s katerimi je - za njegov okus - v malce predobrih odnosih. Ker Jack ne zna francosko, Francozi pa ne angleško, se v tujem svetu nenadoma počuti zelo osamljeno, medtem ko se Marion med nepregledno množico bivših ljubimcev počuti
Two Days in Paris
Igrajo: Julie Delpy in Adam Goldberg Režija: Julie Delpy Scenarij: Julie Delpy Žanr: romantični komedija Dolžina: 96 minut Leto: 2007
Država: Francija, Nemčija
senetili slovensko javnost. S pesmijo Kraljestvo naše sreče so prepričljivo zmagali na festivalu Slovenska polka in valček. Projekt z naslovom Narodni Čuki je bil skupaj z istoimensko oddajo in video kaseto prodajna uspešnica. Ferrari polka je obnore-la Slovence ravno v času, ko je Ferrari žel največje uspehe. K imenitni prodaji tega albuma pa je pripomogla tudi naslovna pesem iz filma Dvojne počitnice, katere avtor je čuk Jože, ki je tudi komponist celotne glasbene opreme tega filma. Leta 2003 so Čuki posneli super uspešnico Komar, v kateri je prepevala tudi seksi Pika Božič. Novim uspešnicam, kot so Liza, Bosa, Avtoštop in Eo, so se na CD-ju pridružile še mnoge druge že znane pesmi Čukov v različnih plesnih ritmih, saj je bil to prvi slovenski plesni projekt kakšne zabavne zasedbe, ki ga je podprla Plesna zveza Slovenije. Skladbe so bile v večini posnete skupaj z glasbenim producen-tom Martinom Štibernikom, s katerim je Jože posnel poleg že omenjenega filma Dvojne počitnice še dva filma, in sicer Pozabljeni zaklad leta 2003 z nosilno pesmijo Gospod Mercy in film Zvesti prijatelji leta 2004. Tudi album Komar je bil prodan v dvakrat platinasti nakladi.
Na božični večer 2003 se je na POP TV premierno predvajala oddaja Božič s Čuki, ki so jo Čuki s številno ekipo posneli v Postojnski jami. Oddaja je zaradi odlične gledanosti izšla tudi na video-kaseti in DVD.
Že leta 1990 so se Čuki ude-
ležili festivala Slovenska popevka in s skladbo Poslednji rod osvojili prvo nagrado strokovne žirije. Leto kasneje so se prvič predstavili na festivalu Melodije morja in sonca in osvojili nagrado za najboljšega debitanta. Leta 1993 so si na tem festivalu prislužili tudi prvo nagrado občinstva, in sicer s skladbo Črne oči. Čuki so bili kar petkrat zapored med tremi nominiranci za glasbenega viktorja, za projekta Zanzibar leta 1994 in Kavboji in indijanci leta 1996 pa so zlata kipca tudi dobili. Leta 1994 so na podelitvi nagrad Zlata nota - to je bila takrat najbolj prestižna nagrada za glasbenike - prejeli zlato noto za najboljšo priredbo tuje skladbe Vsepovsod ljubezen in najbolj laskavo nagrado zlato noto popularnosti. Slednjo je izglasovala slovenska glasbena publika. Tudi zlati petelin kikirika v njihovem gnezdu. Dobili so ga leta 1996 za najbolj priljubljeno in popularno pop skupino. Zmaga na festivalu Slovenska polka in valček in še in še nagrad se nahaja na policah Čukov.
V akciji Nedeljskega dnevnika so Čuki osvojili prestižno nagrado za najbolj popularen ansambel desetletja, skladba Krokodilčki pa se je uvrstila med deseterico najpopularnejših slovenskih pesmi zadnjih petdesetih let.
Letos je skupino zapustil Marko Vozelj in se podal na samostojno glasbeno pot, najmlajši in najnovejši Čuk pa je postal Jernej Tozon. Z novim članom so Čuki aprila posneli odlično skladbo Uuu, za katero pa so že posneli tudi videospot. Snemanje je potekalo 14. maja na gradu Statenberg v prekrasnem vremenu in z izkušeno ekipo. Glavna zvezda spota je seveda pevec Jernej, ki s kamero res nima težav, prav tako pa vedno manj tudi na velikih odrih s Čuki, ki se jim uspešno privaja iz nastopa v nastop. Oboževalci in posebej oboževalke Čukov so navdušeni nad dejstvom, da so »špili« Čukov še boljši, še bolj energični.
MZ
kot riba v vodi. Jacku se zdi, da mu Marion polzi med prsti in da jo izgublja. Živčnost, strah in ljubosumje njuno razmerje pripeljejo do točke razpada ...
Na prvi pogled se zdi film, kot da gre za organsko in neuradno nadaljevanje dvojice filmov Pred zoro in Pred sončnih zahodom. V vseh treh glavno vlogo igra Julie Delpy in vsi trije filmi se ukvarjajo z ljubeznijo med Francozinjo in Američanom. Če sta prva dva minimalistič-ni zgodbici o koprnenju dveh sorodnih duš, ki se proti vsem pravilom najdeta čez pol sveta, je tale film nekakšno logično
nadaljevanje, ki se vpraša ključno vprašanje: ali so razlike med narodoma prevelike, da bi takšno razmerje funkcioniralo?
Film vprašanje zastavi, a ga obdela površinsko, saj ga raje vzame za poligon komičnih situacij. Nekatere od njih so na trenutke res zabavne, medtem ko večino pohodi spoznanje, da odnos glavnih junakov temelji na tem, da ves čas govorita eden mimo drugega in se pravzaprav ne vidita, ne slišita, ne čutita, zato ni čudno, da jima je seks crknil. Pravzaprav to velja za vse like v filmu (z izjemo sestre), zato film kmalu postane precej naporen, saj se v njem ogromno govori a nihče nikdar ne sliši nikogar razen samega sebe. Narodnostne in kulturne razlike temu niso vzrok, temveč le pokazatelj.
Čeprav je zgoraj opisana tema obdelana na način, ki bi mu ob sicer redni ponudbi fil-
CID vabi!
Koncert: Petek, 13. junija, ob 19.30: koncertni večer glasbenih skupin Justin Case, Snowblind, Kronik in NOB (Nothing Over Beer). Skupnostni programi
Sobota, 14. junija, ob 16. uri na prostoru Kinološkega društva Ptuj: 14. pomladna vetrnica
Prostovoljstvo
Mlade vabimo k sodelovanju v uličnih delavnicah v vlogi animatorjev. Prijave zbiramo do 18. junija osebno, po telefonu ali po e-pošti. Mednarodni programi
V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah.
mov zlahka rekli umetniški način, pa film kljub tovrstnim pre-tenzijam ni prav nič umetniški. Gre le za v umetniški celofan skrito generično romantično komedijo, ki sledi pravilom žanra in se kot taka seveda konča tako kot vsi tovrstni filmi: sladko, pocukrano in popolnoma neživljenjsko. Zaradi situacij, v katerih se znajdeta glavna junaka, in njunih reakcij nanje, bi se v resničnem življenju kislo razšla, tako pa utemeljitev njune dokončne združitve sloni ne na ljubezni, temveč na dokaj sebični premisi, da sta oba prestara, da bi bila zopet samska in se šla iskanje novega resnega partnerja na trgu mesa. Hja, zdaj vemo: če si samski po 35. letu, je s tabo konec. Bolje je trpeti tečnega in nevrotičnega partnerja, ki te zjutraj zbudi s kašljanjem v obraz.
Matej Frece
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
NAŠA PEVKA (METKA)
Štajerski TEDNIK
ODJEMALEC, KLIENT
SKLEŠČENA
VEJA, SKLEŠČEK
POLJSKI PESNIK (IGNACY)
BOGASTO GOZDOV
PLODIŠČE PRI NEKATERIH GLIVAH
SIMON JENKO
INDIJSKI PLES IZ
MAHARAŠTRE
TROJANSKI PRINC, ENEJ
TUJ IZRAZ ZA KRAS
TRETJI DEL
PLEME, ROD
POLJSKI KONJENIK
MERJASEC (LJUDSKO)
ALENKA STRNAD
ZEV, VRZEL
KOMUNA NA SARDINIJI
MORSKA PTICA
PRIVRŽENEC NIHILIZMA
FRANCOSKI TISKAR (PIERRE)
NAŠA ILUSTRA-TORKA STEGOVEC
VELIKAN, GOROSTAS
ODBOJKAR
SEVERNOAT. PAKT
LEPILO IZ
KROMPIRJA
RADIJ
NAŠ IGRALKA RINA
RADO NAKRST
NAŠ NABOŽNI PISATELJ (PRIMOŽ)
IZ
BESEDE SKICIRKA
ČLENONOŽEC
SREDIŠČE GORENJSKE
MOČNATA JAJČNA JED
SADNI VRT
SRNIN MLADIČ
HEBREJSKI PESNIK
LEBDEČA UJEDA
NAŠA TISK. AGENCIJA
PRITOK RENA
SL. GLASB. SKUPINA
CEV SIVE BARVE
IZ
BESEDE RAJKO
MAJHNI OREHI
PRIPADNIK HASOV
NAŠ NOGOMETAŠ (DEJAN)
UŽIVALEC GORSKEGA VINOGRADA (V FEVD.)
POLOŽAJ
ŠPANSKA TV MREŽA
MOŠKI OSEBNI ZAIMEK
ESTONEC
EMIL SMASEK
IVO DANELI
ALENKA FIKFAK
HRVAŠKA ROCKOVSKA SKUPINA
PRI SNEMANJU AKCIJ
DELOVNA SKUPINA
VENO TAUFER
Ugankarski slovačrek: AKRAP = slovenski odbojkar (Niko, 1989-); ATAIGNANT = francoski tiskar (tudi Atteignant Pierre, 1494-1552); DOBEIC = slovenski ekonomist (Edvin, 1919-); KALIR = hebrejski pesnik (Eleazar Ben); KEFERT = slovenski nogometaš (Dejan, 1974-); RULLI = argentinski TV igralec in maneken (Sebastian, 1975-); TIPRI = indijski ples iz Maharaštre.
■IJajay '^epo '}sjs>i 'aso 'sais 'eoun 'sesug 'qi 'iueug|eiv 'udu 'Aeis 'jliv 'NH 'ueln 'fS '!>|S9jo 'dej>iv 'i||ei9 'IS3 'eguis 'ie|L| 'ss| '^eiuAopes '!>jO!sej>| 'e>jA0iS0d 'ey 'e^uejis 'soj}eq|e 'ofâqoQ 'mny 'jsluj>| '>jois :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3H
Zanimivosti
Voditelj BBC za neuspeh britanskega kandidata na Evroviziji okrivil »vzhodnoevropske rasiste«
London, 3■ junija (STA) - Legendarni radijski in televizijski voditelj britanske medijske mreže BCC in komentator evrovizijskega prenosa v Veliki Britaniji Terry Wogan je v svoji kolumni v časopisu Sunday Telegraph za neuspeh britanskega predstavnika Andya Abrahama na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije obtožil "vzhodnoevropske rasiste".
"Andy Abraham je na Eurosongu zasedel zadnje mesto, ker je črn. Gledalci iz vzhodne Evrope se niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi glas odda-
li nekemu črncu," je zapisal Wogan. "Po drugi strani pa so tisti, ki jim je v Britaniji več do Eurosonga, siti "političnega glasovanja" bivših sovjetskih satelitov, ki so svoje glasove letos naklonili Rusiji, britanskega kandidata pa so, škandalozno, pustili brez enega samega glasu, "je še dodal Wogan, je poročala srbska tiskovna agencija
Komentatorji in glasbeni strokovnjaki so visoko ocenili kakovost britanske pesmi na letošnjem izboru, a niti ena izmed 22 držav vzhodne Evrope ni britanskemu predstavniku namenila enega samega glasu, še piše v Sunday Telegraphu.
Vzhodnoevropski diplomati so v Londonu v pogovoru s omenjenim časopisom odločno zavrnili trditve, da se je v ozadju odločitev gledalcev skrival rasizem, podobno mnenje pa so izrazili tudi glasbeni strokovnjaki in lastniki internetnih strani obože-
valcev posvečenih Evroviziji, je poročal BBC. Prav tako oceno je podal tudi sam Abraham, ki je rekel,da se mu zdi, da je bilo glasovanje v Beogradu "na nek način pristransko", a je kljub temu prepričan, da izid nima nikakršne povezave z barvo njegove kože, je poročanje Sunday Telegrapha še povzel Tanjug.
Hitler voščena lutka v berlinskem muzeju
Berlin, 3■ junija (STA) - Adolf Hitler bo postal ena izmed okoli 70 voščenih lutk v novem muzeju Madame Tussaud, ki bo 9. julija odprl svoja vrata v središču Berlinu, je nedavno sporočil tiskovna predstavnica muzeja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub temu so se z namenom, da ne bi dajali vtis, da ga poveličujejo, sno-
valci muzeja odločili, da nacističnega diktatorja predstavijo kot "zlomljenega moža" v bunkerju, kjer je preživel svoje zadnje dneve in kjer si je 30. aprila 1945 vzel življenje, je za AFP še pojasnila tiskovna predstavnica Natalie Ruoss.
"Ko smo pripravljali razstavo, smo na ulici izvedli anketo, v kateri smo spraševali prebivalce Berlina in turiste in dobili zelo jasen odgovor, da je Hitler med ljudmi, ki si jih ljudje želijo videti, "je razložila Ruossova in ob tem še dodala, da bi ga bilo ob tem, ko poskušajo predstaviti nemško zgodovino, zelo težko izključiti.
Muzej Madame Tussaud v Berlinu, ki je osmi na svetu in tretji v Evropi, bo postavil na ogled okoli 70 nemških osebnosti, vključno z Angelo Merkel, Steffi Graf, Marlene Dietrich in papežem Benediktom XVI., pa tudi mednarodnih, med katerimi bodo Elvis Presley, Leonardo di Caprio in Bono.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
SOBOTA, 07. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 08. junij: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 09. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa.
16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 10. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo - Pomoč sočloveku z novinarko Marijo Slodnjak. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio).
SREDA, 11. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vr-tičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). ČETRTEK, 12. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekari-je (ponovitev). 11.50 Minute kulture.
12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PETEK, 13. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu-šič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Čakajo vas zanimive iztočnice in ugodni rezultati, tako bo veliko zvedavosti in radovednosti. Pravzaprav boste skozi pogovor odkrili, kaj morate še spremeniti in dobro je, da greste pogumno naprej. Če boste organizirali piknik, ne pozabite povabiti še trinajste vile.
Sn BIK
Notranja moč in pogum vam dajeta mnogo dodatne energije in tako boste kos delovnim obveznostim. Privlačila vas bo moč samote, ki je lahko na svoj način tudi poučna. Sreča se lesketa v majhnih stvareh. Če želite videti življenje kot prelepo pesem, začnite pri majhnih stvareh.
DVOJČKA
Odgovornosti vas bodo klicale in tako ne bo več priložnosti za improvizacijo. Prihaja moč ključne odločitve in na vas bo, da rečete bobu bob. Reševali boste stvari, ki so vezane na preteklost in komunikacija bo ključ do uspeha. V prostem času je priporočljivo kolesariti.
RAK
Življenje vam bo ponudilo nekaj ugodnih iztočnic, kako se boste odločili in zakaj, je odvisno od vas. Čaka vas neka trdnost in pogumnost. Tako boste naredi tudi selekcijo in ugotovili, kaj je prav in kaj ne. Ljubljena oseba vam bo pomagala pri financah.
LEV
■Tj Komunikativen, prijeten in živahen teden. S svojimi nastopi in pogumnim vedenjem pomagate ljudem. Seveda je pri vsem tem pomembno, da se postavite zase in za vse tiste vrednote, ki so vam blizu. Pričakovati je prijetnosti v pogledu prijateljstva. Iz majhnega raste veliko.
DEVICA
Dinamičen čas vnaša neko ravnovesje in skladnost. Obveznosti se bodo stopnjevale, seveda jih boste marljivo izpolnjevali. In pri vsem tem ne pozabite, da si morate vzeti nekaj časa zase. Čas bo, da se izpopolnite v svetu zeliščarstva. Moč pa vas čaka tudi v ljubezni.
TEHTNICA
Čarobne trenutke boste doživeli v dvoje in čakajo vas ugodnosti in nova doživetja. Vsekakor morate narediti selekcijo in ugotoviti, kdo vašo pomoč zares potrebuje in kdo ne. izpolnila se vam bo srčna želja in moč prijateljstva vam vliva zaupanje. Komunikativno bo.
ŠKORPIJON
Prišli boste do pomembne prelomnice in tako je pravilno, da v sebi zbeiete vse moči in energijo in zasijete. Kako boste to storili, je prepuščeno vam. Zvezde bodo na vaši strani. Pravzaprav bo tako, da boste imeli sami v rokah škarje in platno. V ljubezni se cedita med in mleko.
STRELEC
Strmeli boste po nekem priznanju in ga tudi dobili. Včasih se že majhne stvari svetijo kot zlato. Bodite skromni in zadovoljni in tako boste dosegli vse tisto, kar si boste zadali. Na delovnem mestu boste zelo dinamični in nujno je, da najdete čas zase. To bo balzam za telo in dušo.
KOZOROG
Odgovornosti se bodo kopičile, ampak v življenju je tako, da sami najbolj veste, kako se stvari streže. Jutra bodo polna nekih prijetnosti in zvečer se spomnite dogodivščin dela. Iz tega je mogoče sklepati, da vas čaka prijeten teden. V ljubezni uporabljajte čustva.
VODNAR
Znana pesem pravi, da so solze kot biseri. Solze so pri vas sad preteklosti in zdelo se bo, da vas čakajo biseri. Slednji se bodo kazali v raznih preoblekah. Od vas je odvisno, da jih pogledate in najdete. Ljubezenska sreča bo nekoliko bolj valovita. Naredite si dneve lepe.
RIBI
Prihaja čas, v katerem boste imeli priložnost, da se okopate v vodah čiste ljubezni. Dnevi bodo vedno bolj vroči in vročina strasti bo grela vašo dušo. Kocke usode se bodo na delovnem mestu zasukale tako, da boste od vsega imeli sami korist.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
TRAČNICA
V. Nedelja • Tamburaši gostovali na 4. mednarodnem festivalu
Glasba, ki res seže do srca
Delovanje tamburaške skupine iz Velike Nedelje je nadvse živahno, saj skoraj ne mine teden, da skupina, ki je želela nadaljevati bogato tamburaško tradicijo v svojem kraju, ne bi nastopala in razveseljevala ljubiteljev tamburaške glasbe.
Foto: Peter Kirič
Foto: Peter Kirič
Na poti proti Valjevu skozi Sumadijo
Tamburaši na zadnji vaji pred začetkom festivala
Foto: Peter Kirič
Tamburaši iz Velike Nedelje pred Srbskim narodnim pozorištem v Užicah
Foto: Peter Kirič
Panorama Užic, mesto, v katerem skupaj z okolico živi 100.000 prebivalcev.
Skupina, ki začetek svojega delovanja postavlja v decembrski čas leta 2002, je postala prepoznavna predvsem po vokalno-glasbeni simbiozi, saj vsi člani skupine tudi pojejo. Tako je repertoar širok in zajema tradicionalno tamburaško glasbo, priredbe slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, filmsko glasbo in dalmatinske, za vse izvajane skladbe pa priredbe napiše vodja skupine Franc Štuhec.
Sodelovanje na območnem srečanju tamburaških-mando-linskih skupin in orkestrov, ki je potekalo letos v februarju na Ptuju, je bilo za velikonedelj-ske tamburaše uspešno, saj nas je strokovni selektor srečanja Damir Zajec povabil na mednarodni festival tamburaške glasbe, ki je potekal 10. maja v Srbiji, točneje v Užicah, kamor se je karavana tamburaške skupine napotila dan prej.
Dobro razpoloženi člani in članica skupine smo se z velikim navdušenjem odpravili na 700 km dolgo pot v Užice ter se z nostalgijo spominjali časov skupne države, ki smo jo imeli tudi priliko spoznavati kot uslužbenci, vojaški obvezniki ali glasbeniki ...
Čeprav utrujeni od poti smo se po prihodu v Užice v poznih večernih urah odzvali povabilu organizatorjev in v nadvse pri-
Foto: Peter Kirič
Tokrat smo Slovenijo zastopali velikonedeljski tamburaši.
jetnem razpoloženju, obogatenem s tradicionalno srbsko gostoljubnostjo, uživali ob zvokih domačega ansambla Romansa, ki je sprejel slovenske udeležence in nam priredil fantastičen glasbeni sprejem. Takoj se je namreč pokazalo, da je glasba univerzalni povezovalec, ne glede na dogodke, ki so nas v preteklosti oddaljili.
Sobotno jutro na dan festivala, se je zbudilo v soncu in pozdravilo goste iz Slovenije, ki smo si z zanimanjem ogledali mestni utrip Užic, ki se, zanimivo, s prihodom noči še stopnjuje in povsem normalno je, da so ulice tudi ob treh ponoči živahne in polne življenja željnih prebivalcev tega srbskega mesta.
Samo festivalsko dogajanje je bilo zaznamovano s stopnjevanjem napetosti, saj je bila tokratna udeležba povsem nova izkušnja, vendar smo ve-likonedeljski tamburaši svoj nastop, v katerem smo igrali samo slovenski repertoar, izvedli povsem suvereno in poželi prisrčen aplavz spontanega občinstva, ki je napolnilo dvorano narodnega gledališča v Užicah.
Letos se je festivala udeležilo pet tamburaških skupin oziroma orkestrov, in sicer: Tam-buraški orkester Kapedunum iz Užic, Tamburaški orkester Stara čaršija iz Smederevske Palanke, Tamburaški orkester Sveti Sava Veliki Semikluš iz Romunije, Tamburaška skupina KD Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje in Gradski tamburaški orkester iz Banja Luke.
Kot gost 4. mednarodnega festivala tamburaške glasbe je nastopil zelo priljubljen srbski izvajalec iz Novega Sada Bane Krstič s tamburaško skupino Ad Libitum, ki je zapel nekaj svojih uspešnic in s skupno pesmijo vseh sodelujočih Teci, teci Dunave zaključil veličastno prireditev.
Festivalsko vzdušje se je v večeru nadaljevalo z druženjem vseh sodelujočih, ki so s spontanimi nastopi potrdili univerzalnost glasbe, ki meja ne pozna. Zato smo novo jutro dočakali z obljubo, da se še srečamo in negujemo tamburaško glasbo, ki je tako mila pa vendar seže globoko do srca.
Peter Kirič
Od tod in tam
Juršinci • Ustvarjali iz odpadnega materiala
Učenci prvega razreda OŠ Juršinci so zelo aktivni pri zbiranju različnega odpadnega materiala. V
okviru projekta pridobitve naziva ekošole so izdelovali različne predmete iz odpadnega materiala. Učenci so pod mentorstvom učiteljice Cvetke Vratič in vzgojiteljice Metke Pignar ustvarili čudovite izdelke. Pri svojem delu so pokazali veliko spretnosti, znanja in domišljije. Učiteljici učence vzpodbujata tudi k skrbi za zdravo prehrano in zdrav način prehranjevanja, k ločenemu zbiranju vseh vrst odpadkov, skrbi za urejeno učilnico z ekokotički, k varčevanju z energijo in vodo in lepi ter urejeni okolici šole.
Slavko Feguš
Ptuj • Čebelar na obisku
Foto: arhiv Olge Meglic
Ker smo na Olgici pridni in delavni kot čebelice, nas je obiskal čebelar Franc Trafela iz Podlehnika, ki poklicno čebelari že 30 let. Čebelar nam je pomagal rešiti marsikatero uganko, povezano s čebelami. Predstavil nam je življenje čebel, njihovo urejenost v panju, pomen posameznih članov - matica, trot, delavke - in nas seznanil z načinom njihovega medsebojnega sporazumevanja. Predstavil nam je čebelje pridelke in poudaril njihov pomen za človeka. Pokazal nam je tudi svojo čebelarsko obleko, pogumni smo si jo oblekli in se za nekaj minut prelevili v male čebelarje. Največ pozornosti in občudovanja pa je bilo namenjene živemu panju, v katerem je mrgolelo stotine čebelic. Opazovali smo gibanje čebel in njihova opravila na satovnicah. Pobližje smo si ogledali matico, trota in vse ostale čebele.
Učenci in učiteljice 1. triade OŠ Olge Meglič
Ptuj • Ustvarjajmo skupaj
Foto: Marjan Leben
OŠ dr. Ljudevita Pivka je letos organizator že trinajstega srečanja in tekmovanja mladih tehnikov pomursko-podravske regije z nižjim izobraževalnim standardom. Srečanja in tekmovanja mladih tehnikov predstavljajo edino prireditev, ki je tehnično usmerjena in na kateri lahko nadarjeni učenci prikažejo svojo ustvarjalnost in s tem hkrati pozitivno oblikujejo svojo samopodobo. Učenci tekmujejo iz znanj in spretnosti obdelave gradiv, ki jih postopoma pridobivajo in utrjujejo pri šolskem delu. Za tekmovanje je izbrana ustrezna tehnologija obdelave, ki jo učenci s svojimi pridobljenimi znanji in izkušnjami zmorejo samostojno izvajati. Dva najboljša učenca iz vsake panoge sta se uvrstila na državno tekmovanje, kije bilo v Ljubljani 16. maja pod okriljem Zveze za tehnično kulturo. Tekmovanje je spremljala tudi razstava najbolj uspelih izdelkov, ki so nastali med šolskim letom pri pouku ali interesnih dejavnostih.
Marjan Leben
petek • 6. junija 2008
Tednikove akcije, poslovna sporočila
Štajerski	27
Iščete svoj stil
Maja, ljubiteljica Afrike, v afriškem stilu
Maja Meznarič je 27-letna Ptujčanka, konfekcijska tehnica, z novo službo v proizvodnji. V prostem času rada rola in kolesari, ukvarja pa se tudi z dvema psoma. Njen cilj je prepotovati Afriko, kjer je bila že večkrat. Za akcijo Iščete svoj jo je prijavila sestra, izziv je sprejela.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Maji, ki redno obiskuje kozmetičarko in skrbi za nego kože, ugotovili mastno kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili še obrvi. Pri negi doma bo še naprej upoštevala strokovne nasvete kozmetičarke, priporočili pa so ji tudi občasno globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu. Mastna kože to še posebej zahteva. Maja je bila po negi zelo zadovoljna.
V	Frizerskem salonu Stanka je novo Majino pričesko oblikovala frizerka Danica Zorčič. Prilagodila jo je njeni obliki obraza, zadnji del je postrigla nekoliko več, da je dobila večji volumen, da si bo tudi sama lahko lase posušila skuštrano. Pobarvala jih je v nekoliko močnejšem rdečem odtenku, jih posušila in stili-zirala.
Make up je stilistka Minka Feguš pričela z nanosom pudra. Veki je osenčila s svetlo
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Maja prej ...
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v juniju *
bronz in zlato rjavim senčilom. S temno violet svinčnikom je obrobila zgornji del vek, da je tudi celotni videz postal malce bolj eksotičen. Ustnice je poudarila z nežno violet odtenkom in v rahlo rdečkastem tonu še ličnice.
»Trendovske plemenske barve in vzorci so kot naročeni za našo današnjo kandidatko Majo. Kot ljubiteljico vroče in pisane Afrike sem se odločila, da ji s sicer vsakodnevnimi oblačili skušam ustvariti afriški stil. Oblačila sem izbrala v trgovini Ovies-se, kjer so me že ob vstopu v trgovino klicale močne, afriške barve. Odločila sem se, da bom kombinirala na-
ravne materiale v različnih kosih oblačil različnih barv. Najprej sem se odločila za pisano vzorčasto obleko, maksi dolžine. V njej se prepletajo oranžno, rumeno-rjavi barvni toni. Obleka je brez rokavov in stisnjena z elastiko pod prsmi. Zraven sem izbrala la-nene hlače v čokoladno rjavi barvi, ki so ravno krojene in v dolžini prosto padajo. Za kombinacijo in popestritev afriškega stila sem dodala še širok oranžni šal, ki sem ga ovila čez eno ramo. Šal lahko služi tudi kot varovalo pred močnimi sončnimi žarki, lahko si ga ovijemo tudi preko glave ali zakrijemo cela ramena. V trgovini Oviesse sem
našla še leseno verižico, ki je sicer zelo enostavna, v kombinaciji še drugih verižic z domače police pa bomo skušali pričarati videz bogatega afriškega nakita. Poiskala sem še vse primerne zapestnice, ki jih mora biti čim več, če pa se najde še kakšen prstan ali dva pa tudi ne ni nič narobe.
Majo smo obuli v letošnje nepogrešljive gladiatorke ali rimljanke, pomembno je, da je veliko tankih paskov in da nam segajo preko gležnjev. Takšne imajo pri Alpini. Manjkala je še samo velika torba za potovanje do Afrike, ki je na nas čakala na polici trgovine La'Mans. Tako, Maja je pripravljena na popotovanje po delih Afrike, ki jih še ni videla, sama pa bo povedala, če sem bila z oblačili vsaj približno na pravi poti, saj sama v Afriki še nisem bila, poznam jo le iz knjig in televizije,« je Maji-no preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovič.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila Maja deležna sprostitvene masaža telesa in manikure. Sprostitvena masaža deluje sproščujoče na telo, z aromatičnimi olji pa dosežemo tudi gladkost kože. S pilin-gom so pri manikuri odstranili odmrle celice povrhnjice, da koža postane gladka. S tem se tudi ostale substance, ki
jih nanašamo na kožo, bolje vpijajo. »Piling priporočamo enkrat tedensko, po potre-
bi tudi dvakrat,« je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Maja v oblačilih in dodatkih iz prodajalne Oviesse, čevljih iz Alpine in torbi iz La'Mansa.
Pozor, pozor!
. - ,	Vroča novica iz
dežele nakupov!
Nova, 3. izdaja časopisa
Qland\a Ptuj in Maribor
že v vašem centru Qlandia!
NE SPREGLEJTE:
•	Kaj je novega na modnem področju za poletje?
•	Privlačnih nagrad, ki vam jih prinaša POLETNI KOVČEK.
•	NAGRADNE POBARVANKE za vašega malčka.
•	Koledarja junijskih dogodkov.
•	Na kaj ne smete pozabiti pred počitnicami.
e
QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
PROJEKT POROTHERM HIŠA
Á
Wienerberger
Building Value
i
Se odločate za gradnjo stanovanjske hiše ali kupujete stanovanje, pa se ne morete odločiti, kateri gradbeni material je z vidika ugodne bivalne klime, dobrih toplotno izolacijskih lastnosti in racionalne gradnje najboljši? Prava rešitev za vas je opeka najvišjega kakovostnega razreda POROTHERM.
Prednosti opeke POROTHERM in način gradnje Vam želimo predstaviti v praksi, zato Vas v četrtek, 12.06.2008 med 10.00 In 17.00 uro vabimo na gradbišče v BOREČE (pri kapeli), kjer je zgrajena hiša iz opeke POROTHERM 45 S P+E.
Za objekt, kije prav tako zgrajen z opeko POROTHERM 45 S P+E zidan z izolacijsko malto in ometan s 5 cm izolacijskega ometa, smo prejeli energetsko izkaznico - poraba 35 KWh na m2 v 1 letu, kar pomeni za hišo 150 m2 manj kot 8001 olja za ogrevanje v 1 letu.
Za vprašanja in pojasnila Vam bodo na voljo predstavniki naše prodajne službe in tehnična svetovalka.
Vljudno vabljeni!
t4i POROTHERM
Petovižfavio
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
AUDI A3 SPORTBACK 1.9TDI	2005	16.200	130.350	GRAFITNA
VW PASSAT 1.9 DCI COMFORT-LINE	2004	12.700	89.140	ČRNA
VW PASSAT 2.0 GL	1996	1.750	180.000	MODRA
VW PASSAT 2.0TAVT0MATIK KARAVAN	1999	4.250	185.000	SRERRNA
PEUGEOT 407 1.GHDI 110KM	2006	12.900	150.020	SRERRNA
RE LAGUNA 2.D/16V PRIVIL. AVTDMATIK	2004	9.500	78.590	SREDRNA
RE LAGUNA 20/16V TURBO ELITE	2007	16.350	16.500	DORDORDEČA
RE LAGUNA 1.9 DCI MALE	2004	10.000	121.400	GRAFITNA
OPELVECTRA 1.9CDTI ELEG. KARAVAN	2005	12.600	140.086	ČRNA
RE CLIO 1.2/1GV EXTREME	2005	6.750	66.000	ČRNA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE	2004	0.000	161.111	SRERRNA
RE MEGANE 1.5DCI EXPRESS. 5 VRAT	2005	0.500	103.667	DELA
RE MEGANE 1.5 DCI/80KM EXPRESS. KARA. 2005		9.400	117.434	MODRA
CITROEN PICASSO 2.0HDI (VEC VOZIL)	2003	5.500 90.5-190.000		BELA
Velika izbira motorjev in skuterjev!				
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
2003	10.550
2001	4.700
2002	6.890
2004	8.390 2004	13.990
2003	12.290
peugeot 2061.4	2003 6.750
renault cu01.2	2002 5.120
vwp0l01.2	2002 6.400 audi a31.9 tdi topolom. top0l01.2
citroen berlingo 2.0 hdi audi a41.9 tdi karavan tosharan1.9tdi
to golf 1.9 tdi karavan	2001 7.890
to golf 1.9 tdi	2002 7.990
0pelc0rsa1.7d	2002 5.890
opel meriva 1.61lastnik	2004 7.990
peugeot 3071.61 lastnik	2001 6.990
peugeot 3071.6 hdi	2005 9.750
renault trafic 1.9 dci	2006 16.900
audi a31.9 tdi	2001 9.850
to transporter 1.9 tdi	2004 15.900
topassat1.6	1999 4.990
renault laguna 1.6	2002 7.890
opelmeriva 1.61 lastnik	2004 7.890 audi a3 2.0 tdi citroen 01.4 peugeot 3071.6 topassat1.9tdi to t0uran1.9tdi audi a3 2.0. tdi s-line opel zafira 1.9 tdci renault laguna 1.9 dci top0l01.2
2003	13.490
2003	6.590 2001	6.900
2005	16.990
2004	13.900
2004	14.900
2006	16.500
2005	11.550
avt. klima
klimanovmodel
klima ^ ^
avt. klima
klima
klima
klima
klima
avt. klima
avt. klima
klima
bM
klima
avt. klima
klima
klima
klima,
klima
klima
klima
klima
avt. klima
klima
klima
klima
klima
kov. modra modra kov. srebrna kov. črna kov. srebrna kov. srebrna kov. srebrna kov. srebrna kov. srebrna kov. srebrna kov. srebrna črna
kov. srebrna kov. srebrna bela bela
kov. srebrna bela
kovjtfodra kov. srebrna kov. modra kov. rumena kov. siva kov. srebrna kov. siva kov. črna
klima alu platišča kov. črna avt. klima	kov. srebrna
vsa oprema kov. srebrna 2002 6.800 klima	rdeča
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
ALFA ROME01,9147 JTD	2005	10.690,00	NAVIGACIJA	KOV. SIVA
AUDI A41,9 TDI KARAVAN	2002	11.590,00	AVT. KLIMA	SREBRN
DAEWOO KALDS 1,2 5 VRAT	2004	5.300,00	KUMA	KOV. B. RDEČA
FIAT PUIVT01.3 JTD GRANDE DYNAMIC	2006	9.590,00	KUMA	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 2,2 DTI CABRIO	2005	14.700,00	XSEN0N	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061,1	2001	3.790,00	AIRBAG	SREBRN
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2005	8.990,00	AVT. KLIMA	MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRAND. CONFORM 2005		10.800,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI CONFORT EXPRESSION 2006		12.580,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
SEAT CORDOBA 1,9 SOI	2002	6.380,00	KUMA	RDEČA
TOYOTA CDR0LA	2005	12.700,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VWT0URAN 1,9 TDI	2006	15.790,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1,4	1998	3.850,00	2XAIRBAG	KOV. MODER
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	1999	6.250,00	AVT. KLIMA	RDEČA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN TRENDLI.	2005	12.800,00	AVT. KLIMA	ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENJU OPREMA BARVA				
ALFA ROME01471,0,™	2000	14.990,00	KUMA	RDEČA
AUDI A31,8 TFSi	2007/2000	21.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3:318D	2003	12.490.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990,00	DVOJNA KUMA	ČRNA
CITROEN C31,4 i	2004	7.590,00	AVT. KUMA	KOV. 0. RDEČA
MEN [41,61	2000	3.000,00	KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XANTIA 2,01GVISX	1990	2.490,00	KUMA	KOV. T. ZELENA
FIAT PUNTO GRANDE 1.2	2000	7.690,00	KUMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZ.E270 CDI	2002	17.490.00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZ. E KARAVAN 270 CDI	2003	17.990,00	DVOJ. KUMA	ČRNA
OPEL CORSA 1,4	1990	1.490,00	ODLORRANJEN	ZLATA
ŠKODA FABIA 1,4	2005	0.90,00	KUMA	KOV. SREBRNA
SPRINT FILLY P 49 ccm	2000	049,00	NDVA	MODRA
SCOOTER MAX 49 ccm	2000(NOV)	899,00	1 VALI, 4 TAKTNI	ČRNA
SCOOTER SPRINT EXSACTLY 50	2000	1.099,00	NOVO	RELA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vo:
Znamka Letnik		Censfo	Oprema	Barva
FORD FOCUS 1,6 TDCI	2005	9.900,00	KOV. B0RD0	TEMP0MAT
FORD FIESTA 1,3	1998	1.770,00	RDEČA	SERVISNA KNJIGA
RENAULT TWING01,2	2004	5.270,00	KOV. ČRNA	KLIMA
CHEVROLET TAUMA 1,616V	2005	7.900,00	KOV. SREBRNA	PRVI LASTNIK
RUM. LAGUNA 1,816V PRIVILEGE	2001	6.400,00	KOV. T. ZELENA	SERV. KNJIGA
R KARAVAN LAGUNA 2,2 DCI GRAND. 2003		8.700,00	KOV. SREBRNA	AVT. DELJ. KLIMA
MERCEDES C 220 CDI KARAVAN	2001	10.550,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
PEUGEOT 2061,4 HDI	2004	6.560,00	BELA	KLIMA
VOLKSWAGEN P0L01,212V	2002	6.150,00	RDEČA	KLIMA
PEUGEOT 2061,11	2001	4.800,00	MODRA	PRVI LAST.
RENAULT TWING01,2	1995	1.780,00	KOV. VIJ0LA	EL. STEKLA
RENAULT CLI01,4 RT	1994	1.250,00	KOV. B. RDEČA	SERV0 VOLAN
PEUGEOT 2061,4 i	1999	3.970,00	KOV. SREBRNA	PRVI LAST.
FIAT BRAV01,412VSX	1996	1.920,00	KOV. ZELENA	SERV0 VOLAN
SUZUKI SWIFT 1,3 GX	1996	1.190,00	BELA	ALARM
VW P0L01,0 COMFORTUNE	2001	4.480,00	BELA	PRVI LAST.
RENAULT LAGUNA 1,8 RT LIMUZINA	1995	2.250,00	KOV. SREBRNA	AVT. KLIMA
PEUGEOT 2061,11	2000	3.490,00	KOV. B. RDEČA	SEV. KNJIGA
RENAULT CLI01,5 DCI EXTREME	2004	6.290,00	KOV. MODER	PRVI LAST.
PEUGEOT P 2061,4 HDI	2003	6.160,00	KOV. ZELENA	KLIMA
MITSUBISHI CARISMA 1,8 GLSI	1997	2.470,00	KOV. MODRA	AVT. KLIMA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI	2003	5.500,00	KOV. MODRA	PRVI LAST.
FORD FOCUS 1,6 KARAVAN	2005	7.790,00	KOV. SREBRNA	PRVI LAST.
RENAULT CLI01,4 RT	1996	1.790,00	BELA	SERV0 VOLAN
Slovenski regionalni razvojni sklad, Ribnica na Dolenjskem, na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Lenartu objavlja
ODREDBO
o tretji ustni dražbi nepremičnine,
in sicer stanovanjske hiše z mizarsko delavnico in gospodarskim poslopjem z garažo, vse locirano na parc. št. 1272/3, 1274/2 in 1274/3, vpisano v vl. št. 457, k. o. Selce, skupaj s pripadajočim zemljiščem na naslovu Dolge Njive 21/a, Voličina; stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem, vse locirano na parc. št. 1270,1271,1272 /1,1272/2,1273 in 1274/1, vpisano v vl. št. 358, k. o. Selce, skupaj s pripadajočim zemljiščem na naslovu Dolge Njive 21/a, Voličina. Javna dražba bo potekala v prostorih Okrajnega sodišča v Lenartu, Jurovska cesta 15, 2230 Lenart, dne 17. 6. 2008 ob 9.45 v sobi št. 1.
Dodatna pojasnila o nepremičninah in ostale informacije lahko interesenti pridobijo na Okrajnemu sodišču v Lenartu ali na Skladu, tel. št. (01) 83 61 953 (ga. Vidmar) oz. na spletni strani www.rdf-sklad. si.
>o
CO ^
ID
<D j
CÚ
Okrogle zgodbe
Moja JO-JO zgodba/
Hrana —-debeli ovoj za bolečin
Bom kdaj zaživ] sproščeno?
Bila sva si v oporo in hkrati policaja
Prvi uspehi Rina:
Bolj ko se zredim^
Kako (ne)smiseln.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
MERCEDES C 220 CDI FORD M0NDE0 1,8 RENAULT SCENIC 1,9 DCI ALFA ROMEO 156 1.8 TS SHARAN 1,9 TDI DAEWOO NUBIRA WAGON 2,0 RENAULT 5 FVE ŠKODA FABIA COMB11,4 TDI FIAT SCUD0 1,9 JTD FIAT ST1L0 1,9 JTD , FIAT PJNT0 1,2^ RENAULT MASTER DCI 80 FURGON CITROEN JUMPER 2.2 HDI FURGON CITOREN XSARA COUPE 1,43V FIAT ST1L0 1,9 JTD MULHWAGON FIAT ST1L0 MULTIWAGON 1.9 JTD FIAT ST1L0 MULTIWAGON 1.9 JTD
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
8.990 1.290
1999	2.690 1996	490 2007	11.000 2003	8.990
2003	7.590
2000	2.890 2005	11.590 2002	8.990 1999	2.690 2005	7.990
2004	7.990 2004	7.490
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26,2250 F tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 21
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
TIP VOZILA LETNIK		CENAeur	BARVA
AUDI AG AVANT ALLR0AD2,5 TDI	2003	19.900	ČRNA
BMW 118D ADVANTAGE	2004	16.500	KOV. SIVA
BMW 525D TOURING	2005	22.300	ČRN
DMW525D AVT. TOURING	2005	22.900	KOV. SIVA
BMW X3 3,00	2004	26.900	SRERRN
FORD M0NDE0 2.0 DDI. NOV MODEL	2004	6.990	KOV. ZLATA
MERCEDES BENZCLK 200 SPORT	1998	7.990	SRERRN
PEUGEOT B07 2,2 HDI LUX. VSA DPREMA	2004	13.990	ČRN
RENAULT LAGUNA BRAKE 1,9 DTI	2000	4.690	BELA
CITROEN C11,0 5 VRAT	2005	5.690	SIVA
VW TRANSPORTER T51,9 TDI, KLIMA, NAVI.	2004	16.990	RDEČA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI, BIZNIS	2004	10.990	KOV. SREBRNA
VW CADDY 1.9 TDI. 105 KM	2006	11.490	RELA
RENAULT GRAND SCENIC 1.9 DCI DYN. LUX	2004	11.500	MODRA
SKODA 0CTAVIA C0MD11.9 TBI	2003	7.990	T. MODRA
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
SVETUJEMO IN POSREDUJEMO pri vseh vrstah kreditov. Svetujemo in posredujemo pri prodaji nepremičnin in pomagamo do financiranja. Hedžet Zvezdana, s. p., Dobravska 15, Maribor, tel. 041 672 449.
KERAMICARSTVO LOTIS ponuja storitve polaganje keramike vseh vrst. Pokličite 051 847 050. Matej Lah, s. p. Dornava 47 a, Dornava.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02/755 27 40, GSM: 041/ 612 929.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
Odškodnine vseh vrst - 5 %; brezplačni pravni nasveti; reševanje vseh pravnih vprašanj vam nudi izkušen pravnik Mičo M. Pešic, s. p. - univ. dipl. pravnik (s pravosodnim izpitom), Slovenja vas 6 b; PE Ptuj, Vodnikova ul. 2; non-stop: 041 418 236.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
^LASÎ^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMICARSTVO Branko Cernesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KMETIJSTVO
PRIDELOVALCI SLADKORNE PESE! Hitra izdelava vlog za nepovratna sredstva za kmetijsko mehanizacijo, plačate samo pozitivno rešene vloge! 4 A, d. o. o., 041 689 673.
Konec meseca junija oddamo popolnoma opremljeni novi gostinski lokal - bar v najem, lokacija Majšperk-Breg center. Resni ponudniki info na: 041 614 149.
Prodam ali zamenjam dvostanovanjsko hišo v slovenskih goricah za manjše stanovanje v Ljubljani. Cena: 130.000 EUR. tel. 031-378-150.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodam. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.
KUPIM breje telice ali male krave za na pašo ali jalove krave. Tel. 031 532 785.
PRODAM kravo, staro štiri leta, brejo v devetem mesecu. Flajšman, Dolič 32, Destrnik.
PRODAMO dobro haloško vino, tudi polsuho, sovinjon. Tel. 041 936 471.
PRODAM odojke. Tel. 051 254 896.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 766 62 91.
PRODAMO odojke, Stojnci 130. Tel. 766 90 01.
KUPIM luščine suhe fižole, kuhinjsko omaro - kredenco, pravi les, ne barvano. Telefon 031 727 690, 031 727 183.
Obiščite nas spletni portal
www.tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski
TEDNIK
NEPREMIČNINE
PRODAM zazidljivo parcelo, 12 a. Vrhe - Majšperk, skupna dovozna cesta, mirna lokacija, na parceli je 200 trsov in nekaj sadnih dreves. Tel. 041 764 426.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Pluj {ob Mariboraki niti), tol.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrednega odplačila
PRODAM vikend na Kogu pri Ormožu, dvojček. Tel. 041 672 449.
PRODAM gradbeno parcelo na lepi lokaciji v Tržcu. Tel. 764 67 51.
ODDAM lokal, 27 m2, v Ptuju, Trsten-jakova 5 a. Telefon 051 337 677.
PRODAM hišo in gradbeno parcelo v Zlatoličju. Tel. 041 739 010.
DOM-STANOVANJE
PRODAM dvosobno stanovanje, obnovljeno, delno opremljeno, v Ptuju, Rimska pl. 14. Tel. 031 881 673.
SODOBNI apartmaji v najem, Vir pri Zadru, 20 m do obale, plaža peščena in kamnita, terasa, parkirišče, TV, žar. Informacije in rezervacije na tel. 0038 599 215 60 72, 003 853 356 30 91.
MOTORNA VOZILA
SKUTER, 125 m3, star tri leta, s čelado, prodam. Tel. 070 826 526.
KUPIM škodo favorit, felicio v voznem stanju. Telefon 041 837 077.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM vse vrste starih predmetov in umetnin, tudi staro orožje in orodje. Tel. 031 546 905.
PRODAM 15 stolov, malo rabljenih, 2 mizi - raztegljivi 2 x 0,80 m, avtomatske elek. orgle in prikolico, 650 kg, s ponjavo in pokrovom za zaklep, uvožena Vestfalija še z veljavno ho-mologacijo, 3 leta. Tel. 755 30 61.
UGODNO PRODAM regal za dnevno sobo in francosko posteljo z dvema nočnima omaricama. Tel. 743 00 03.
PRODAM psa, bernski planšar, star dva meseca. Tel. 051 337 688.
www.toyota.si
iPoiiulajts, nai na iuztounzm ijilztul
RADIOPTUJ
tut aftletci
www.radio-ptuj.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Severin Stanojevič, dr.dent.med v ZD Ptuj
Petek, 6. junij
17.00 Majšperk, v večnamenski športni dvorani, dan vrtca na temo Travnički so že zeleni
20.00 Ptuj, kulturna dvoran Gimnazije, letni koncert Komornega moškega zbora Ptuj 20.00 Ptuj; Mestno gledališče, Maraton v New Yorku, predstava Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, v okviru Slovenskega festivala komornega gledališča 2008
20.00 Velika Nedelja, pred gradom komedija avtorja Antona Žumbarja Korenčkovi -	Ormož, kulturni dom, Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin
Soboto, 7. junij
8.00 Ptuj, grajski hrib, zbiranje na parkirišču ob žitnici, Peta tradicionalna grajska
košnja, s seboj prinesite muzejske predpasnike 9.00 Godeninci, športni park, igre brez meja
10.00 Gorišnica, na igriščih športnega parka, veliki športni dogodek Mini olimpijada 10.00 Ptuj, pred Mladinsko knjigo, Poletna bralna terasa z gostom Tonetom Partljičem in njegovo novo knjigo Dom dom 15.00 Spodnji Velovlek, pri gasilskem domu, tekmovanje v mokri hidrantni vaji za
pokal Spodnjega Velovleka 17.00 Ptuj, CID, tečaj žongliranja
19.00 Kidričevo, dvorana Pan, jubilejni koncert ob 60-letnici delovanja MoPZ Talum Kidričevo
19.00 Gorišnica, kulturna dvorana občine, letni koncert mešanega pevskega zbora
PD Ruda Sever Gorišnica 19.00 Podlehnik, v stari zidanici na Lahovem, Podlehnik 55, slavnostna prireditev v počastitev Trubarjevega leta, nastopajo učenci OŠ Podlehnik, člani KD Podleh-nik, gost večera harmonikar Borut Zagoranski, kontaktna oseba je dosegljiva na telefon 041 773 178 20.00 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana, koncert pianistov Lovorke Nemeš Dular in Mladena Delina, Zgodba o dveh klavirjih, koncert je v okviru projekta Arsana, v primeru slabega vremena bo koncert v dvorani ptujskega gradu 20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Don Kihot, predstava gledališča Koper, v okviru
Slovenskega festivala komornega gledališča 2008 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, komedija avtorja Antona Žumabrja Korenčkovi
-	Ormož, kulturni dom, Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin
-	Ormož, planinski izlet na Begunjščico in Stol, zahteven izlet, informacije na PD Ormož, telefon 041 698 741
Nedelja, 8. junij
7.00 Sela, zbiranje pri domu kulture, pohod na Ptujsko Goro, malica iz nahrbtnika,
primerno za vse starosti 11.00 Žetale, pred prosvetno dvorano, otvoritev razstave 8. slikarskega Ex Tempora Žetale 2008
17.00 Ormož, dom kulture, nastop baletnih plesalk Glasbenega studia Klavdija 20.00 Ptuj, Mestno gledališče, zaključek Slovenskega festivala komornega gledališča
2008 z glasbenim gostom ter podelitvijo nagrad 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, komedija avtorja Antona Žumabrja Korenčkovi
Ponedeljek, 9. junij
Ptuj, prostori ČS Ljudski vrt, Rimska ploščad 24, otvoritev razstave celotnega ustvarjanja v delavnicah društva Optimisti Ptuj
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Planet polka. Gostje oddaje so člani ansambla Vaslovalci. Lajnar Rastko Tepina na potepu po ptujskih ulicah.
Kino Ptuj
6., 7. in 8. junij, ob 19.00 Art program: Ljubljena Jane - romantična drama. Ob 21.10 Odpleši svoje sanje: Na ulici - romantično - plesno.
Izkoristite izjemno financiranje! Plačajte pol zdaj in pol po vaši izbiri. Zdaj na voljo tudi v privlačni različici Blue Style z modro notranjostjo, litimi platišči in vgrajenim izmenjevalcem za 6 zgoščenk. Sodelujte v nagradni igri na www.toyota.si
Ponudba velja za finančni leasing 50% takoj, 50% čez 1 leto (stroški odobritve znašajo 1,6% (z DDV) od maloprodajne cene vozila. EOM na dan 12.05.2008 znaša 3,0983%. EOMjiilPBmem, če se spremenijo elementi zračuna) ali za finančni leasing 50% takoj, 25% čez eno leto in 25% čez dve leti (stroški odobritve znašajo 1,5% (z DDV) od maloprodajne cene voziö, EOM na dan 12.05.2008 znaša 2,0573%^Om se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna). Za podrobnosti o finančni ponudbi se pozanimajte pri vašem najbližjem pooblaščenem trgovcu Toyota.
TODAY TOMORROW
AH Furman I Rogaška c. 13, Ptuj, 02 788 54 77
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
SPORED ODDAJ
PETEK 6.B.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 7.6.
8.00 Podoknlčar v Bukovcih 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAIMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Zaključni koncert OŠ Markovcl
NEDELJA 8.6.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Občine Hajdina 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Birma v Domavl 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destmlk
PONEDELJEK 9.6.
8.00 Oddaja Iz občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Zaključni koncert OŠ Markovcl
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU JI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 - v nadaljevanju pravilnik), Občina Sveti Tomaž objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1.	PREDMET RAZPISA
1.1. Upravičencem bodo oddana v najem za nedoločen čas vsa ne-profitna stanovanja, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi:
-	lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine,
-	lista B za prosilce, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino.
1.1. Najemnina za neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03).
Za povprečno veliko stanovanje v izmeri 47,33 m2, točkovano s 167 točkami, znaša najemnina v mesecu maju 2008 73,62 EUR. 1.3 Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani površinski normativi iz 14. člena pravilnika.
2.	RAZPISNI POGOJI
2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Sveti Tomaž.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi:
-	ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih in so iz območja občine Sveti Tomaž.
2.1. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2007 ne presegajo v točki 2.3. za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2007 znašala 834,5 EUR.
Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez varščine ali listi B
-	z varščino.
2.3. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine - lista A in na prosilce, ki so dolžni plačati varščino
-	lista B.
Velikost gospod.	LISTA A % Meja dohodka	LISTA B % Meja dohodka v EUR
1-člansko	90 % do 751,05	od 91 do 200 % nad 759,39 do 1.669
2-člansko	135 % do 1.126,57	od 136 do 250 % nad 1.134,92 do 2.086,25
3-člansko	165 % do 1.376,92	od 166 do 315 % nad 1.385,27 do 2.628,67
4-člansko	195 % do 1.627,27	od 196 do 370 % nad 1.635,62 do 3.087,65
5-člansko	225 % do 1.877,62	od 226 do 425 % nad 1.885,97 do 3.546,62
6-člansko	255 % do 2.127,97	od 256 do 470 % nad 2.136,32 do 3.922,15
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo.
2.4.
2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino;
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja.
2.5.
Na razpisu ne morejo sodelovati:
-	tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili;
-	tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov;
3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja
Prednostne kategorije se točkujejo z naslednjo višino točk:
Zap. St.	PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV	LISTA A	LISTA B
1	mlade družine; mladi	30	40
2.	družina z večjim številom otrok-najmanj 4 oz. več otrok	20	15
3.	invalidi in družine z invalidnim članom	10	10
4.	družina z manjšim številom zaposlenih (3 družinski član in samo 1 zaposlen)	20	
5.	državljani z daljšo del. dobo (moški 13, ženske 12 let)	10	10
6.	ženske in ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja	10	10
7.	osebe s statusom žrtve vojnega nasilja	10	10
4.	VARŠČINA
Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja.
5.	RAZPISNI POSTOPEK
Vlogo za stanovanje morajo interesenti vložiti na obrazcu, ki se dobijo na sedežu Občine Sveti Tomaž. Vloge se vložijo na naslov: Občina Sveti Tomaž, Sveti Tomaž 37, 2558 Sveti Tomaž, najkasneje do 10. julija 2008.
K vlogi je potrebno priložiti naslednje listine navedene pod točko 1, 2, 3 in 4, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke:
1.	izpolnjen obrazec prošnje;
2.	potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov;
3.	izjavo o premoženjskem stanju s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov;
4.	podatke o neto dohodkih in drugih denarnih prejemkih vlagatelja in družinskih članov za leto 2007;
5.	potrdilo o nezaposlenosti prosilca oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje);
6.	najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena;
7.	potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let;
8.	odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);
9.	dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada;
10.	potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane);
11.	potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe;
12.	dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS);
13.	odločba o razvrstitvi otroka,mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe;
14.	strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju;
15.	potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja;
16.	izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih.
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave tega razpisa. 6. SPLOŠNE DOLOČBE
Komisija, ki jo imenuje župan, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj. Komisija si bo stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledala. Prednostna lista upravičencev bo javno objavljena na enak način kot razpis v roku 3 mesecev po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Občine Sveti Tomaž vsak delovni dan na naslednji telefonski številki: 7416-600. Sveti Tomaž, dne 02. 06. 2008 Številka: 352-1/2008 01 /ZH ŽUPAN OBČINE SVETI TOMAŽ Mirko Cvetko
Akromis, storitve In trgovina, d.o.o.,
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS št. 22/98) in Pravilnika o vrednotenju programov športa v Občini Podlehnik, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev (Ur. list RS, št. 70/05), župan občine Podlehnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbor in sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v občini Podlehnik v letu 2008
I. SPLOŠNI POGOJI
1.	Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov:
1.1.	športna društva,
2.2.	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja oziroma športne panoge,
2.3.	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
1.4.	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne,
1.5.	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju športnega programa.
2.	Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
2.1.	da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo oziroma imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
2.2.	da imajo sedež v Občini Podlehnik,
2.3.	da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
2.4.	da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov,
2.5.	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
2.6.	da vsako leto redno dostavijo občinski upravi poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto,
2.7.	da imajo najmanj 80 % članov, ki so občani občine Podleh-nik.
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Sofinancira se naslednje vsebine športnih programov:
I.	Športna vzgoja otrok in mladine:
-	interesna športna vzgoja otrok in mladine,
-	športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju),
II.	Športna dejavnost študentov,
III.	Kakovostni šport,
IV.	Športna rekreacija,
V.	Šport invalidov,
VI.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
VII.	Športne prireditve,
VIII.	Delovanje športnih društev in zvez.
III.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje programov športa v občini Podlehnik v letu 2008 znaša 12.5000,00 EUR.
IV.	MERILA ZA SOFINANCIRANJA PROGRAMOV
Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za šport za leto 2008 na osnovi Pravilnika o vrednotenju programov športa v občini Podlehnik, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev.
V.	ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2008 morajo biti porabljena do konca leta 2008.
VI.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG
Vloge pošljite s priporočeno pošiljko ali osebno oddajte v zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Podlehnik 21, 2286 PODLEHNIK s pripisom »JAVNI RAZPIS 2008 - ŠPORT (NE ODPIRAJ)« Rok za prijavo na javni razpis je 30 dni od te objave. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v sprejemni informacijski pisarni Občine Podlehnik. Prepozno oddane vloge, ki niso oddane na razpisnih obrazcih ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se ne bodo upoštevale.
VII.	DATUM ODPIRANJA VLOG
Odpiranje vlog bo komisija opravila v 10 dneh po roku za predložitev vlog. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene vloge.
VIII.	VSEBINA VLOGE
Vloga mora biti oddana na razpisnih obrazcih.
Vlogi je potrebno priložiti dokumente, ki so zahtevani v razpisni
dokumentaciji oziroma razpisnih obrazcih.
IX.	IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV
O izbiri izvajalca in višini sredstev bodo kandidati obveščeni v roku 60 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis.
X.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Razpisno dokumentacijo oz. obrazce lahko dvignete na sedežu Občinske uprave Občine Podlehnik, vsak delavnik med 8. in 12. uro v sprejemni informacijski pisarni in na spletni strani Občine Podlehnik www.podlehnik.si, v rubriki obrazci in vloge. Kontaktna oseba za dodatne informacije v Občinski upravi Občine Podlehnik: Otilija Grabrovec (tel. 788 40 60).
ŽUPAN Marko Maučič
www.radio-tednik.si
Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS št. 77/07), 2. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. l. RS št. 93/05), Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Podlehnik (Ur. list RS, št. 70/05) in Odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2008 (Ur.l. RS, št. 32/08) župan občine Podlehnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2008 sofinancirala Občina Podlehnik
I. SPLOŠNI POGOJI
1. Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci kulturnih programov:
1.	pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot,
2.	samostojni ustvarjalci na področju kulture ,
3.	zavodi, kulturno umetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju Občine Podlehnik.
Kulturno umetniška in druga društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju kulturnega programa. 2.Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da imajo sedež v občini Podlehnik,
2.	so registrirani za opravljanje programov na področju kulture,
3.da	bo program ali projekt izveden na območju občine Podleh-nik,
4.da	ima program ali projekt priloženo finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev in delež drugih sredstev,
5.da	imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih,
6.da	imajo zagotovljene pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti,
7.	da imajo izpolnjene vse pogodbene obveznosti do Občine Podlehnik, če so v preteklih letih prejeli sredstva Občine Podlehnik,
8.da	vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih,
9.da	imajo potrjen program dela s strani upravnega organa društva.
II.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Sofinancira se naslednje vsebine kulturnih programov in projektov, ki jih bodo izvajalci realizirali v letu 2008 v občini Podlehnik:
a)	program (vsebina) redne dejavnosti društva,
b)	udeležba na tekmovanjih in preglednih prireditvah doma in v tujini,
c)	nabava in vzdrževanje opreme za izvedbo programov (rekviziti, kostumi ...),
d)	strokovno izpopolnjevanje.
Sredstva za investicije v prostore niso predmet tega razpisa. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri financiranja. Pojasnilo:
PROGRAM - je kulturna dejavnost, ki jo izvaja kulturni izvajalec, katerega ustanovitelj ni lokalna skupnost, je pa njegovo delovanje v javnem interesu (npr. delovanje kulturnih društev). PROJEKT - je posamična aktivnost kulturnih izvajalcev, ki je po vsebini, zasnovi in obsegu zaključena celota (gledališka predstava, razstava, koncert ...), ki je v javnem interesu ter bo izvedena v letu 2008
III.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje programov kulture v občini Podlehnik v letu 2008 znaša 12.500,00 EUR, in sicer:
- postavka 4120995 /delovanje kulturnih društev in godbe na pihala = 12.500,00 EUR
IV.	MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za kulturo za leto 2008 na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Podlehnik (Ur. list RS, št. 70/2005).
V.	ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2008 morajo biti porabljena do konca leta 2008.
VI.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG
Vloge pošljite s priporočeno pošiljko ali osebno oddajte v zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Podlehnik 21, 2286 PODLEHNIK s pripisom »JAVNI RAZPIS 2008 - KULTURA (NE ODPIRAJ)« Rok za prijavo na javni razpis je 30 dni od te objave. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v sprejemni pisarni Občine Podlehnik. Prepozno oddane vloge in vloge, ki niso oddane na razpisnih obrazcih ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se ne bodo upoštevale.
VII.	DATUM ODPIRANJA VLOG
Odpiranje vlog bo komisija opravila v 10 dneh po roku za predložitev vlog. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene vloge.
VIII.	VSEBINA VLOGE
Vloga mora biti oddana na razpisnih obrazcih.
Vlogi je potrebno priložiti dokumente, ki so zahtevani v razpisni
dokumentaciji oziroma razpisnih obrazcih.
IX.	IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV
O izbiri izvajalca in višini sredstev bodo kandidati obveščeni v roku 60 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis.
X.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Razpisno dokumentacijo oz. obrazce lahko dvignete na sedežu Občinske uprave Občine Podlehnik, vsak delavnik med 8. in 12. uro v sprejemni informacijski pisarni in na spletni strani Občine Podlehnik www.podlehnik.si, v rubriki obrazci in vloge. Kontaktna oseba za dodatne informacije v Občinski upravi Občine Podlehnik: Otilija Grabrovec (tel. 788 40 60).
ŽUPAN Marko Maučič
KREDITI do 30 LET I GOTOVINSKA POSOJILA
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nižja od 400 EUR ■ poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milana Praootnks.p, Pivkova ulica 19/a. 2250 PTUJ
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
www.tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
IMENŠEK, d.o.o., orodjarna
Ul. Zofke Kukovič 32, 2204 Miklavž na Dravskem polju
V redno delovno razmerje sprejmemo
2 CNC operaterja
na obdelovalnem centru (rezkanje)
univerzalnega rezkalca
Zaželjene so delovne izkušnje, možnost priučitve mlajših, resnih in delovnih ljudi. Pisne prijave pošljite na naslov: Imenšek, d.o.o.. Cesta k Tamu 6, 2000 Maribor
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
Emu
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leaslngi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
aiMililiMJiMiEIII
{02/22 80110
50115 d.o.o. Razlagova 24, Maribor
1
lor I
ZAHVALA
Ob boleči izgubi hčerke, sestrice, vnukinje in nečakinje
Vanese Debeljak
IZ PTUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo članom Moškega pevskega zbora Markovci za odpete žalo-stinke in teti Vlasti Kosi za ganljiv govor. Vedno boš v naših srcih.
Žalujoči: vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata in tasta
Janeza Šumenjaka
IZ GORIŠNICE 108
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče ter nam izrekali sožalje. Posebna hvala gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, govornikoma g. M. Klincu in ge. Petri za besede slovesa, kolektivu Cestnega podjetja Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošema in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerka Anica, sin Jože, brat Albin in sestra Anica z družinami
i /1
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
SPOMIN
Mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga
Katarina Žuran
IZ ČEHOVE ULICE 3 NA PTUJU
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Vsi njeni
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
SPOMIN
8. junija bo minilo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi
Janko Cimerman
IZ PRVENCEV 31
Hvala vsem, ki s cvetom in svečko počastite spomin nanj.
Vsi tvoji
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu zapustil naš dragi
Jožef Belšak
IZ DRAVCEV 13 A
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 6. junija 2008, ob 15. uri na pokopališču v Markovcih. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.
Žalujoči: žena Danica in sin Alojz z družino
SPOMIN
Pepi Ber
danes, 6. 6. 2008, mineva 24 let
Stanko Ber
9. 6. mineva 4 mesece
S CESTE 8. AVGUSTA 5
Hvala vsem, ki se ju spominjate, jima poklonite svečko ali lepo misel.
Vsi njuni
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka, pradedka in tasta
Valterja Logerja
IZ VOLKMERJEVE 9, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga s svojo prisotnostjo pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, govorniku g. Alojzu Šegulu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo. Hvala duhovniku g. Pavlu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Šikole • Zapleti zaradi skladiščnih prostorov trgovine
Je kidričevski župan ravnal pravilno?
Predsednik krajevnega odbora Šikole Dušan Podvršnik nas je skupaj s članom tega odbora Milanom Robarjem in nekdanjim svetnikom občine Kidričevo Antonom Babškom opozoril na težave, ki so nastale zaradi delne prodaje trgovine Gmajnica v Šikolah; trgovski del lokala, ki so ga zgradili krajani, je že lep čas v lasti Franca Unuka, skladiščni prostori pa so bili še do nedavnega last Občine Kidričevo, a niso več, zato se je zapletlo.
■ v
Kot je pojasnil nekdanji svetnik občine Kidričevo Anton Babšek, so na pobudo krajanov Šikol in okoliških vasi v letu 1988 pričeli v Šikolah graditi trgovino. Potem ko so pridobili parcelo, so jo zgradili z lastnimi sredstvi in z lastno udeležbo pri delu, darovali pa so tudi velik del gradbenega materiala. S složnimi močmi so objekt trgovine postavili do 4. gradbene faze, nato pa po letu 1990 vse skupaj s parcelo vred prodali Merca-torju, ki je objekt dokončal in v njem odprl svojo trgovino.
Ko je po nekaj letih Mercator pričel prodajati manjše trgovine na podeželju, je prodal tudi to trgovino, vendar ne celega objekta. Trgovski del oziroma samo trgovino je kupil Franc Unuk, skladiščne prostore in 520 m2 gradbenega zemljišča pa naj bi dobila tedanja krajevne skupnost Cirkovce, oziroma pozneje pravna naslednica sedanja Občina Kidričevo.
V pogovoru, v katerega sta se vključila še Dušan Podvršnik in Milan Robar, smo nadalje izvedeli, da je bila po odkupu trgovine med Unukom in Občino Kidričevo sklenjena najemna pogodba za najem omenjenih skladiščnih prostorov, vendar ta najemnine ni plačeval, vse do lanske jeseni, torej skoraj do konca leta 2007.
Zaradi neplačevanja obveznosti je bila po njihovih trditvah 28. februarja najemna pogodba z Unukom prekinjena, svet Občine Kidričevo pa naj bi sprejel sklep, da se objekt skladišča fizično loči od trgovine, a tega žal ni nihče realiziral. Krajani Šikol so prepričani, da bi za realizacijo tega sklepa moral poskrbeti župan občine Kidričevo Jože Murko, ki bi svetu moral o realizaciji tudi poročati. Po trditvah krajanov je tako Unuk kljub neplačevanju najemnine še naprej nemoteno uporabljal tudi skladiščne prostore.
Medtem naj bi Unuk na Občino Kidričevo naslovil prošnjo za odkup spornih skladiščnih prostorov. Občinski odbor za gospodarjenje s premoženjem naj bi tej prodaji odločno na-
Foto: M. Ozmec
V imenu krajanov Šikol so nas s problematiko trgovine seznanili (z desne) Anton Babšek, Dušan Podvršnik in Ivan Robar.
sprotoval, v svoj sklep, ki ga je posredoval na občinski svet, pa zapisal, da se mora dolg od Unu-ka v celoti izterjati, da se mu takoj odpove najemna pogodba ter da se mora objekt skladišča fizično ločiti od trgovine. Omenjeni odbor je svojo odločitev podkrepil z identičnim mnenjem krajevnega odbora Šikole.
Tudi ko je o tej zadevi razpravljal svet Občine Kidričevo, je bil sprejet povsem identičen sklep - da se dolg Unuka za neplačano najemnino izterja ter da se objekt skladišča fizično loči od trgovine, za realizacijo sklepa pa je bil po trditvah Babška zadolžen župan Jože Murko.
Presenečeni so bili, ko so izvedeli, da je župan kljub temu v letošnjem občinskem proračunu uvrstil sporne skladiščne prostore kot predmet prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2007, ne oziraje se na sklep občinskega odbora in občinskega sveta. Še bolj, ko so izvedeli, da je občina skladiščne prostore že prodala in to za - kot so dejali - mizerno nizko ceno 17.800 evrov, povrhu vsega pa je cenilca naročil še Unuk sam. Ogorčeni krajani so v protest pričeli zbirati podpise in jih zbrali prek 180. Na njihov pritisk ter na pritisk nekaterih občinskih svetnikov je bila opravljena ponovna cenitev objekta skladiščnih prostorov, ki je bila skoraj za 10.000 evrov
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno oblačno s pogostejšimi krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami, krajevno bodo možni tudi močnejši nalivi. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 17 do 24 stopinj C.
V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, v nedeljo pa bo sprva nekaj več sonca. Predvsem popoldne bodo še krajevne padavine, deloma plohe.
Foto: M. Ozmec
Pogled na skladiščne prostore ob trgovini v Šikolah, ki so po mnenju krajanov še vedno predmet spora.
višja in je znašala blizu 27.000 evrov. A krajanom je zavrela kri, saj naj bi šele tedaj izvedeli, da je občina že podpisala pogodbo z Unukom za ceno 17.000 evrov. Župan je na zahtevo ogorčenih krajanov in nekaterih svetnikov sicer javno izjavil, da je to zadevo ustavil, vendar naj bi kmalu zatem izvedeli, da je bila pogodba z Unukom za omenjeni znesek 17.000 evrov podpisana že decembra lani.
Na osnovi zbranih podpisov so krajani Šikol zahtevali, da župan skliče zbor krajanov, pa kljub 64. členu statuta Občine Kidričevo, po katerem bi moral na zahtevo krajanov zbor krajanov sklicati v 30 dneh, do sedaj tega ni storil. Po trditvah omenjenih treh sogovornikov je mnenje krajanov Šikol, da župan Jože Murko v vsej zadevi ni ravnal kot dober gospodar in ne v interesu občine Kidričevo, zato pričakujejo, da bo zbral dovolj poguma in da bo vendarle stopil pred krajane Šikol in jim vso zadevo vsaj pojasnil.
Župan očitke zavrača in odkriva nova dejstva
Da bi prisluhnili tudi drugi plati medalje, smo, kot se spodobi, z očitki nezadovoljnih krajanov Šikol seznanili tudi župana občine Kidričevo Jožeta Murka, ki je njihove očitke v glavnem zavrnil: »Zgodovina problematike skladišča v Ši-kolah sega že v prvo in drugo mandatno obdobje občine Kidričevo, ko je takratna občinska oblast in celo nekateri svetniki v njenem imenu sklenila dogovor z g. Unukom, da se najemnina občini ne plačuje, za kar naj bi g. Unuk uredil centralno ogrevanje v gasilskem domu v Šikolah. Tako sedanja občinska oblast te problematike ni ustvarila, temveč zgolj podedovala. Načina reševanja na nezakonit in nepregleden način seveda ni mogla in ni hotela sprejeti. Ko se je konec leta 2003 izvedelo za obstoj t. i. skritih dogovorov in našla najemna pogodba iz meseca aprila 2000, smo takoj začeli zaračunavati najemnino, ki se je stekala v občinski proračun.
Ker plačevanje najemnine ni bilo redno, temveč intervalno, smo vseskozi iskali najprej sporazumne poti in kasneje tudi ostrejša sredstva, pri čemer
smo celo nameravali skladiščne prostore zapreti in ločiti od trgovine, vendar se je ugotovilo, da takšna rešitev zaradi pričakovanih posledic ne bi bila ne v korist delovanja trgovine in ne v korist občanov ter krajanov Šikol. Istočasno je g. Unuk na občino naslavljal številne vloge za odkup skladišča, s čimer je zagotavljal tudi končno rešitev problematike neplačanih najemnin, svoji trgovini pa bi na ta način zagotovil likvidnost in svetlejšo prihodnost, v nasprotnem bi bilo zaprtje trgovine neizbežno. Delno iz teh razlogov in delno zaradi potreb po svežih investicijskih sredstvih zaradi velikih investicijskih planov občine in težav pri pripravi prihodkovnega dela proračuna je bila prodaja ob nekaterih drugih nepremičninah uvrščena v letni program prodaje nepremičnega premoženja občine za leto 2007 kot sestavni del sprejetega proračuna za leto 2007.
Aktivnosti prodaje so se začele na prošnjo g. Unuka jeseni leta 2007, tako da je bila prodaja ponovno uvrščena tudi v letni program prodaje kot sestavni del rebalansa proračuna za leto 2007. Na tej podlagi je občinska uprava pripravila posamični program prodaje, ki je bil na občinskem svetu celo soglasno potrjen 18. 12. 2007. S tem aktom je bila ustvarjena podlaga za sklenitev neposredne pogodbe z g. Unukom, saj je za to obstajala pravna osnova, poleg tega pa je g. Unuk solastnik skupnega zemljišča v obstoječi etažni lastnini in ima kot tak zakonito predkupno pravico. Pogodba je bila podpisana 27. 12. 2007, kupnina in celoten ostanek neplačanih najemnin pa plačana v začetku januarja 2008. Šele po teh aktivnostih so se začeli iz strani posameznih krajanov Šikol pojavljati določena nasprotovanja in očitki ter grožnje
zaradi izvedene prodaje, očitno zaradi tega, ker se niso izšli njihovi računi izpred več let.
Ti posamezniki so iskali vse možne poti nepriznavanja prodaje, med drugim tudi višino prodajne vrednosti. Res je, da je cenitev nepremičnine naročil in tudi plačal g. Unuk. Ta cenitev se je s strani zapriseženega sodnega cenilca iz Maribora glasila na 15.000 EUR, vendar je občina vztrajala na svoji knjigovodski vrednosti in dosegla prodajno vrednost 17.840 EUR ter seveda pri plačilu ostanka najemnin ter zamudnih obresti. Vse finančne obveznosti je g. Unuk tudi poravnal, preden je bila podpisana pogodba tudi notarsko overjena in sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Ne glede na po mojem mnenju pravilen in povsem zakonit postopek prodaje, sem se glede na navedene očitke odločil naročiti ponovno cenitev nepremičnine in zadevo ponovno podati v presojo občinskega odbora za premoženje ter občinskega sveta. Nova cenitev družbe iz Ptuja je bila 26.000 EUR, s čemer se je celotna zadeva le še dodatno zapletla.
Moj predlog po ponovni presoji zadeve je bil zavrnjen
že na odboru za premoženje dne 11. marca letos z izvzemom točke iz dnevnega reda, saj je odbor menil, da so bile verodostojne odločitve že sprejete in je postopek prodaje v bistvu že izveden. Iz tega razloga se tudi nisem odločil za revizijo obeh cenitev, s čemer bi se izkazalo, katera cenitev je bolj realna glede na njuno znatno razhajanje v ocenjeni vrednosti. Pogodba je bila končno notarsko overjena šele 15. aprila letos in predložena v zemljiškoknjižno izvedbo kupcu. Glede na očitke, da v tej zvezi nisem sklical zbora krajanov Šikol, moram poleg tega, da glede na soglasno sprejete odločitve pristojnega odbora in občinskega sveta kot najvišjega organa odločanja v občini zbor krajanov Šikol ne bi imel ne vsebinske in ne formalne vrednosti, z grenkobo tudi povedati, da sem bil s strani posameznih krajanov Šikol deležen povsem neupravičenih žaljivk, zbadljivk in celo groženj. Le te nimajo nobene osnove in niso vredne nobenega pomilovanja, vendar bom kljub vsemu pri pripravi proračuna za naslednje leto odprt za ideje in predloge iz kraja Šikole, kako najbolje unovčiti sredstva od te prodaje, pri čemer pa posebej poudarjam, da bo to izvedeno izključno na zakonit in transparenten način.«
Tako torej ogorčenim Šikol-čanom odgovarja župan občine Kidričevo Jože Murko, o morebitnem razpletu problematike v zvezi s trgovino v Šikolah pa bomo zagotovo še poročali.
M. Ozmec
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TEKMOTEHNKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
Tvetje bezjak
ARANŽIRANJE, ŠOPKI, ARANŽMAJI, VENCI, LONČNICE...
Super mesto - Ormoška c. 30, Ptuj Tel.: 02/787 75 19 K Jezeru 1, Ptuj Tel.: 02/776 35 31
Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj
Foto: M. Ozmec
Zupan Jože Murko očitke Sikol-čanov v glavnem zavrača.
V juniju vsakemu kupcu podarimo kupon za kavo!
Obiščite nas, izpolnite vprašalnik in se potegujte še za septembrske počitnice na naš račun.
OKNA-VRATA-SENCILA-POLICE
TVLI&,
projekti d.0.0.
i 051/61-74-71; 02/620-97-94
www.tulip-projekti.si, po-pe: 9-17