Besede ugankarjem
Danes j>a t-iikrnt iifkaj pra\ lnlikega! Morebiti IjusIc Ui rajši  brnli kakor pa  vedno  flavodila  hi naukt*.
Polmtiati sc uioram pred vuini, tla je našti ugaiikurska umetnost že siluo sittra. O mi nisnio Šele od včeraj nu svetu. Lii tudi to murani [tovedati, du so že v siarifi časili /mili Ziistttvljali latike hi težke ugaitkc.
Ze ^ >tiirih gršktli |)ntvljictili beretno, da je pred jtie^ioui l'i% \   Sieoiiji seilelii na skvili gnia poŠasl — Sfiliga so ji \l[ — lii je inipla tcvovo tclu in žensko glavo. Mimoitlofiin iiancem je /asltivljala  tolc u^utiko:  »kittera sivar hutli i i raj   po šl i rili,  opold iie  |jo  Jvch,  zveči*r  pa  po  treh ?< ¦ ilor ni mal odgovoriti, ga. je Sfinga /.grnliila in j;u paluiiUi ¦- skate, da se je ubil. &cle juuak Edip je imel toliko soli v glavij da ji ju povodal: »lo je človek,.« Vi pa to ie duvuo veste. Ilujša je |)u (nle:
Davno |>rccl Krislusuvim rojstvom jc /ivel slavni gr^ki pesnik Ilomer. Ta mož je napisal dvoje slovitih spevov: Iliiado in Odisejo. Ijmrl je pa, pravijo. ta niož iz giobokt" /;ilos(i. ker ui inogcl razn-šiti ueke ugatike.
Šel je numreč  nckefja due  k  nujrju. Srečal je  rtbiče,
ki so sc ruviio vračali z riMega  lova. VpraSal jih je: >AH
-le kuj ujeli?« UudomuŠni ribiOi so mu pa zvito oilgovorili:
kar smo iijcli, smo tani puslili; čejtar pa nismo ujcli. tu
p.i s seboj iiesemo.«
Saprainiš! Ta je pa trda, kajne? Stari Honifr je jire-ciišljpval. upibal in naposled od /alosti uinrl. — —
Krln ve, čtr bi tudi vi prej ne umrli in bi ostala (a .luku fte za prihodnje ta.se ncreŠena, ako h\ jaz ne bil iko dobcr, (Iti bi jo vam sani rešil. Pa so jo tudi lucni ;ienm rešili Jriigi ljudje. ki so bolj učeni kakor jaz iii. K.o vam jo bom povcdal, bostc spoznali, da je čisto lika — ampftk /nati jc treba. Uganitp!   J. L.   (Dalje prih.)