77 »Iz samo poljedelskega naroda postajajo Slovenci tudi trgovinski in obrtniški narod. S tem prestavljanjem raste tudi inteligencija našega naroda, kajti trgovec in obrtnik morata na višjej stopinji izobraženosti stati, nego po- ljedelec. Trgovstvo in obrtstvo potrebujeta več denarnih sredstev, kakor ktera si bodi druga stroka narodnega gospodarstva /…/ denarni zavodi so postali životna potreba za slovenski narod, in ravno v tem, ko ta potreba bistvuje in se čuti, leži poroštvo, da se bodo tudi stvorili, kajti kar mora biti, to mora prej ali slej priti«. 1 »Vsak narod mora obvladati mesta! /…/ Naša odvisnost in slabost v gospodarskem oziru mora se pak tudi po drugih sredstvih kakor nabiranji kapitala in jega množenji (ustanavljanjem in podpiranjem malih in večih * Maribor ima v mojem življenju posebno mesto, v mojem razumevanju sveta oziroma množici ustvarjenih podob - od globokega razočaranja ob prvi seznanitvi, doživetih trenutkih zorenja in do tihega domotožja, zaradi česar se tako rad vračam v mesto mojih študentskih dni, ko je bilo še več idealov, energije, časa in strasti. V mojem spominu je podoba Maribora naredila širok lok preobrazbe. Od otroške predstave o mogočnem mestu, do mesta s propadajočimi fasadami in sedanje predstave, v kateri je težišče na osebnih stikih. Prva predstava o Mariboru je nastala ob babičinem pripovedo- vanju, ki je skozi Maribor na Dunaj potovala januarja 1944, torej pred večjim bombardiranjem mesta. Opisala je velike stavbe, predvsem impozantno železniško postajo. Nadalje je podobo okrepilo očetovo pripovedovanje, ki je v Mariboru služil vojaški rok. Otroško domišljijo je dodatno burilo spremljanje vlakov, ki so odhajali v smeri proti Mariboru. S temi predstavami sem prišel prvič v Maribor 28. avgusta 2002. Sprehod po Koroški cesti, polni propadajočih hiš in vsiljivih prodajalcev petard, je v hipu omajal idealizirano podobo o Mariboru. Današnji podoba Koroške ceste je sicer povsem drugačna, a vendar se občutki niso spremenili. V erjetno na to vpliva tudi dejstvo, da mi je »ena damica« s črtalom popisala avto. Dodatno je občutek tesnobe ob prvem prihodu v Maribor krepilo spoznanje, da imam v Mariboru majhen krog znancev. Kmalu sem spoznal, da v Mariboru živijo širokosrčni in širokogrudni ljudje. Spoznal sem tudi bolj prijetne ulice in uličice. Na začetku tisočletja se je v mestu začela popravljati ekonomska slika, kar je pozitivno vplivalo na razpo- loženje. Kljub temu je bilo čutiti razkorak med pričakovanji in tržno realnostjo. Po opravljenem študiju sem odšel, a kljub temu se rad vračam, negujem tudi stike na daljavo. Prav zato sem se tudi z veseljem odzval povabilu k sodelovanje pri znanstvenem simpoziju »Mesto in gospodarstvo«, kljub temu, da se raziskovalno ukvarjam z drugimi problemi zgodovine. S tem prispevkom se vračam z bolj izoblikovano samopodobo in sistemom vrednost, predvsem znanstveno-raziskoval- nim idealom (pogled čez lasten hrib). Vinogradniki vedo, da lahko zaradi neodgovornega in negospodarnega ravnanja na gori začne plazeti cela strmina. 1 Slovenska narodna banka. V: Slovenski narod, 5. 3. 1872, št. 26, str. 1–3. Željko Oset* NOSTRIFIKACIJA PREMOŽENJA PO PRVI SVETOVNI VOJNI S POUDARKOM NA OBMO ČJU SODNEGA OKRAJA MARIBOR mesto in gospodarstvo.indb 77 mesto in gospodarstvo.indb 77 6.5.2010 14:05:16 6.5.2010 14:05:16 78 bank) odstranjevati. Nam je treba na vso moč v mesta siliti, da se obrta in trgovine, posebno one z našim ljudstvom polastimo, in pri tem tudi vseh ha- snov udeležimo, ktere obrtnosti in trgovlja z druge strani prinaša«. 2 »Iz preprostega rodu je vzrastel v narod, pridobivši si vse atribute, ki mu gredo kot takemu. Po pravici sme tedaj zahtevati, da je na svoji zemlji gospod, da suveren, svoboden sam odloča o svoji usodi«. 3 *** Zgornji trije citati nakazujejo razumevanje pomena lastniških dele- žev v gospodarstvu za nacionalno samostojnost. Prva dva citata sta bila zapisana na začetku sedemdesetih let 19. stoletja, torej v dobi, ko so nosilci slovenskega narodnega gibanja v dobi nemškega pritiska iskali rešitve za ekonomsko šibkost. Zato ne preseneča, da so rešitev problema slovenske emancipacije videli v obvladovanju gospodarstva. Ob tem je treba pouda- riti, da je gospodarska moč oziroma obseg plačanih davkov precej obliko- val politično sceno. Tretjo izjavo je v svojih spominih zapisal pomemben slovenski politik, poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar. Nastala je dobrih 50 let pozneje, torej v času, ko je slovenska narodna elita postala oblast. Predstavljeni citati nakazujejo pomen sprememb v miselni katego- riji nacionalnega interesa. Poudarjajo namreč pomen modernizacije kot katalizatorja razvoja, temelječega na znanosti, ter hkrati redefi nicijo identi- fi kacijskih središč in s tem nastajanje novih oblik »s skupnim imenovalcem«. Taka nova oblika je v 19. stoletju bila nacionalnost oziroma nacionalna država, ki je v interakciji z družbenimi podsistemi postala vodilni model. Vzrok za to je vpliv liberalnih zamisli (oziroma njihovih implikacij), ki so poudarjale prostor v kvantitativnem pogledu (načelo praga) in razmer- je moči med nacionalnimi državami. Pomen podsistema gospodarstva se kaže tudi (ali predvsem) v družbeno-nacionalnih razmerjih v večnarodnih državah. Na eni strani sprejemanje ekonomskih zakonitosti (neposredno z gospodarsko pobudo in posredno v izobraževalnem procesu z oblikova- njem intelektualne prtljage in konsistentno predstavitvijo zamisli, koncep- tov …), na drugi strani pa krepitev narodnih čustev v ekonomiji. Kot del slovenskega narodnega programa se omenjeni trendi pojavijo na začetku 2 X: Slovenci in narodna jih delavnost. V: Slovenski narod, 22. 8. 1872, št. 97, str. 2. 3 Ravnihar Vladimir: Mojega življenja pot: Spomini dr. Vladimirja Ravniharja (dalje Vladimir Ravnihar: Mojega življe- nja). Ljubljana 1997, str. 272. mesto in gospodarstvo.indb 78 mesto in gospodarstvo.indb 78 6.5.2010 14:05:16 6.5.2010 14:05:16 79 sedemdesetih let 19. stoletja pri ustanovitvi delniške družbe Zavarovalna banka Slovenija in Narodna tiskarna. Namen ustanovitve slovenskih del- niških družb je bil poleg ekonomskih koristi v sočasni publicistiki pred- stavljen kot model, ki je pokazal pozitivne učinke pri Hrvatih in Čehih pri doseganju zakonsko zagotovljene enakopravnosti. Ob tem velja poudariti, da se s tem ni rušil obstoječi vedenjski slog, ampak se je ustvarjal (zgolj) dopolnilni, vzporedni drugi steber, ki je predstavljal potencialno odskočno desko za slovenski narodni program oziroma njegove protagoniste. Zaradi svoje moči in vloge pri spreminjanju razmerij je sprožil trenja, v primeru Narodne tiskarne tudi idejno-nazorski »razpor« v narodnem taboru. Za- radi prvih negativnih izkušenj z delniškimi družbami so le-te (pri)dobile negativno konotacijo. Uporaba nacionalnih čustev v ekonomiji je postala veljaven marke- tinški pristop. Če je na začetku ta pristop pomenil zbiranje sredstev, se je pozneje razvila negativna stran s pozivi na bojkot storitev in proizvodov. Najbolj znan primer je bojkot zvonarja Samassa 4 kot odgovor na ptujske dogodke ob zborovanju Ciril-Metodovega društva septembra 1908. 5 Čustva so implicirale željo narodne elite (ali njenega dela) po prido- bitvi moči. Ta proces je vseboval priložnosti za razvoj (krepitev) narodno zavednega slovenskega meščanstva. Slednje je po prevratu na koncu prve svetovne vojne postalo nosilec državotvorne akcije. Zato je predstavljalo pričakovanje po ekonomski samostojnosti ter izvedbo reform in politično- upravne samostojnosti. Med pomembnejšimi vprašanji (operativnega zna- čaja), s katerimi se je morala spopasti nova (prvič slovenska) oblast, zago- tovo velja poudariti upravljanje in posedovanje ekonomskih proizvodnih enot. Oblast in prevratni čas sta ponujala možnosti za ambiciozen načrt, ki ga lahko v publicističnem žargonu opišemo s frazo »postati gospodarji na svojem«. Zahteva po gospodarski in ne samo politični samostojnosti se je kazala že v deklaracijskem gibanju od poletja 1917. 6 Ta miselnost se je 4 Ob tem velja poudariti, da je bil Anton Samassa ustanovni član društva Slovenske matice. Pristopil je 20. februarja 1865, torej potem, ko je kot tajnik Kranjske hranilnice benovolentno pomagal Slovenski matici do podpore hranilnice v višini 3000 goldinarjev, s čimer je hranilnica postala največji podpornik društva. Arhiv republike Slovenije (dalje ARS), AS 621, škatla 3. Jeseni 1919 je lastnik tovarne Maks Samassa svoj obrat prodal novoustanovljeni delniški družbi »Strojne tovarne in livarne« v Ljubljani, ki je kupila obrate podjetij »Kastelic & Žabkar« in strojni oddelek »G. Tönnies« v Ljubljani. Večinski delničar Strojne tovarne in livarne je bila podružnica Jadranske banke v Ljubljani, ki je dobila dovoljenje za usta- novitev omenjene delniške družbe 4. junija 1919 in je tudi sicer zelo sodelovala/pomagala pri nostrifi kaciji premoženja. Uradni list deželne vlade za Slovenijo (dalje UL DS), 4. 12. 1919, št. 171, str. 633–634. UL DS, 11. 6. 1919, št. 104, str. 360. 5 Ferdo Gestrin in Melik Vasilij: Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana 1966, str. 313. Prim. Josip Sernec: Spomini. Ljubljana 1927, str. 97. 6 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918 (dalje Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev). Ljubljana 1998, str. 107–108. Zdenko Čepič: Narodnogospodarske zamisli pri Slovencih v času odločitve za prvo Narodno državo. V: mesto in gospodarstvo.indb 79 mesto in gospodarstvo.indb 79 6.5.2010 14:05:16 6.5.2010 14:05:16 80 kazala tudi na posvetu o ustanovitvi Narodnega sveta v Ljubljani 16. in 17. avgusta 1918. V delokrogu sveta so bile izpostavljene »obramba in gojitev skupnih gospodarskih interesov ter zavest gospodarske osamosvojitve«. Raz- pravljavci so torej gospodarsko moč vzporejali z nacionalno osamosvoji- tvijo. 7 Poudarjali so pomen nacionalizacije »tujega« premoženja za gospo- darsko samostojnost. 8 Zanimiva, če že ne simptomatična je postavitev meščanstva (po pre- moženju in izobrazbi) za nosilca državotvorne volje. Za pripravo načelnih rešitev za zagotavljanje nacionalne, slovenske oziroma jugoslovanske go- spodarske pobude je bil v Narodnem svetu osnovan odsek za gospodarsko koncentracijo. V njegov delokrog je sodila priprava načrta za osnovanje močnih gospodarskih central tako v prehodnem operativnem kot v dolgo- ročnem smislu. Ključno je bilo vprašanje nacionalizacije slovenske zemlje, industrije, obrti in trgovine. V tem kontekstu moramo razumeti elaborat Milka Brezigarja o slovenskem narodnem gospodarstvu. 9 To vprašanje je bilo tako ekonomsko kakor tudi psihološko, saj je imelo opravka s prevla- dujočim prepričanjem, da so Slovenci na ozemlju nacionalne države po- drejeni tujcem. Mentalno stanje dobro ponazarja karikatura verigarja, ki se je iztrgal iz okovov. Ob prevratu je bilo navdušenje veliko, saj se je nakazovala možnost, da bo lahko slovensko meščanstvo prevzelo pobudo na družbenopolitič- nem in ekonomskem področju. 10 »Prevzemanje podsistemov« je bilo raz- lično uspešno. Če so bili pri prevzemu politične oblasti z operativnimi in administrativni ukrepi možni ter tudi doseženi hitri rezultati (prevzem oblasti in dvig ugleda nove oblasti novembra 1918), so bili na ekonom- skem področju zaradi kompleksnosti razmer, pomanjkanja in militariza- cije produkcijskih sredstev, pridobivanja dobrin z rekviranjem, lastniške Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1984, št. 1–2, str. 101 (citirano po Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev, str. 107). Prim. Jurij Perovšek: »V zaželjeni deželi«: Slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918–1941. Ljubljana 2009, str. 19–48. 7 Jože Šorn: Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919–1924 (dalje Jože Šorn: Slovensko gospodarstvo). Ljublja- na 1997, str. 38–39. 8 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev, str. 109. 9 Jože Šorn: Slovensko gospodarstvo, str. 38–39, 63. 10 Pomen državnega nadzorstva je bil razumljen kot pomemben dejavnik v družbi. To je vidno predvsem na Koroškem, kjer so Nemci poskušali doseči pri plebiscitni komisiji ob pripravah na plebiscit odpravo nadzorstev, medtem ko je De- želna vlada za Slovenijo trmasto vztrajala pri njihovi veljavnosti. Zagrozila je celo z odstopom, če bi osrednja pristala na to koncesijo. Deželna vlada se je bala predvsem velikega vpliva veleposestev in velikih delodajalcev na revne volilne upravičence. Predsednik vlade dr. Brejc je na 165. seji poudaril, da so nadzorstva temeljni del slovenske propagande na Koroškem v konceptu izvedbe agrarne reforme. Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo: 1918–1921 (dalje Sejni zapisniki): tretja knjiga (ur. Peter Ribnikar). Ljubljana 2002, str. 146, 158, 172 in 176. Prim. Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier: politična biografi ja dr. Janka Brejca (1869–1934). Celovec 2002. mesto in gospodarstvo.indb 80 mesto in gospodarstvo.indb 80 6.5.2010 14:05:17 6.5.2010 14:05:17 81 strukture, načelnega spoštovanja zasebne lastnine in uveljavljenih pravilih vedenjskega sloga v mentalni shemi meščanstva na Slovenskem doseže- ni manjši vidni rezultati. S tem, ko so nosilci »osamosvojitvenega procesa« posta(ja)li nova oblast, so pozivali k spoštovanju zasebne lastnine. Tako je Narodno vijeće 19. oktobra 1918 v svojem programskem razglasu pouda- rilo zavezanost delovanja na načelih politične in ekonomske demokracije, s katero bodo odpravljene stare (nacionalne) krivice. Ob tem je najvišji obla- stni organ novonastajajoče države SHS pozval prebivalce, naj ne uničujejo premoženja v lasti tujcev, saj s tem povzročajo škodo ugledu nove oblasti in tudi zmanjšujejo premoženje nove države. Nekaj dni pozneje je bil iz- dan poziv predstavnikom političnih predstavnikov v Narodnem vijeću, naj ustanovijo lokalne odbore, katerih naloga bi bila zavarovanje premoženja vseh državljanov. S tem je bilo postavljeno načelo zakonitosti kot temeljna podmena za operativno in institucionalno delovanje nove države, ki je na- stala brez prelivanja krvi. 11 Prav tako je Narodna vlada v Ljubljani v razgla- su »Državljanom« 31. oktobra 1918 svoje državljane pozvala k spoštovanju zasebne lastnine »drugorodnih državljanov«. 12 Gospodarski odsek Narodnega sveta je bil zadolžen za ustvarjanje pogojev za koncentracijo slovenskega zadružništva, hranilnic in drugih denarnih zavodov. V predlogu nalog za odsek je bilo izpostavljeno, da je »velik del slovenske zemlje, velike industrije in trgovine docela v tujih rokah«. V tem kontekstu je bila podana ocena, da je treba za samostojnost to pre- moženje nacionalizirati. V elaboratu, ki ga je obravnaval gospodarski od- sek (7. septembra 1918), je bila predlagana ustanovitev organizacije, ki bi sistematično delala v smeri nacionalizacije premoženja z nakupi zemljišč, gozdov in tovarn. 13 Na sejah gospodarskega odseka 14 so bila obravnava- na taktična, operativna, tehnična in prehodna vprašanja. Predvsem je bilo pomembno valutno vprašanje, ki je sprožalo strah pred nemiri in slabo popotnico v novo državo. 15 Z razglasitvijo neodvisnosti 29. oktobra 1918 je oblast na Slovenskem prevzela Narodna vlada (imenovana 31. oktobra 1918) Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kljub temu je še naprej deloval Narodni svet, ki je 6. novembra 11 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev, str. 41–54. 12 » Rojaki, spoštujte imetje, čast in poštenje drugorodnih sodržavljanov«. Uradni list Narodne vlade (dalje UL NV), 4. 11. 1918, št. 1, str. 1. 13 Jože Šorn: Slovensko gospodarstvo, str. 39, 42 in 54–55. 14 Seje so bile: 9. 9. 1918, 17. 9. 1918, 15. 10. 1918, 21.–22. 10. 1918. 15 Jože Šorn: Slovensko gospodarstvo, str. 63–64. mesto in gospodarstvo.indb 81 mesto in gospodarstvo.indb 81 6.5.2010 14:05:17 6.5.2010 14:05:17 82 1918 obravnaval naloge Narodnega veća v zvezi s konfi sciranjem premo- ženja Avstro-Ogrske banke. Na zadnji seji gospodarskega odseka 13. no- vembra 1918 je dr. Florijan Gregorič predlagal razlastitev fi dejkomisov in konfi sciranje premoženja vojnih dobičkarjev. 16 Ta problem je obravnavala že pred tem na predlog poverjenika za pravosodje dr. Ravniharja Narodna vlada. Ravnihar je 6. novembra 1918 predlagal omejitev in delno odpravo naredbe avstrijske vlade o državnem nadzoru nad premoženjem tujih dr- žavljanov. 17 Normalizacijo gospodarskega življenja lahko označimo kot eno prednostnih nalog Narodne vlade. Pod pojmom normalizacija razumemo odpravo militarizacije obratov in s tem možnost uvedbe miroljubne proi- zvodnje. 18 Naslednji ukrep vlade je bil prevzem oziroma podržavljenje av- strijskega državnega kapitala, posebni vladni Prehodni gospodarski urad 19 v Ljubljani pa je v svojo posest prevzel vse dotedanje vojaške objekte. Pre- vzeta sta bila tudi državni in verski sklad ter uprava in uporaba podjetij v lasti avstrijskega erarja (premogovnik v Velenju in v Zabukovici, cinkarna v Celju, smodnišnica v Kamniku, tobačna tovarna v Ljubljani in za kra- tek čas tudi rudnik živega srebra v Idriji). 20 Z izjemo uvedbe nadzora nad proizvodnjo papirnice v Goričanah Narodna vlada ni izvedla drugih ukre- pov glede tujega zasebnega premoženja na Slovenskem. Sklenila je le, da »ostane premoženje onih tujih državljanov, ki vsled odsotnosti ne morejo še sami upravljati svojega imetja, do povratka ali drugega ukrepa lastnika pod vladnim skrbstvom«. 21 Z naredbo o prehodni upravi je prevzela nadzor nad različnimi gospodarskimi panogami v Sloveniji. Pod svoj nadzor je vzela obrt, rudarske in merske urade na Slovenskem, fi nančne urade in mono- polna podjetja. 22 16 Jože Šorn: Slovensko gospodarstvo, str. 67–68. 17 Sejni zapisniki: prva knjiga, str. 76. Mišljena je naredba št. 304, objavljena 7. oktobra 1915 v Reichsgesetzblattu. Ome- njena naredba osrednje vlade na Dunaju je bila dokončno in popolnoma odpravljena z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo pod številko 362 z datumom 14. februar 1919. UL DS, 20. 2. 1919, št. 52, str. 147. 18 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev, str. 112. 19 Urad je imel predkupno pravico pri blagu tujih pravnih oseb, katerih blago je ob prevratu potovalo skozi Slovenijo in ga je Narodna vlada »v naglici spravila na varno«. Sejni zapisniki: prva knjiga, str. 331. Člani upravne komisije urada so bili dr. Žerjav, dr. Rudolf Marn, Miroslav Senekovič, Rado Murnik, inženir Ivan Lah, Ivan Ogrin, ravnatelj Ivan Goričnik in Vladimir Remec. ARS, fond ministrstva za trgovino in industrijo (dalje AS 97), fascikel 2. Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev, str. 113–114. Tak primer je tudi zaplemba volne novembra 1918. Ljubljanski poročevalec Tagesposta je poročal, da so trgovcu Rudolfu Kokoschineggu zaplenili volno in polizdelke v rednosti 1,5 milijona kron na mariborski železniški postaji, ko jih je hotel odpeljati v Avstrijo. V objavljeni vesti je bilo zapisano, da je bilo blago razdeljeno med ljudi. Von den Südslawen. V: Tagespost, 28. 11. 1918, št. 327, jutranja izdaja, str. 3. 20 Posestva v lasti cesarske rodbine so bile formalno prevzeta v državno last z odredbo ministrskega sveta 29. januarja 1920. UL pokrajinske uprave za Slovenijo, 26. 1. 1924, št. 6, str. 38. 21 Sejni zapisniki: prva knjiga, str. 76. 22 Jože Šorn: Slovensko gospodarstvo, str. 188–192. mesto in gospodarstvo.indb 82 mesto in gospodarstvo.indb 82 6.5.2010 14:05:17 6.5.2010 14:05:17 83 Skrb Narodne vlade je bila namenjena normalizaciji družbenega ter gospodarskega življenja in ureditvi razmer s tujino. V eliko energije je vlada vlagala v vzpostavljanje oblasti in avtoritete. 23 Preizkus zanjo je bil razglas poverjeništva za javna dela in obrt, ki ga je izdalo 7. decembra 1918, s ka- terim je pozvalo industrijske obrate, »ki so po veliki večini last nemškega kapitala«, da nemške uradnike zamenjajo s slovenskimi. Omenjeno pover- jeništvo je namreč ugotavljalo, da se poslovodni organi podjetij niso prila- godili novim razmeram, saj naj bi odklanjali slovenske kandidate za ura- dniške in poduradniške službe. Poverjeništvo je gospodarskim subjektom, ki ne bi upoštevali »nasveta«, grozilo s povračilni ukrepi. 24 Namen poziva je bil zagotoviti pogoje za pripravo strategije, katere cilj je bil zaposlovanje Slovencev na vodstvena in vodilna mesta bodisi s preselitvijo v domovino bodisi z izobraževanjem na domačih izobraževalnih zavodih. Zato tudi ne preseneča izpostavljanje nacionalnega interesa za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. V vseučiliški komisiji, ki je vodila priprave za ustanovitev uni- verze v Ljubljani, se je v razpravi kot argument omenjal manko 1800 uni- verzitetno izobraženih Slovencev. 25 Za izvedbo normalizacije je bil ustanovljen prehodni gospodarski urad Narodne vlade SHS v Ljubljani. V delokrog urada je poleg izvedbe de- militarizacije in demobilizacije prišlo tudi »nadzorstvo nad vsemi dosedaj po zakonu za vojne zavezanih obratov z dispozicijsko pravico nad produkti (rudniki, tovarne za usnje, blago in tako dalje)«. 26 Ob tem velja omeniti, da je poverjeništvo za javna dela in obrt v začetku decembra 1918 objavi- lo razglas industrijskim podjetjem, da sporočijo potrebne surovine za ne- moteno delovanje. 27 Pozneje je omenjeno poverjeništvo poziv ponovilo še večkrat. 28 Za izvedbo nadzora nad podjetji v lasti državljanov sovražnih držav je bilo z naredbo o prehodni upravi 14. novembra 1918 pristojno poverjeni- štvo za trgovino in industrijo. 29 Posebej izpostavljeno problemsko področje oddelka so bile zavarovalnice in banke, ki so delovale na ozemlju pod nad- zorom Narodne vlade. Omenjeni oddelek vlade je bil pristojen za izdajanje 23 Die Laibacher Verhandlungen. V: Tagespost, 9. 12. 1918, št. 338, str. 1. Vladimir Ravnihar: Mojega življenja, str. 141. 24 UL NV , 11. 12. 1918, št. 21, str. 43. V tem obdobju je poverjeništvo za socialno skrbstvo izdelalo kataster vseh strokov- nih in delodajalskih organizacij na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. UL NV , 23. 12. 1918, št. 27, str. 59. 25 ARS, Vseučiliški fond AS 100, škatla 1. 26 Sejni zapisniki: prva knjiga, str. 83–84. 27 UL NV , 5. 12. 1918, št. 17, str. 33. 28 UL NV , 10. 1. 1919, št. 34, str. 82. 29 UL NV , 21. 11. 1918, št. 11, str. 21–22. mesto in gospodarstvo.indb 83 mesto in gospodarstvo.indb 83 6.5.2010 14:05:17 6.5.2010 14:05:17 84 izvoznih dovoljenj, ki so jih izdali, če je prosilec založil varščino, s katero je jamčil, da se ne bo izogibal obdavčitvi na ozemlju Narodne vlade v Ljublja- ni. 30 Posebno nadzorovana je bila trgovina z Nemško Avstrijo in Madžar- sko. Ob tem velja poudariti, da je bilo slovensko gospodarstvo (predvsem ozemlje mariborskega sodnega okrožja) na omenjeni državi oziroma na njuno ozemlje gospodarsko navezano. 31 V tej luči moramo razumeti tudi pogovore funkcionarjev Narodne vlade s predstavniki deželnih (koroških in štajerskih) ter osrednjeavstrijskih oblasti decembra 1918 v Ljubljani in na Dunaju. Po poročanju časnika Slovenec naj bi se začasna meja postavila (po dogovoru Maistra in avstrijskih predstavnikov) na gospodarsko mejo (Dravograd, Radlje od Dravi, Lučane in Špilje). 32 Cilj Narodne vlade je bil nadzor nad trgovino in vodenje politike, s katero bi se pospešila obnova gospodarske aktivnosti. Izvoza načeloma ni spodbujala, razen za vino, ki je bil pomemben izvozni predmet za Maribor in Slovenske gorice. 33 Učinkovitost davčnih izterjav je barometer uspešnosti vsake obla- sti, saj v bistvu »določa« materialne pogoje za delovanje vlade in odnos davčnih zavezancev do nje. Narodna vlada SHS je zato na seji 9. decembra 1918 poverjeništvo za pravosodje pooblastila za izdelavo načrta naredbe o preprečitvi prodaje nepremičnin nemških denarnih zavodov in fi nančnih organizacij, veleposestev in fi dejkomisov. Ob tem je bilo izpostavljeno, da morajo biti iz naredbe izpuščene nepremičnine v češkoslovaški lasti. 34 Na- 30 Sejni zapisniki: prva knjiga, str. 134. 31 ARS, AS 97, fascikel 2. 11. marca 1919 je beograjski ministrski svet oziroma osrednja uprava za trgovinski promet z inozemstvom omejila trgovinski promet z neprijateljskimi ali nevtralnimi državami. Zahtevala je preklic že izdanih izvoznih dovolilnic ter izvedbo novega postopka pred osrednjo upravo. V celoti pa je prepovedala vsak trgovinski promet z Nemško Avstrijo. Proti temu je protestirala Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani (z dopisom 19. marca 1919), opozorila je na gospodarsko navezanost na Nemško Avstrijo, kar se tiče repromateriala (rezervnih delov) in drugih na- domestnih delov (predvsem za vzdrževalna dela na železniškem omrežju), vezanost na blagovno menjavo, transportno omrežje, na kompenzacije. Zbornica je zato predlagala, da preklicanim dovoljenjem obnovijo veljavnost. Prav tako so predlagali, da za izdajanje izvoznih dovoljenj ostane pristojna pokrajinska vlada, osrednja vlada pa določi načela, izdaja direktive in izvaja kontrolo. Na to temo je 18. marca 1919 pri Deželni vladi za Slovenijo tekla konferenca o prepovedi iz- voza v neprijateljske države. Zbrani so ugotovili, da take prepovedi ni mogoče izvesti. Oddelek za trgovino in industrijo je zato predlagal uvedbo blagovne menjave. Primer je izvoz hmelja. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je oddelku za trgovino 31. marca 1919 poslalo dopis, v katerem je pozvalo k izdaji dovolilnic za izvoz hmelja. Ob tem so opozorili, da hmelj leži že pol leta v skladišču. Poudarili so, da je omenjeni pridelek izrazito izvozen, saj je mirnodobna prodaja domačim intere- sentom dosegla zgolj 2 odstotka letne produkcije. Zato so nasprotovali načelu kompenzacije oziroma blagovne menjave za izvoz hmelja. Prepričan so bili, da to pomeni onemogočanje izvoza hmelja. ARS, AS 97, fascikel 2, št. 1501/1919. 14. marca 1919 je bila sprejeta uredba o carinah, ki je predvidevala maksimalno obdavčitev uvoza iz neprijateljskih držav. ARS, AS 97, fascikel 4. Protest je bil uspešen. V naredbi, ki jo je pripravila preoblikovana ljubljanska podružnica Centralne uprave za trgovinski promet z inozemstvom, je bila kot temeljno načelo določena pokritost izvoza z uvozom v sistemu blagovne menjave in striktne trgovske politike kompenzacij z Nemško Avstrijo. Za izvajanje ukrepov so bile ustanovljene izvozne kontrolne postaje v Špiljah, Kranjski gori, Bohinjski Bistrici, Borovnici in na Vrhniki. Ta določila pa niso veljala za območja, »pose- ljena s Srbi, Hrvati in Slovenci zunaj države, ki še živijo pod okupacijo«. ARS, AS 97, fascikel 2, št. 1501/1919. 32 Die wirtschaft liche Grenzlinie zwischen Deutschösterreich und Jugoslawien. V: Tagespost. 1. 12. 1918, št. 330, str. 1. 33 UL NV , 31. 12. 1918, št. 29, str. 65. 34 Sejni zapisniki: prva knjiga, str. 176. mesto in gospodarstvo.indb 84 mesto in gospodarstvo.indb 84 6.5.2010 14:05:17 6.5.2010 14:05:17 85 črtovana naredba je sprožila razmislek o nedotakljivosti zasebne lastnine. Odzive na načrte vlade je opaziti v naslednjih dejavnostih: v trendu vpi- sovanja tudi slovenskih nazivov v zadružni in trgovski register, 35 prodaji deležev, pridobitvi poslovnega partnerja in posledičnem preoblikovanju v delniško družbo ali javno trgovsko družbo, povečanju glavnice podjetja, 36 zamenjavi v upravnih organih podjetij v tujini živečih funkcionarjev z lju- dmi, živečimi na ozemlju pod nadzorom vlade v Ljubljani, 37 obremenitvah premoženja s hipoteko ali likvidaciji obrata. Najpogostejša sprememba je bila vpis nemško-slovenskega ali samo slovenskega naziva, najredkejša pa opustitev dejavnosti. V sklopu opustitev prevladujejo zadruge. Ob tem ve- lja poudariti, da je do prvih uradnih ukinitev poslovanja prišlo še pred naredbo o nadzoru premoženja, že sredi decembra 1918. Tak primer so zadruga »Spar- und Vorschussverein« 38 v Vojniku, »Erster Marburger Wirt- schaft s Verein« v Mariboru 39 in »Spar und Vorschusskasse der Südbahnbedi- ensteten«. Slednja je prenesla na poziv svoje centrale v Gradcu poslovanje decembra 1918 iz Maribora v Gradec. 40 Nemir je mogoče zaznati tudi v dejavnostih Nemškega viteškega reda. Prior križarskega samostana v Lju- bljani, pater Bernard Polak je vladi poslal načrt o preureditvi križarskega reda. Po načrtu, ki ga je odobril tudi knezoškofi jski ordinariat v Ljubljani, bi red ustanovil pet ekonomsko avtarkičnih dobrodelnih zavodov na oze- mlju Slovenije (sirotišnico, gospodinjsko šolo, hiralnico, bolnico ter do- brodelni zavod z zdravniškim ambulatorijem in dnevnim zavetiščem za otroke). Poverjeniki so bili prepričani, da je predstavljen načrt nastal pred- vsem iz strahu pred zasegom premoženja viteškega reda na območju, ki ga je obvladovala Narodna vlada SHS. Načrt so zato predali upravni komisiji, 35 Ob tem velja opozoriti, da so samo nemški nazivi ostali pri nekaterih pravnih subjektih s Ptujskega do srede tridesetih let, ko je Okrožno sodišče v Mariboru pri omenjenih podjetjih vpisalo slovenske nazive. V to obdobje (1934–1935) sodi tudi prevetritev evidence pravnih subjektov, zaradi česar je trgovsko sodišče v Mariboru izbrisalo več kot 20 nedelujočih podjetij. Na podlagi objav v Uradnem listu ob vpisu novih podjetij je mogoče zaznati redke vpise samo nemških nazivov. Prim. UL DS, 19. 4. 1919, št. 78, str. 258. 36 Primer povišanja glavnice pri podjetju »Marburger Molkerei G.m.b.H.« s sedežem v Mariboru, kjer so sklep o dokapita- lizaciji sprejeli na občnem zboru dne 14. oktobra 1918. Postopek so končali pol leta pozneje z ustreznim vpisom v trgovski register. UL DS, 18. 3. 1919, št. 64, str. 201. 37 Kljub temu velja opozoriti, da je do sprememb prišlo v majhnem obsegu. Zaznati je tudi imenovanje samih tujcev pri podjetjih, ki so imela sedež v tujini. Imenovanje upravnih organov je torej povezano s problemom prenosa sedežev pod- jetij iz tujine na ozemlje Kraljevine SHS. Kot tak primer lahko navedemo vpis prokurista dr. Karla Schriefl uja iz Gradca pri podjetju »Maria Raster Chemische und Zündwarenfabrik Max Woschnagg« v Rušah, kar je bilo v trgovski register zavedeno marca 1919. UL DS, 26. 3. 1919, št. 67, str. 213. Kot primer spremenjenega dojemanja razmer lahko pokažemo zadrugo »Vorschussverein in Marburg«, ki se je na občnem zboru 9. marca 1919 sklenila preimenovati v »Posojilnico v Mariboru«. Prav tako je zamenjala člana ravnateljstva, ki sta živela v Gradcu, z dvema Mariborčanoma. UL DS, 30. 4. 1919, št. 84, str. 280. 38 UL NV , 28. 1. 1919, št. 43, str. 114. 39 Na občnem zboru 15. aprila 1919 je bil sprejet sklep o likvidaciji zadruge. UL DS, 31. 5. 1919, št. 100, str. 344. 40 Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAMB), fond Okrožno sodišče Maribor, št. k. 1142. mesto in gospodarstvo.indb 85 mesto in gospodarstvo.indb 85 6.5.2010 14:05:17 6.5.2010 14:05:17 86 ki so jo pooblastili, da ugotovi obseg premoženja in poda pravno mnenje o načrtu reorganizacije Nemškega viteškega reda. 41 Že na naslednji seji Na- rodne vlade je dr. Ivan Tavčar, poverjenik za prehrano, postavil vprašanje razpustitve nemških hranilnic. Motila ga je ponudba Kranjske hranilnice 42 o imenovanju Slovencev v upravni odbor in ravnateljstvo. Zanimala ga je priprava načrta o ravnanju s premoženjem v lasti tujcev, ki ga ni bilo mogo- če obremeniti ali odsvojiti. Tavčar je predlagal razpust dotedanjih vodstev »nemških hranilnic« in imenovanje vladnih komisarjev, ki bi nato predla- gali poslovodje. Poverjenik za notranje zadeve dr. Janko Brejc je v razpravi opozoril na težave pravne narave pri uresničitvi takega predloga. Zato je vlada Brejca pooblastila, da preuči načrt naredbe poverjenika Ravniharja o prepovedi obremenitve premoženja za tuje državljane. Naročili so mu tudi , da razveljavi morebitno imenovanje novih funkcionarjev Kranjske hranil- nice na občnem zboru 27. decembra 1918. 43 Na problem zavarovalnic in bank z delovanjem na ozemlju države SHS je opozorila Upravna komisija v načrtu delokroga oddelka za trgovino in industrijo z datumom 23. december 1918. Z načrtom, tiskan je bil kot na- redba z datumom 25. december 1918, je bila precizirana naredba o prehodni upravi, objavljena v Uradnem listu 14. novembra 1918 pod številko 111. 44 Poseben problem, s katerim se je morala soočiti Narodna vlada ozi- roma poverjeništvo za fi nance ter oddelek za trgovino in industrijo, je bilo plačevanje davčnih obveznosti. Obstajala je namreč bojazen, da se bodo predvsem »tujerodni pripadniki« izmikali plačilu davčnih obveznosti. Tako je bil v spomenici, priloženi načrtu Naredbe celokupne Narodne vlade v Ljubljani o pristojnosti oddelka za trgovino in obrt 23. decembra 1918, izpostavljen problem plačevanja davčnih obveznosti »inozemskih delniških družb in zavarovalnic«. 45 Zaradi izmikanja poravnavi obveznosti je celoku- pna Narodna vlada 30. decembra 1918 izdala naredbo o nadziranju pod- jetij in zemljišč na območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Omenjena naredba je bila povzeta po cesarski naredbi o nadzoru premoženja v lasti 41 Sejni zapisniki: prva knjiga, str. 196. Drugačen pristop je januarja 1919 ubral konvent cistercijanskega samostana v Stični, ki je Narodno vlado prosil za obremenitev posestva v višini 200.000 frankov. Razlog je bila načrtovana izselitev nemških članov reda. Vlada je prošnjo zavrnila, saj je Nemška Avstrija pregnala slovenske redovnike brez premoženja. Sejni zapisnik: prva knjiga, str. 301. 42 Pozneje je do zamenjave članov upravnega odbora prišlo na podlagi naredbe Deželne vlade v Ljubljani 234. UL DS, 9. 4. 1919, št. 73, str. 237. 43 Sejni zapisniki: prva knjiga, str. 202. 44 ARS, AS 97, fascikel 2, mapa 1124/1919. 45 Upravna komisija je 20. decembra 1918 objavila osnutek organizacija oddelka za trgovino in industrijo. 23. 12. 1918 je bil pripravljen čistopis. ARS, AS 97, fascikel II, št. 1124/1919. mesto in gospodarstvo.indb 86 mesto in gospodarstvo.indb 86 6.5.2010 14:05:17 6.5.2010 14:05:17 87 državljanov sovražnih držav, ki je bila sprejeta 7. oktobra 1915. Po mnenju dr. Gregorja Žerjava, 46 ko je bil v funkciji poverjenika za pravosodje, 47 je bil namen naredbe preprečiti, da bi se Nemci z »izselitvijo premoženja odtegnili davčni dolžnosti v naši državi«. Prav tako so pripravljavci z naredbo predvi- devali, da to pomeni predhodno operativno nacionalizacijo premoženja, ki bi ji nato sledila ureditev ugodne lastniške strukture z nacionalnega vidika. Izvajanje nadzora je zato Žerjav ocenil kot »znatno šikano«. 48 Učinek je v prvi vrsti bil predvsem psihološki (zaseženih je bilo nekaj manjših pose- stev). Kljub temu je časnik Tagespost ocenil, da omenjena naredba določa nadzor nad premoženjem, ne pa tudi razlastitve, kot so očitno pričakovali. Naredbo so ocenili kot instrument za zagotavljanje davčnih prilivov. 49 Izvajanje naredbe je bilo v pristojnosti poverjenika za fi nance, ki je lahko odredil nadzor nad podjetjem ali nepremičnino, katere dohodki so se pošiljali v tujino ali pa je obstajala domneva o izogibanju davčnim ob- veznostim. 50 Imenovani nadzornik, ki ga je plačal lastnik nadzorovanega podjetja ali nepremičnine, je moral skrbeti, »da se ne gospodari pri podjetju na način, ki bi bil kvar koristim države SHS«. Če je sumil, da gre za slabo poslovanje, je nadzornik lahko predlagal menjavo in imenovanje novega poslovodje. Slednjega je nato imenovalo okrožno sodišče, pri katerem je bila pravna oseba vpisana v trgovski register. Ob tem je bilo v sedmem čle- nu naredbe št. 232 izpostavljeno, da mora biti postopek opravljen korektno oziroma po predpisih »izvunspornega postopanja«. Ob morebitnem neod- govornem ravnanju nadzornika je naredba predvidevala njegovo odško- dninsko odgovornost. Pritožbo so morali lastniki poslati poverjeniku za fi nance, ki je odločil o njeni upravičenosti. T ožba na rednem sodišču je bila dopustna zgolj z dovoljenjem poverjenika za fi nance. Kriterij za privolitev je bilo zanemarjenje dolžnosti imenovanega nadzornika, zaradi česar je nastala materialna ali nematerialna škoda. Če je poverjenik zavrnil tožbeni zahtevek, redna pravda ni bila dopustna. Pomemben del naredbe je tudi 14. člen, v katerem je postavila Narodna vlada pravnim osebam s sedežem v tujini in z obrati na ozemlju Narodne vlade rok, da do 31. marca 1919 dokažejo izpolnjevanje vseh pogojev, ki so jih morale izpolnjevati inozem- 46 Že pred tem je v prvi deželni vladi kot podpredsednik skrbel za predpriprave za izvedbo agrarne reforme in nadziranje premoženja državljanov sovražnih držav. Bojan Balkovec: Prva slovenska vlada 1918–1921. Ljubljana 1992, str. 42–46. 47 Od 27. avgusta do 13. decembra 1920. 48 Sejni zapisniki, tretja knjiga, str. 156. 49 Keine Enteinigung. V: Tagespost, 13. 1. 1919, št. 12, večerna izdaja, str. 2. 50 Prav tam. mesto in gospodarstvo.indb 87 mesto in gospodarstvo.indb 87 6.5.2010 14:05:17 6.5.2010 14:05:17 88 ske družbe v avstrijskem pravnem redu. Če so podjetja poslovala samo na ozemlju pod oblastjo Narodne vlade, so morala na ukaz vlade prenesti sedež iz tujine v Slovenijo. Če družba ne bi upoštevala ukaza, je bila pred- videna ustavitev poslovanja. 51 V kontekstu prenosa sedeža pravnih oseb na ozemlje Kraljevine SHS se je davčno vprašanje pojavilo tudi kot problema- tično razmerje med posameznimi pokrajinami znotraj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato je Narodna vlada predlagala, da bi osrednja vlada izdala naredbo za enotno postopanje vsem deželnim vladam. S tem bi namreč rešili davčno vprašanje oziroma bi lahko korektno rešili delitev pobranega davka. 52 Kot prvo skupino nadzorovancev velja postaviti v ospredje kinema- tografe in tiskarno »Leopold Kralik’s Erben« v Mariboru. Narodna vlada je z naredbo, izdano dne 9. januarja 1919, podržavila javne kinematografe. Dobiček iz poslovanja je šel v invalidski sklad. Imetnikom koncesij je od- redila, da ponudijo tehnično opremo v odkup. 53 Pri mariborski tiskarni » Leopold Kralik’s Erben«, sicer izdajateljici Marburger Zeitunga, ki je bila od začetka železničarske stavke v Mariboru pod nadzorom vojaške oblasti v Mariboru, pa je prišlo do lastniških sprememb. V začetku januarja je bil v trgovskem registru vpisan izstop solastnic Helene Kralik in Elenore Kralik. 54 Vlada v Ljubljani je odredila več nadzorov na podlagi naredbe št. 232. Prve objave vpisov nadzorov v trgovski register, ki so bile objavljene v Uradnem listu, so iz začetka marca 1919. V arhivu oddelka za trgovino in industrijo, ki je skrbel za izvedbo uvedbe posebnega nadzora in sekvestra, je malo gradiva, pa še to je večinoma iz poletja 1919. Odloke je Deželna vlada za Slovenijo oziroma oddelek za trgovino in industrijo začel izdajati v začetku marca. 10. marca je bil izdan odlok, s katerim je bilo pod poseben nadzor postavljeno vse nepremično premoženje ptujskega župana Johhana Orniga, ki je Ptuj zapustil novembra 1918. 55 Ravnanje Narodne vlade je prestrašilo nekatere organizacije, ki so pred vojno slovele kot trdnjave nemštva. Posebej izpostavljena sta bila po- skusa prodaje Deutsches Haus v Brežicah in Kazine v Ljubljani. V prvem 51 UL NV , 4. 1. 1919, št. 232. Sejni zapisniki, prva knjiga, str. 229. 52 ARS, AS 97, fascikel 2, 1124/1919. 53 UL NV , 14. 1. 1919, št. 36, str. 87. 54 UL NV , 22. 1. 1919, št. 40, str. 104. Podjetje » Leopold Kralik’s Erben« je bilo v trgovski register vpisano 4. maja 1917 kot javna trgovska družba. 2. avgusta 1919 je bilo v trgovski register vpisano državno nadzorstvo in sekvester. Za nadzornika je bil postavljen dr. Franc Lipold, odvetnik v Mariboru. Podjetje je bilo iz registra izbrisano 20. decembra 1922 zaradi opustitve dejavnosti in prodaje tvrdke Mariborski tiskarni. PAMB, Okrožno sodišče Maribor, št. knjige 1130. 55 UL DS, 15. 3. 1919, št. 63, str. 198. mesto in gospodarstvo.indb 88 mesto in gospodarstvo.indb 88 6.5.2010 14:05:18 6.5.2010 14:05:18 89 primeru je Narodna vlada odredila razveljavitev pogodbe, ker pri njeni sklenitvi ni bilo poleg komisarja. 56 V drugem primeru pa je Deželna vlada za Slovenijo na podlagi govoric, da »hočejo ljubljanski Nemci Kazino proda- ti«, zaznamovala državno nadzorstvo v zemljiški knjigi, ne da bi postavila ad hoc državnega nadzornika. 57 Kljub temu predvsem zaradi Schulvereina o nemških podpornih društvih niso želeli dokončno sklepati, saj so se bali povračilnih ukrepov proti slovenskim društvom na Koroškem. Zato so od- ločanje prestavili na čas po rešitvi koroškega vprašanja, da ne bi izzvali re- presalij proti Mohorjevi družbi v Celovcu. Problematična je bila predvsem podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti Schulvereina v Mariboru, ko 56 Sejni zapisniki, prva knjiga, str. 229. 57 Sejni zapisniki, prva knjiga, str. 325. Slika 1: Fasada mariborske tiskarne Leopolda Kralika na Edmund Schmid Gasse (danes je to Jurčičeva ulica) Vir: Fototeka Muzeja narodne osvoboditve Maribor. mesto in gospodarstvo.indb 89 mesto in gospodarstvo.indb 89 6.5.2010 14:05:18 6.5.2010 14:05:18 90 je društvo podedovalo neko gostilno. 58 Zadeva je bila kompleksna, saj je policijski komisar dr. Ivan Senekovič v Mariboru predlagal ukinitev nared- be o potnih listih za Maribor, ker se je bal boljševistične revolucije v mestu. Ocenil je, da bi tak razplet ogrozil nadzor nad mestom, kajti pri Lipnici so bili nameščeni trije bataljoni vojaštva z močnim topništvom. 59 Kot smo videli, so pod nadzor spadale poleg premoženja in pravic pravnih oseb tudi nepremičnine, veleposestva, ki so bila v lasti cerkvenih redov in »neslovanskih lastnikov«. Pojavili so se prvi operativni razmisleki o izvedbi agrarne reforme. Narodna vlada za Slovenijo je o tem razpravljala na seji 31. januarja 1919, ko se je seznanila z željo trgovca Franca V okača, da bi od kneza Auersperga kupil veleposestvo (200–250 ha) v Soteski pri Straži na Dolenjskem. O zadevi je vlado seznanil dr. Žerjav, ki je obljubil poročilo in načrt naredbe, s katero bi odpravili rodbinske fi dejkomise in prepoved njihove obremenitve. 60 Že na naslednji seji se je vlada seznanila s pritožba- mi proti zasebnemu osebju kneza Auersperga. Spomenico s pritožbami je poslala okrajna organizacije JDS ( Žerjavova stranka) za sodni okraj Žužem- berk in župni urad v Soteski. 61 Operativno delo za izvedbo agrarne reforme se je začelo z objavo prehodne naredbe ministrstva za pripravo agrarne re- forme 25. februarja 1919. Omenjeno prehodno naredbo je Deželna vlada za Slovenijo obravnavala 12. marca 1919. Izvedba agrarne reforme je bila posredno povezana z nacionalizacijo premoženja v lasti tujcev, kar dokazuje tudi obravnava obdavčenja vrednostnih papirjev v lasti državljanov Kralje- vine SHS v tujini. V tem kontekstu je bilo opozorjeno na razlago poverjeni- štva fi nančnega ministrstva v Ljubljani, ki je predlagalo prenos vrednostnih papirjev v Kraljevino Jugoslavijo do konca marca 1919. 62 Naredba številka 232 je omejeno vplivala na gospodarstvo. To doka- zuje, da je Deželna vlada lastniku tovarne čevljev v Tržiču dovolila prodajo tovarne »nekemu Nemcu«. Kot edini pogoj za odobritev pravnega posla je zahtevala, da se novi lastnik zaveže, da bo podjetje še naprej poslovalo z obstoječimi stroji, ki jih ni dovoljeno izvoziti iz države. 63 Ukrepi so bili še naprej v funkciji normalizacije stanja in izvajanja oblasti na ozemlju. Tako je vlada 14. februarja 1919 sprejela načrt naredbe o odpravi zasega premo- 58 Sejni zapisniki, prva knjiga, str. 292. 59 Sejni zapisniki, prva knjiga, str. 286. O tej problematiki je tri tedne pozneje poročal general Smiljanić. Sejni zapisniki, prva knjiga, str. 350. 60 Sejni zapisniki, prva knjiga, str. 314. 61 Sejni zapisniki, prva knjiga, str. 317. 62 Sejni zapisniki, druga knjiga. Ljubljana 1998, str. 31–35. UL DS, 13. 3. 1919, št. 62, str. 192. 63 Sejni zapisniki, prva knjiga, str. 337. mesto in gospodarstvo.indb 90 mesto in gospodarstvo.indb 90 6.5.2010 14:05:18 6.5.2010 14:05:18 91 ženja, odrejenega zaradi veleizdaje proti nekdanji državi. 64 S tem je uresni- čevala pričakovanje gospodarskih interesnih združenj. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je na vlado naslovila resolucijo, s katero jo je pozvala k določitvi roka za veljavnost davka na vojne dobičke. 65 Omenjena resolucija je vplivala na vlado, ki je v sodelovanju s poverjeništvom ministrstva fi nanc za Slovenijo in Istro izdala naredbo, s katero je celostno uredila davčno problematiko. Z naredbo so bile ukinjene določbe davka na vojne dobičke in določena pravna podlaga za preprečevanje izmikanja davčnim obveznostim. 66 Zaradi dogajanja na terenu, ki je škodovalo davčnim prilivom, je De- želna vlada za Slovenijo v sodelovanju s poverjeništvom za fi nance konec marca 1919 izdala naredbo za preprečevanje izmikanju poplačila davčnih obveznosti. V naredbi so bili predvideni ukrepi za uvedbo nadzora oziro- ma izdajanje varnostnih odredb za premoženje oseb (za katere je obstajal sum, da zaradi nacionalne pripadnosti ne bodo poravnali davčnih obve- znosti) in uvedbo omejitev za njihova potovanja v tujino. Iz ukrepov so bili v primeru recipročnosti za slovenske uradnike izvzeti odpuščeni javni uslužbenci in osebe, ki so morali zapustiti ozemlje države. Omenjeni ura- dniki so brez obdavčitve lahko odnesli iz države znesek v višini do 10.000 kron. Izdajanje varnostnih odredb so prevzeli davčni organ, kjer je bila pravna oseba vpisana v javne knjige. Ko je bil ukrep vpisan, je bilo omejeno razpolaganje z lastnino, za katero je bila izdana varnostna odredba. Pristoj- nost za predlaganje varnostnih odredb so imeli oblastni organi. Nadzor nad premoženjem je bil uveden, če je obstajala »upravičena domneva, da se namerava zavezanec izseliti v inozemstvo ali v kvar davčni obveznosti odsvo- jiti tuzemsko premoženje«. Za potovanje v tujino oziroma za izdajo potne- ga lista in dovolilnice so morali posamezniki predložiti potrdilo o plačilu davčnih obveznosti. 67 Omenjeni ukrepi so imeli predvsem psihološki uči- nek, niso pa bistveno vplivali na spremembe splošne lastniške strukture. *** Medtem se je s problematiko premoženja v lasti tujcev začela ukvar- jati osrednja vlada. Ministrski svet je 5. februarja 1919 sprejel sklep, s ka- 64 Prav tam, str. 364–365. 65 Prav tam, str. 386–387. 66 UL DS, 28. 3. 1919, št. 48, str. 215. 67 Prav tam. mesto in gospodarstvo.indb 91 mesto in gospodarstvo.indb 91 6.5.2010 14:05:18 6.5.2010 14:05:18 92 terim je razširil veljavnost srbskega zakona o upravljanju premoženja ne- prijateljskih podanikov in sklepov pariške ekonomske konference na del države, ki je bil pred tem del Avstro-Ogrske. Sklep osrednje vlade lahko razumemo kot del procesa postopne centralizacije uprave predvsem na ekonomskem in davčnem področju. 68 Ob tem so se pojavili zadržki prav- nega značaja. Poenotenje je bilo kompleksno vprašanje, saj se je dotikalo pravnih praks, norm in hkrati tudi različnih političnih in pokrajinskih pri- čakovanj. Ob tem velja opozoriti na stališče Vladimirja Ravniharja, ki je v spominih ocenil, da srbski uradniki niso zmogli obvladati administracije za celotno državo. Delovanje je označil kot patriarhalno administracijo, zaradi česar je »delo zastavalo, važne stvari so ostale nerešene, množile so se osebne intervencije, nezadovoljstvo je raslo«. Kljub temu so se vrstili pozi- vi za centralizacijo. 69 Omenjeni sklep ministrskega sveta je predlagalo mi- nistrstvo za trgovino in industrijo. Z njim je želelo vplivati na prečanski del države, da bi sprejel zakonodajo, s katero bi bilo mogoče pod državno upravo postaviti podjetja v lasti državljanov sovražnih držav. Kot take so bile opredeljene Italija, Nemčija, Nemška Avstrija in Bolgarija. Za Deželno vlado v Ljubljani je bila problematična izvedba sklepa ministrskega sveta oziroma osrednje uprave za trgovinski promet z ino- zemstvom, saj je ta z 11. marcem 1919 omejil promet z neprijateljskimi ali nevtralnimi državami. Ministrski svet je zahteval preklic že izdanih izvo- znih dovolilnic in obnovitev postopka pred osrednjo upravo. 70 Okrožnico notranjega ministra Svetozarja Pribičevića je Deželna vlada obravnavala 15. marca 1919. Z njo je ministrski svet želel pospešiti proces centralizacije na fi nančnem področju, torej tudi na področju Prehodnega gospodarske- ga urada, ki ga je vodil dr. Rudolf Marn. Zato je Marn sestavil referat, v katerem je nasprotoval centralizaciji, za katero je bil v Deželni vladi pristo- jen oddelek za trgovino in industrijo. Marn je kot ključni argument proti 68 Jože Šorn: Slovensko gospodarstvo, str. 215. 69 Vladimir Ravnihar: Mojega življenja, str. 141. 70 Omenjeni sklep je razburil slovenske politike in gospodarstvenike, zato je pri predsedstvu Deželne vlada za Slovenijo 18. 3. 1919 tekla konferenca na temo izdajanja dovolilnic. Razpravljavci so ugotovili, da take prepovedi preprosto ni mo- goče izvesti. Zato so ministrstvu za trgovino in industrijo predlagali trgovinsko-blagovno menjavo oziroma kontigiranje izvozno-uvozne trgovine. AS 97, fascikel II, št. 2050/1919. Naslednji dan je Trgovinska in obrtniška zbornica opozorila na gospodarsko navezanost na Nemško Avstrijo glede repromateriala, blagovne menjave, transportnega omrežja in kompen- zacij. Zato je predlagala, da za izdajanje izvoznih dovolilnic še naprej ostane pristojna pokrajinska vlada, osrednja vlada pa naj določi načela, izdaja direktive in izvaja kontrolo. Protesti so imeli omejeni učinek, saj je bila konec marca izdana odredba, ki je predvidevala prost uvoz in izvoz z območjem, ki so ga poseljevali Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so ostali pod okupacijo. Prehodni gospodarski urad se je preoblikoval v Centralno upravo za trgovinski promet z inozemstvom. Isto- časno so se oblikovale izvozne kontrolne postaje v Špiljah, Kranjski gori, Bohinjski Bistrici, Borovnici in Vrhniki. ARS, AS 97, fascikel II, št. 1501/1919. mesto in gospodarstvo.indb 92 mesto in gospodarstvo.indb 92 6.5.2010 14:05:18 6.5.2010 14:05:18 93 postavil neenotni pravni red. 71 V referatu se je dotaknil tudi uvedbe dr- žavnega nadzorstva nad trgovskimi in industrijskimi podjetji. Predlagal je, da bi omenjene ukrepe imel v evidenci oddelek za trgovino in industrijo. Imenovanje državnih nadzornikov in pomembnejši ukrepi pa bi bili v pri- stojnosti predsedstva Deželne vlade. 72 Naredbo, ki bi dosegla namen, opredeljen v sklepu ministrskega sve- ta, je na podlagi avstrijskega pravnega reda sestavil podpredsednik Dežel- ne vlade za Slovenijo dr. Žerjav. Po njegovem mnenju je naredba omogo- čala »prevzem« trboveljske premogokopne družbe. S sekvestrom bi lahko postopoma zamenjali staro upravo. Deželna vlada za Slovenijo se je s pre- dlogom načeloma strinjala, vendar je nadaljnjo obravnavo prestavila na popoldanski del seje. Ker so ga obravnavali šele naslednji dan, so si člani vlade očitno vzeli čas, da ga natančno preučijo. Vendar vlada svoje od- ločitve ni vpisana v zapisnik. Na seji vlade 15. marca 1919 so se najprej seznanili z ustanovitvijo poverjeništva za fi nance v Ljubljani kot izpostavo osrednjega ministrstva. Nato so sprejeli spremenjeno naredbo o vojnem davku. Ključno je določilo, s katerim so bili pravni posli dopustni le z do- voljenjem politične oblasti. 73 Z davčno motiviranim ukrepom je politična oblast dobila nadzor nad pravnimi posli. Posebej problematični za vlado so bili rudniki. Že na 72. seji vlade je poverjenik za javna dela Vladimir Remec predlagal nadzor nad »Bleiburger Bergwerk Union v Mežici« na podlagi naredbe št. 232. 74 Zato je Deželna vlada na 73. seji sprejela sklep, da se pri osrednjem montanističnem uradu ustanovi oddelek za državno nadzorstvo v skladu z naredbo št. 232 z dne 30. decembra 1918. Za načel- nika oddelka so izbrali inženirja Mohorja Pirnata. Novoustanovljeni odde- lek je dobil nalogo, da realizira državno nadzorstvo nad rudniškimi obrati Lorenza Hasenbihla v Stranicah in Svetem Križu pri Slovenskih Konjicah ter rudnik Hrastovec v lasti Soproner Holzverwertungsgesellschaft . Za oba lastnika je bilo načrtovano plačilo odškodnine za obratovanje, za rudnike pa izvedba adaptacijskih del. 75 71 ARS, AS 97, fascikel II, št. 2183/1919. 72 ARS, AS 97, fascikel II, št. 2183/1919. Jože Šorn: Slovensko gospodarstvo, str. 81–83. 73 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 49–50. 74 Prav tam, str. 38. 75 Prav tam, str. 49–51. mesto in gospodarstvo.indb 93 mesto in gospodarstvo.indb 93 6.5.2010 14:05:18 6.5.2010 14:05:18 94 *** Deželna vlada je predlog naredbe o vojnem davku sprejela na 78. seji 24. marca 1919. 76 Med argumenti za je bila podobna naredba, ki jo je sprejela vlada Nemške Avstrije. Vlada je bila pri sprejemu naredbe pod pritiskom osrednje vlade. 77 V predlogu, ki ga je pripravilo poverjeništvo ministrstva fi nanc za Slovenijo in Istro, so bili predvideni vojni davek za desetkratni znesek dohodnine in vojne doklade. Naredba o vojnem davku je bila usklajena z naredbo o zaznambi nadzora v javnih knjigah z zapi- som lastniških ali služnostnih razmerij. Pravni posel je dovolila fi nančna uprava ob plačilu varščine v višini 30 odstotkov kupnine, kar je ustrezalo avstrijski naredbi. 78 Deželna vlada za Slovenijo je nato proces nacionalizacije nadaljevala na področju državnih zdravilišč 79 na Štajerskem (Rogaška Slatina, Dobrna) in javnih kinematografov. 80 Za to je Deželna vlada podaljšala veljavnost naredbe št. 261, objavljene 9. januarja 1919 v Uradnem listu. Na isti seji je na predlog poverjenika za pravosodje odobrila nadzor nad Filharmo- ničnim društvom. 81 Za nadzor nad zdravilišči je sklenila poslati komisi- jo, sestavljeno iz predstavnikov poverjeništva za delo, pravosodje, uk ter bogočastje in zdravstvenega nadzornika. Ad hoc komisija naj bi preverila upravičenost ocene inventarja dotedanjih najemnikov, saj je vlada sumila, da so najemniki pretirano ocenili vrednosti inventarja. 82 Deželna vlada je zaradi pomislekov oziroma bojazni, da bi ob morebitnih neredih italijan- ska vojska dobila povod za okupacijo celotne trase Južne železnice, razmi- šljala o postavitvi vladnega komisarja ali nadzornika pri delniški družbi Južna železnica. Zato so se odločili, da naj Deželna vlada pri osrednji vladi izposluje postavitev nadzornika. 83 Na isti seje vlade so razpravljali tudi o postavitvi nadzornikov pri izvedbi glasovanja na »severni meji«. Zastopni- ka medstrankarskega odbora v Mariboru dr. Franjo Lipold in dr. Jerovšek sta predlagala izvedbo ljudskega glasovanja v severovzhodni Sloveniji, ka- 76 Naredba o zavarovanju dohodnine in davkov na vojne dobiček je bila objavljena v Uradnem listu pod številko 415, 24. marca 1919. UL DS, 28. 3. 1919, št. 48, str. 215. 77 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 68–73. 78 Prav tam, str. 57–60. 79 Naredbo o prepovedi odsvojitve ali obremenitve inventarja iz poslopij in prostorov v letoviščih in zdraviliščih je vlada sprejela maja 1920. UL DS, 5. 6. 1920, št. 69, str. 313–314. 80 Nacionalizacijo javnih kinematografov je Deželna vlada razveljavila z naredbo, sprejeto 22. aprila 1921. UL DS, 2. 5. 1921, št. 46, str. 241. 81 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 78–84. 82 Prav tam, str. 87–93. 83 Prav tam, str. 112–113. mesto in gospodarstvo.indb 94 mesto in gospodarstvo.indb 94 6.5.2010 14:05:19 6.5.2010 14:05:19 95 kor je bilo narejeno že na Koroškem. Glasovanje bi v primeru ugodnega re- zultata predstavljalo argument za priključitev Maribora Kraljevini SHS. Za izvedbo glasovanja sta Lipold in Jerovšek predlagala predpriprave: izgon odslovljenih javnih uslužbencev, izboljšanje prehrane, postavitev gerentov v vseh obmejnih občinah, zaplenitev neugodnih časopisnih vesti, zadr- žanje plačilnih nalogov za plačilo davkov in zmanjšanje vpliva nemških podjetij s postavitvijo državnih nadzornikov. Predsednik deželne vlade dr. Brejc je opozoril, da je lahko glasovanje nevarno, saj bi štetje po njegovem prepričanju pokazalo, da na Štajerskem živi od 50.000 do 80.000 prebival- cev, ki hočejo živeti v Nemški Avstriji. S to oceno se je strinjal poverjenik Verstovšek, ki je v vladi neformalno deloval kot predstavnik Štajercev ozi- roma njihovih interesov. Ker Brejc in V erstovšek nista bila prepričana o »si- jajnem rezultatu«, so predlog opustili. Kljub temu pa so izvedli predlagane ukrepe za morebitno glasovanje, ki bi ga odredili na mirovni konferenci. Vlada je sprejela navodilo, naj okrajni glavarji predlagajo državni nadzor. Za nadzornika so lahko bili predlagani zgolj tisti, ki »bodo v stanu uspešno posredovati pri delavcih in ki se tudi razumejo na dotično stroko«. Vlada se je zavedala občutljivosti položaja, zato je predlagala previdnost pri pripravi navodil za okrajne glavarje, da bi lahko ukrepe brez težav pojasnila medna- rodnim predstavnikom. 84 Z zakasnitvijo izdajanja davčnih odločb za leto 1918 v obmejnih krajih Štajerske pa se ni strinjal poverjenik za fi nance dr. Šavnik, ki je naslovil pritožbo o prirejanju dohodnine na podpredsednika osrednje vlade dr. Korošca. 85 Poverjenik za fi nance je poročal o težavnem položaju »državnih fi nanc« v Sloveniji. Deželni vladi je predlagal sprejem naredbe, po kateri bi se davčne obveznosti za leto 1918 plačale predčasno že maja. Podpredsedniku dr. Žerjavu predlog ni ugajal, zato je poverjeniku za fi nance predlagal najem posojila v višini 10 milijonov kron. 86 Na isti seji vlade so razpravljali o smernicah za izvedbo državnega nadzora nad veleposestvi in gospodarskimi obrati, ki jih je predstavil podpredsednik dr. Žerjav. Nadzor nad veleposestvi so obravnavali na podlagi sklepa mi- nistrskega sveta, ki je Deželni vladi naročil osnovanje posebnega oddelka za pripravo agrarne reforme. Vlada je za načelnika oddelka imenovala dr. Friderika Lukana. Ključna zadolžitev oddelka je bila operativna postavi- tev nadzornikov kot prehodne uprave posestev. Če bi bila na kakem vele- 84 Prav tam, str. 115–119. 85 Prav tam, str. 130. 86 Prav tam, str. 141. mesto in gospodarstvo.indb 95 mesto in gospodarstvo.indb 95 6.5.2010 14:05:19 6.5.2010 14:05:19 96 posestvu tudi obrtna podjetja, bi pristojnost nadzora (med oddelkom za izvedbo agrarne reforme ter oddelkom za trgovino in obrt 87 ) določal pre- težni značaj poljedelskega gospodarstva. Nadzor se je lahko morebiti med obema oddelkom tudi delil. Če gospodarstvo ni imelo niti agrarnega niti obrtnega značaja, je ostalo podrejeno neposredno predsedstvu Deželne vlade. Na seji so obravnavali tudi predlog podpredsednika Žerjava o upra- vi in nadzorstvu obrtnih podjetij na podlagi naredbe z dne 30. decembra 1918. Za izvedbo prisilne uprave je bila pristojna posebna sekcija »Deželne vlade, oddelek za trgovino in obrt«. Ta sekcija je prevzela tudi vse oblike državnega nadzorstva, ki je bilo odrejeno v nekdanji državi ali na podlagi odredb Narodne in pozneje Deželne vlade za Slovenijo. 88 Na naslednji seji so sklenili postaviti državnega nadzornika za Južno železnico. Do predloga je prišlo zaradi insolventnosti Južne železnice, ki zato ni uspela izplačati draginjskega dodatka, kot je storila državna železnica za svoje uslužbence. Južna železnica je ob tem imela 4,7 milijona kron terjatev od države za pre- voz vojakov, repatriirancev in izvedbo demobilizacije. Deželna vlada je bila pripravljena dati bančno jamstvo za 1,5 milijona kron za izplačilo draginj- skega dodatka. Pogoji za jamstvo so bili strogi. Vlada je od Južne železnice zahtevala ustanovitev napovedanega ravnateljstva v Ljubljani ter ločeno in avtonomno poslovanje za državo SHS. Interno je odločila, da sklepe o odnosu do Južne železnice potrdi fi nančni minister. 89 Južna železnica je takoj pristala na pogoje vlade. Generalna direkcija Južne železnice je po- verila vrhovno vodstvo Viktorju Bračiču z nalogo, da opravi predpriprave za vzpostavitev obratne direkcije na jugoslovanskem ozemlju. 90 Naslednji težji primer za nacionalizacijo je bila elektrarna Fala, ki je bila v lasti šta- jerske električne družbe. Elektrarno so gradili s švicarskim in francoskim kapitalom. Podpredsednik Žerjav je 14. aprila 1919 povedal, da je omenje- na delniška družba zaprosila za nostrifi kacijo podjetja. Vodstvo podjetja je bilo pripravljeno odcepiti še nedokončano elektrarno Fala in ustanoviti samostojno podjetje s sedežem v Ljubljani ali Mariboru. Vlada je kazala za- nimanje za to rešitev. Kljub temu je poudarila, da bo podjetje nostrifi cirala, če bi »domači kapital« imel v novoustanovljenem podjetju 40- do 50-od- 87 17. marca je Deželna vlada sklenila prenesti pristojnosti za obrtne zadeve s poverjeništva za javna dela in obrt na oddelek za trgovino in industrijo, ki se je zato preimenoval v oddelek za trgovino in obrt v sestavi Deželne vlade. UL DS, 31. 3. 1919, št. 69, str. 219. 88 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 143–144. 89 Prav tam, str. 147. 90 Prav tam, str. 154. Trenja med vlado in Južno železnico so ovirala kakovosten železniški promet. mesto in gospodarstvo.indb 96 mesto in gospodarstvo.indb 96 6.5.2010 14:05:19 6.5.2010 14:05:19 97 stotni lastniški delež. Prošnja štajerske električne družbe za izvoz električ- ne energije v Avstrijo je naletela na neodobravanje vlade, predvsem pover- jenika V erstovška. Družba je namreč trdila, da je elektrarna Fala rentabilna zgolj ob izvozu toka v Avstrijo. Vlada je želela, da bi daljnovod zgradili proti jugu, v »savsko dolino«. Za nabiranje odjemalcev električne energije v savski dolini je bil določen inženir Sernec. 91 Pri operativni izvedbi nadzora je bilo opazno pomanjkanje sloven- skega tehniškega kadra. Zato je vlada nujno morala za državne nadzornike pri zasebnih rudnikih imenovati državne uradnike na podlagi honorarne pogodbe. 92 Kadrov je primanjkovalo tudi v Zasavju, Zgornjesavski dolini in na Koroškem. Na omenjenih območjih je še nekaj let po prevratu živelo veliko Nemcev, ki niso znali slovensko. Kljub temu jih zaradi uporabnosti v delovnem procesu niso uspeli nadomestiti s slovenskimi ali češkoslova- škimi strokovnjaki. 93 Na seji Deželne vlade 28. aprila 1919 je prišlo do prvih idejnopolitič- nih trenj pri izvedbi državnega nadzora oziroma opravljanja funkcij. Vse- slovenska ljudska stranka (VLS) je problematizirala imenovanje gozdnih oskrbnikov. Podpredsedniku Žerjavu so očitali, da jih nastavlja po politič- ni pripadnosti, ne pa po njihovi usposobljenosti. Imenovanja so povezali s sporno pogodbo z družbo Velika gora o prodaji 20.000 m³ eraričnega lesa brez javne dražbe. Zato je VLS zahtevala, da se les iz državnih in razlašče- nih gozdov prodaja zgolj na javnih dražbah. 94 Problematizirala je tudi mo- rebitno imenovanje dr. Lukana za poverjenika za izvedbo agrarne reforme. 91 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 148. Deželna vlada je razglasila, da predstavlja gradnja električnega daljnovoda iz falske elektrarne na progah Maribor prek Ptuja do hrvaške meje, od Celja do Ptuja, od Celja prek Zidanega mosta do Trbovelj, od Zidanega mostu do hrvaške meje in do Ljubljane javni interes (»obče koristnim namenom«), zaradi česar je izdala naredbo o razlastitvah za potrebe gradnje daljnovoda. UL DS, 26. 11. 1919, št. 165, str. 605. 92 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 160. Oddelek za notranje zadeve pri pokrajinski upravi za Slovenijo je poudaril po- trebo po »zlomu nemškega tehniškega monopola«, predvsem pri TPD. Menili so, da so imenovani nemški uradniki poten- cialna grožnja državnim in narodnim interesom. Zato so predlagali nadomeščanje nemških z zavednimi češkoslovaškimi inženirji. O tej problematiki so tekli pogovori s češkoslovaškim konzulom v Ljubljani, dr. Otokarjem Benešem. ARS, AS 97, fascikel 7, št. 54a. 93 Zato niti ne čudi, da je bil pred ustanovitvijo univerze v Ljubljani organiziran začasni tehnični tečaj. ARS, AS 97, fa- scikel 17. Društvo inženirjev v Ljubljani je vladi predložilo resolucijo, ki jo je sprejelo na občnem zboru 15. aprila 1919, o potrebi takojšnje ustanovitve začasnega tečaja za tehnične študije. Stroški za predavanja, ki bi imela značaj absolviranega visokošolskega semestra, naj bi se začasno krili iz vseučiliškega fonda. Vlada se je načeloma strinjala z resolucijo. Zaradi odsotnosti poverjenika za uk in bogočastje dr. Verstovška je bila odločitev prestavljena na eno od poznejših sej. Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 153–156. Ob tem se velja spomniti na izjavo Milana Vidmarja, da so se Slovenci osamosvojili na tehničnem področju šele po drugi svetovni vojni. Vidmar Milan: Spomini. Maribor 1964, str. 253. Zaradi pomanjkanja usposobljenega tehničnega kadra v državnih službah je ministrski svet 15. novembra 1920 izdal uredbo o oblikovanju Uprave za zaščito industrijske lastnine. Na seznam primernih kandidatov za zaposlitev je bilo uvrščenih 39 oseb poklicnih profi lov tehnik, živinozdravnik, botanik, matematik in fi zik. ARS, AS 97, fascikel 7. Prim. Sejni zapisnik, tretja knjiga, str. 124. 94 Sklep o objavi dražb v Šumarskem listu v Zagrebu je sprejel oddelek ministrstva za trgovino in industrijo januarja 1920. UL DS, 14. 1. 1920, št. 5, str. 23. mesto in gospodarstvo.indb 97 mesto in gospodarstvo.indb 97 6.5.2010 14:05:19 6.5.2010 14:05:19 98 Brejc je zato Žerjava na seji vlade vprašal, ali je posredoval pri ministru Poljaku za Lukanovo imenovanje. Žerjav na to ni želel odgovoriti, je pa opozoril Brejca, naj ne protestira pri ministru zaradi imenovanja Lukana. Brejc je na koncu moral miriti člane svoje stranke, saj je ugotavljal, da De- želna vlada kot podrejena oblast ne more ugovarjati odločbam ministrstva. Podpredsednik Žerjav se je branil, da še ni podpisal pogodbe in da je ceno določila komisija, sestavljena iz strokovnjakov. Za določanje cene namreč ni bilo posebnega pravilnika. Žerjav je sicer tudi menil, da ga niti ne po- trebujejo. Brejc je od Žerjava zahteval, da mu pripravi seznam pod nad- zorstvo postavljenih posestev ter nadzornikov oziroma poslovodij v njih. 95 Isti dan je bila seja ministrskega sveta. Le-ta je sprejel sklep, s kate- rim je ministra za trgovino in industrijo Velimirja Veljkovića pooblastil, da pripravi naredbo, ki bo zaščitila interese domačega gospodarstva, od- pravila vojno škodo in omogočila izpolnjevanje obveznosti, ki jih je država prevzela do zaveznikov. To naredbo je Deželna vlada obravnavala na seji 7. maja 1919. V živahni debati je zlasti predsednik Brejc izražal pomisleke, da jo je mogoče izvesti v Sloveniji, poudarjal je pomen spoštovanja zasebne la- stnine. Opozarjal je, da še ni določeno, kdo pravzaprav »je naš državljan«. Zato se je vlada odločila počakati z objavo, dokler ne dobi pojasnila, koga obravnavati za državljana sovražne države in katere države veljajo za so- vražne. 96 Zato je minister pozval Rudolfa Marna, vodjo sekcije za sekvestre oddelka za trgovino in obrt pri Deželni vladi za Slovenijo, na pogovore v Beograd. O pogovorih je Marn sestavil poročilo z datumom 11. maj 1919. Minister je želel, da bi izvedbo ukrepov prevzela osrednja oblast oziroma oddelek, ki bi bil neposredno podrejen njemu. Marna je obvestil, da je za tako spremembo že pripravljena naredba, ki bo v nekaj dneh objavljena v Službenih novinah. Marn je temu ugovarjal. Prav tako obsegu agend oziroma priključitvi oddelka trgovine in obrt Deželne vlade k novousta- novljenem oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani. Marn je s temi ugovori previdno nasprotoval centralizaciji. Menil je, da bo moral vodja novoustanovljenega oddelka ministrstva v Ljubljani biti »v vseh va- žnejših zadevah v sporazumu s predsedstvom Deželne vlade«. 97 Minister je izrazil željo, da Marna takoj imenujejo za vodjo oddelka. Ministrstvo je 95 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 172–179. 96 Prav tam, str. 196–199. 97 Marn se je centralizma branil s stališča zakonitosti (ustava, zakoni). Prepričan je bil, da je centralizem dekretiran. Zato je predlagal, naj se do poenotenja pravnega reda ohrani kontinuiteta javne uprave na slovenskem ozemlju v skladu z obstoječimi zakonitimi določbami. mesto in gospodarstvo.indb 98 mesto in gospodarstvo.indb 98 6.5.2010 14:05:19 6.5.2010 14:05:19 99 želelo prevzeti tudi zaposlene oddelka za trgovino in obrt Deželne vlade v Ljubljani. Pogovori so tekli tudi o postavljanju sekvestrov. Minister se je zavzel za strogo izvajanje zakonodaje. Marn ga je opozoril, da imajo v Sloveniji podjetja tudi »tujerodci« – Nemci z domovinsko pravico v Slo- veniji. Minister je za to skupino menil, da se »s tem ne postopa tako strogo, ako obljubijo zvestobo državi«, in predlagal, naj se zanjo postavi državno nadzorstvo, 98 in to predvsem zaradi zaposlovanja in preprečevanja davčnih utaj. Isti pristop je minister predlagal tudi za podjetja, ki so v solastništvu državljanov prijateljskih držav. V tem kontekstu je bila izpostavljena Tr- boveljska premogokopna družba, ki je bila v lasti francoskega kapitala. 99 Marn je članom Deželne vlade v Ljubljani podrobneje poročal ustno. Na podlagi pojasnil je Deželna vlada 14. maja 1919 dala zeleno luč za objavo naredbe v Uradnem listu. 100 Z naredbo osrednje vlade, pripravljena je bila 30. aprila 1919 in objavljena 20. maja 1919, je bila prevzeta pravna podlaga za izvedbo državnega nadzorstva in sekvestra nad premoženjem »nepri- jateljskih podanikov«, kot je bila sprejeta v Kraljevini Srbiji. S tem je bilo to področje pravno poenoteno za celotno državo. Debata na seji Deželne vlade kaže na različno pravno prakso in okolje. V Uradnem listu je bila naredba sestavljena iz sklepa o uvedbi nadzora, sekvestra ter likvidacije in pravne podlage za izvedbo ukrepov. Pravno podlago so predstavljali »Za- kon o postopanju z imovino podanikov držav, ki so v neprijateljstvu s Srbijo«, »Pravilnik za izvedbo zakona o imovini podanikov neprijateljskih držav« in »Zakon o sprejemu in odobritvi sklepov pariške ekonomske konference«. V sklepu je minister zapisal: »1. Zajete so vse pravne osebe in nepremičnine na ozemlju vsega kraljestva, ‘ki pripadajo podanikom ali družbam ali pod- jetjem neprijateljskih držav, istotako podjetja in imovinski objekti mešanega značaja’ in se postavijo pod poseben nadzor ter sekvester in podvržejo li- kvidaciji. 2. Vsa trgovska podjetja, ki so last ali jih eksploatirajo neprijatelj- ski podaniki. Denar, pridobljen pod točko 1 in 2, se postavi pod sekvester. 3. Izguba svoboščin in koncesij.« 101 24. maja 1919 je bila objavljena izvršil- na naredba, ki je bila sprejeta na seji vlade 21. maja 1919. 102 Naredba očitno ni bila usklajena s poverjenikom za pravosodje, saj je Ravnihar napisal o 98 Nadzor je pomenil kontrolo poslovanja, vpogled v knjige in korespondenco. Glej Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 210–215. 99 ARS, AS 97, fascikel 2, št. 2737/1919. 100 Sejni zapisnik, druga knjiga, str. 210–215. 101 UL DV , 20. 5. 1919, št. 45, str. 321–323. 102 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 219–222. mesto in gospodarstvo.indb 99 mesto in gospodarstvo.indb 99 6.5.2010 14:05:19 6.5.2010 14:05:19 100 njej odklonilno mnenje. Ocenil jo je kot nepopolno in nedodelano, saj ni določala, kam se naj nakazuje denar. Pomanjkljivosti je videl v preveliki podobnosti z avtentično naredbo, zaradi česar so bile premalo upoštevane razmere v Sloveniji. Opozarjal je tudi, da slovenski uradniki premalo ali sploh ne poznajo srbskega zakona o državljanstvu. Ob tem je opozoril tudi na nepravilen prevod naredbe ministrskega sveta (30. aprila 1919), obja- vljene v Uradnem listu 20. maja 1919. 103 V izvršilni naredbi je bila za izvedbo sekvestra zadolžena državna ko- misija, sestavljena iz zastopnikov predsedstva Deželne vlade, poverjeništev in oddelkov za notranje zadeve, uk in bogočastje, pravosodje, fi nance, tr- govino in obrt, javna dela, kmetijstvo in fi nančne prokurature. Komisija je bila zadolžena, da se vsaka sekvestracija vpiše v zemljiško knjigo, trgovske registre, rudarske knjige, železniško knjigo, v obrtni kataster ali druge javne knjige in registre. V tretjem členu izvršilne naredbe je bilo bankam prepo- vedano izplačevanje hranilnih vlog ali izdajanje deponiranih vrednostnih papirjev. Izvedba ukrepov je bila zaznana kot nacionalni interes, zato je bilo v naredbi predvideno, da je vsak državljan dolžan sodelovati pri popi- su in upravi podjetij, postavljenih pod državno nadzorstvo. Za organizaci- jo, vodenje in izvedbo ukrepov je Deželna vlada pooblastila oddelek mini- strstva za trgovino in industrijo, 104 njenega načelnika dr. Rudolfa Marna pa za izdajanje nadaljnjih predpisov in potrebnih pojasnil. 105 Ukrepi za uved- bo nadzora in sekvestra so stekli že pred izdajo naredbe. Tako je oddelek za trgovino in obrt 23. maja 1919 pozval poverjeništvo za pravosodje, naj sodiščem na Štajerskem izda brzojavno odredbo, s katero bi prepovedala razpolaganje z nepremičninami, če obstaja sum, da je prodajalec »podanik neprijateljske« države. Prodaje nepremičnin in njihove zamenjave je odde- lek za trgovino in obrt zaznal po sprejemu odredbe o posebnem nadzor- stvu in sekvestru 30. aprila 1919. Zato je Marn poverjenika za pravosodje Vladimirja Ravniharja pozval, naj izda brzojavno uredbo, s katero bo sodi- ščem na Štajerskem ukazal, naj ustavijo pravne posle, če »je količkaj dvoma, 103 ARS, AS 97, fascikel 14, št. 3014/1919. 104 Naredba o kompetencah oddelka je bila (izdal minister V elimir V eljković) objavljena 19. maja 1919 zaradi spora z ura- dom za pospeševanje obrti, ki je bil podrejen oddelku, vendar kljub temu ni želel predložiti seznama uslužbencev in očrta notranje organizacije. Zato je bila potrebna druga odreba, ki je natančneje uredila zgolj omenjeno sporno vprašanje. Jedro pristojnosti je oddelek ministrstva v Ljubljani imel z »naknado štete pričinjene ratom«. Predvidena je bila delitev na sedem odsekov. Zadnji naj bi imel pristojnosti za povračilo škode, povzročene po vojni. Omenjena organizacijska enota naj bi se delila v tri odseke (pododseke). Prvi naj bi skrbel za pripravo zakona o vojni odškodnini, drugi za upravo neprijateljske imovine, tretji za pomoč vojakom, delavcem in obrtnikom. ARS, AS 97, fascikel 4, mapa 1. 105 UL DV , 24. 5. 1919, št. 47, str. 329. mesto in gospodarstvo.indb 100 mesto in gospodarstvo.indb 100 6.5.2010 14:05:19 6.5.2010 14:05:19 101 da je prodajalec državljan sovražne države«. 106 Ravnihar je opozoril, da take uredbe ne more izdati, saj bi bil tak postopek sodišča nezakonit. Menil je, da lahko sodnik upošteva zgolj tisto, kar mu je bilo predloženo v sodnem spisu. Poverjenik Ravnihar je v dopisu 20. maja 1919 opozoril na uredbi skupne vlade št. 232 z dne 30. decembra 1918 o nadziranju zemljišč (člen 13) in št. 415 z dne 24. marca 1919 o zavarovanju dohodnine in davkov na vojne dobičke (člen 4). Menil je, da to predstavlja zadostno pravno podlago v predstavljenem položaju na Štajerskem. 107 Kot je bilo omenjeno, se je operativna izvedba začela že pred objavo v Uradnem listu. 18. maja 1919 je Marn poslal dopise Osrednjemu ura- du montanskih obratov 108 v Ljubljani in poverjeništvu za agrarno reformo, v katerem je naročil sestavo inventarjev in približno cenitev premoženja (bilanco). 109 Pri izvedbi je prišlo do dilem o podsodnem območju ozemlja Slovenije. Problematično je bilo predvsem pri premoženju v lasti posame- znikov, ki so imeli domovinsko pravico zunaj demarkacijske črte. Mini- strstvo za trgovino in industrijo je telegramsko odgovorilo, naj uradniki upoštevajo teritorialno načelo. Zato so bili vsi tisti, ki so bili prijavljeni na drugi strani demarkacijske črte z Nemško Avstrijo in Italijo, označeni za državljane sovražne države. 110 Ob tem je bilo zaznano prizadevanje Nem- cev, da dobijo domovinsko pravico v Sloveniji. Žerjav je kot tak primer navedel kneza Auersperga. P redlagal je razveljavitev takih odločitev in za- držanost pri podeljevanju domovinske pravice. Ob tem je opozoril, da pri- dobitev statusa stalnega prebivališča ne pomeni istočasno tudi pridobitve državljanstva. 111 Da bi oddelek za trgovino in obrt pri Deželni vladi, ki je bil začasni vrhovni nosilec (do ustanovitve oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani) vseh sekvestrskih nalog v Sloveniji, zadovoljivo opravil svojo delo, je sekvestrom dal 27. maja 1919 navodila za postopek. 112 Najprej je 106 ARS, AS 97, fascikel 2, št. 2997/1919. 107 ARS, AS 97, fascikel 2, št. ad 2997/1919. 108 Sredi junija 1919 sta Okrožni urad v Celju in Okrožni urad v Ljubljani objavila ločena poziva posestnikom rudosle- dnih in rudnikov na območju posameznega urada. V pozivu sta imetnike pravic pozvala, naj v roku meseca dni pošljejo dokazila o svojem državljanstvu. Na obeh seznamih so bili 103 nosilci pravic, od tega 83 na seznamu Okrožnega urada v Celju. UL DS, 23. 6. 1919, št. 110, str. 386. Poziv je bil ponovljen v UL DS, 27. 6. 1919, št. 112, str. 394. UL DS, 30. 6. 1919, št. 113, str. 398. 109 ARS, AS 97, fascikel 2, št. 2882/1919. 110 ARS, AS 97, fascikel 2, št. 3489/1919. 111 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 229–234. 112 V poročilu o začetni izvedbi sekvestra, ki je bilo poslano v Beograd, je zapisano: »Do 24. 5. 1919 se je dalo z ozirom na naredbo 6717 pod sekvester 65 največjih in najvažnejših industrijskih in denarnih zavodov. Ker bo v Mariboru in okolici največ neprijateljskih podanikov prišlo pod sekvester, se bo 1 uradnik tja poslal in radi hitrejšega dela morda ustanovila majhna ekspozitura…« Oddelek za trgovino in obrt pri deželni vladi je 27. 5. 1919 dal podrobna operativna navodila za mesto in gospodarstvo.indb 101 mesto in gospodarstvo.indb 101 6.5.2010 14:05:19 6.5.2010 14:05:19 102 bilo treba popisati premoženje, sestaviti inventar in opraviti cenitev po bi- lancah. Popis in oceno vrednosti so morali sekvestri v zelo kratkem roku, v desetih dneh, poslati oddelku za trgovino in obrt v Ljubljani. Sekvestri so morali deponirati prosta sredstva podjetja pri deželni banki v Ljubljani. Ob tem se je postavilo torišče med Beogradom in Ljubljano zaradi izvajanja ukrepov. Prva odredba o kompetencah oddelka za trgovino in industrijo je bila poslana 19. maja 1919. Ker načelnik uradom za pospeševanje obrti ni posredoval seznama uslužbencev in notranje strukture organizacijske eno- te, je moral minister izdati dodatno odredbo, ki ima datum 5. julij 1919. S tem je bil ustanovljen oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Lju- bljani. Za temo je pomemben prvi člen odredbe, ki je določal naloge od- delka. Med njimi je izpostavljena »naknada štete pričinjene potom rata«. Za izvedbo poplačila je bil pristojen sedmi oddelek, ki se je delil na tri odseke. Prvi odsek je imel nalogo pripraviti zakona o vojni škodi, drugi upravo ne- prijateljske imovine, tretji pa pomoč vojakom, delavcem in obrtnikom. 113 Za učinkovito izvajanje sekvestracij in reševanje stanovanjskega pro- blema predvsem v Ljubljani je poverjeništvo za notranje zadeve izvedlo konec maja popis državljanov sovražnih držav, ki so bivali na Slovenskem. En izvod seznama je odstopilo oddelku za trgovino in obrt. 114 Ministrstvo za trgovino in industrijo je 12. junija 1919 objavilo raz- glas o »nedopustnem prenosu delnic inozemskih podjetij«. Ministrstvo je opazilo prenose delnic na državljane kraljevine ali prijateljskih držav, da bi tako »posamezna podjetja dobila videz, da so domača, dasi so v bistvu meša- nega značaja«. Ministrstvo je zato državljane opozorilo, da je tako početje nezakonito in kaznivo. 115 Poleti 1919 je prišlo do dopolnitve zakonodaje o ravnanju s premo- ženjem in pravicami v lasti državljanov sovražnih držav. V tem kontekstu moramo omeniti naredbo celokupne Deželne vlade z začetka junija 1919, s katero je prepovedala vsako odtujitev ali obremenitev »realnih lekarniških pravic ali inventarja brez izrecnega dovolila vlade«. 116 Poleg tega je minister za trgovino in industrijo dr. Veljković 20. julija 1919 sprejel »Pravilnik o ustanovitvi in delovanju gozdno-industrijske centrale pri ministrstvu trgovi- ne in industrije«. Naloga centrale je bila upravljanje sekvestriranih podjetij, postopek. ARS, AS 97, fascikel 14. 113 ARS, AS 97, fascikel 4, mapa 1. 114 Sejni zapisnik, druga knjiga, str. 263. 115 UL DS, 25. 6. 1919, št. 111, 537, str. 387. 116 UL DS, 11. 6. 1919, št. 104, 521, str. 360. mesto in gospodarstvo.indb 102 mesto in gospodarstvo.indb 102 6.5.2010 14:05:20 6.5.2010 14:05:20 103 ki so se ukvarjala z izkoriščanjem gozdov, predelavo lesa v izdelke, papirni- ce, izdelavo tanina in katrana ter pripravo lesa za kurivo. 117 Centrala je po- stala potrebna, saj je 21. julija osrednja vlada sprejela naredbo o prepovedi odsvojitve ali obremenitve veleposestev. 118 Pri izvajanju sekvestracije oziroma pri fi nančnem delu je sodeloval tudi zasebni kapital. V ta namen so bila julija 1919 v potrditev predložena pravila Jugoslovanske banke za industrijo. Koncesionar za njeno ustano- vitev je bila Jadranska banka. Namen in delokrog banke je bila »izvedba nacionalizacije premoženja inozemcev; v drugi vrsti za izvrševanje bančnih poslov sploh«. 119 Poverjenik Ravnihar, ki je podal mnenje o osnutku pravil, je (10. julija 1919) opozoril na zastarelost v delu, ki govori o predpravicah, saj so bila dobesedni prevod predmetnega zakona iz leta 1855. Predlagal je tudi spremembo šestega člena (o namenu in delokrogu banke). Namesto dikcije »za izvedbo nacionalizacije premoženja inozemcev« je predlagal »po- speševanje domače industrije«. 120 Deželna vlada je na seji 22. septembra 1919 sklenila spremeniti na- redbo št. 232 o nadziranju podjetij in zemljišč. Nova naredba, v kateri sta spremenjena prvi in sedmi člen, je nastala v sodelovanju poverjeništva za agrarno reformo kot centralnega organa ter oddelka za trgovino in obrt kot deželnega organa. 121 Že pred tem je bila 21. julija sprejeta uredba osre- dnje vlade, ki je prepovedovala odsvojitev ali obremenitve veleposestev. Za spremljanje razpolaganja z lastnino so postavili nadzornike, ki so jih vpiso- vali v javne knjige (deželno desko, zemljiško knjigo in trgovski register). 122 Z obema ukrepoma, z naredbo o dopolnitvi naredbe št. 232 123 in nared- bo o prepovedi uničevanja industrijskih podjetij 124 se je končalo obdobje sprejemanja pravne podlage ter ukrepov za demilitarizacijo, obnovitev go- spodarske dejavnosti in družbenega življenja. Ob tem velja poudariti, da je bila normalizacija izvedena ob visokih, idealističnih pričakovanjih, ob splošnem pomanjkanju in potrebi po učinkovitih, a hitrih ukrepih. V tem obdobju je bil sprejet sveženj ukrepov za nacionalizacijo lastniških deležev pri pravnih osebah in zasebnikih ter tudi društvih, ki so bila v lasti drža- 117 UL DS, 18. 8. 1919, št. 134, str. 483–484. 118 UL DS, 25. 8. 1919, št. 137, 495–496. 119 ARS, AS 97, fascikel 2, št. 4433/1919. 120 ARS, AS 97, fascikel 2, št. 4546/1919. 121 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 363. Glej tudi UL DS, 29. 9. 1919, št. 153, str. 560. 122 UL DS, 25. 8. 1919, št. 137, str. 495–496. 123 UL DS, 18. 9. 1919, št. 148, str. 541. 124 UL DS, 15. 9. 1919, št. 146, str. 531. mesto in gospodarstvo.indb 103 mesto in gospodarstvo.indb 103 6.5.2010 14:05:20 6.5.2010 14:05:20 104 vljanov sovražnih držav. Na izvedbi nadzora lahko spremljamo krepitev osrednje vlade v razmerju do vlade v Ljubljani. Krepitev je uveljavila tudi drugačno pravno prakso. Če je bila naredba št. 232 sestavljena po avstrij- skem zakonu o nadzoru tujega premoženja, je bila naredba št. 498 sesta- vljena po srbskem zakonu. Ob tem velja opozoriti na pričakovanje, da bo mogoče nacionalizirati premoženje v lasti tujega kapitala. Zaradi določil o državljanstvu in vpetosti v mednarodni sistem sporazumov je bil sekvester postavljen v razmeroma majhnem obsegu. Še manj izvedenih ukrepov je bilo javno objavljenih v Uradnem listu. Po naredbi št. 232 je bilo v Ura- dnem listu objavljenih sedem zadev, po naredbi 498 pa leta 1919 natančno 31 zadev. V začetku septembra je prišlo do prvih razveljavitev sklepov o posebnem državnem nadzorstvu in sekvestru. Taki primeri so bili »Gerb- stoff extraktwerke Kurka & Wildi« na Polzeli, »Prva jugoslovanska tovarna kopit in drugih lesenih izdelkov« v Loki pri Žusmu 125 in »A. Ebenspanger« v Ljubljani. V tem času je prišlo do prvih končanih postopkov sekvestra- cije. Tako je bilo podjetju »Gewerkschaft Littai« v Litiji s sklepom oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani izrečena sekvestracija. 126 S sklepom deželne vlade 31. avgusta 1919 je do sekvestracije prišlo tudi v komanditni družbi »Alfred Fränkel« v Mariboru. 127 Premoženje podjetja je bilo prodano Simonu Černetiču iz Gorice. 128 Omenjeni primer je edina objava Okrožnega sodišča Maribor v povezavi z izvedbo sekvestra in nad- zorstva. Okrožno sodišče Maribor je sicer redno objavljalo spremembe v trgovskem in zadružnem registru. Konec prehodnega obdobja dokazuje tudi prenos pristojnosti za iz- vedbo nadzora in sekvestra z ministrstva za trgovino in industrijo na mini- strstvo za pravosodje. Sklep o tem je osrednja vlada sprejela 14. decembra 1919. 129 Dokončna odločba o tem je bila sprejeta 25. julija 1920. Ministr- stvu za pravosodje so izročili vse spise, arhiv, knjigovodstvo in pododsek za posojila. 130 Kljub ukinitvi pristojnosti nad sekvestrom je oddelek ministr- stva za trgovino in industrijo obstajal še naprej. Kljub večkratnim posku- som 131 je bil oddelek v Ljubljani ukinjen šele z odlokom 6. marca 1925, ko 125 UL DS, 18. 9. 1919, št. 148, str. 541. 126 UL DS, 8. 10. 1919, št. 158, str. 582. 127 UL DS, 6. 12. 1919, št. 173, str. 642. 128 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, št. k. 1151. 129 UL DS, 12. 2. 1920, št. 20, str. 84. 130 UL DS, 10. 8. 1920, št. 93, str. 421. 131 17. oktobra 1921 je vlada izdala naredbo o ukinitvi avtonomnega ministrstva v Ljubljani. Proti temu je protestiral pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Zaradi njegovega protesta in slovenske politike naredba ni bila uresničena. ARS, AS 97, fascikel 4, mapa 2. mesto in gospodarstvo.indb 104 mesto in gospodarstvo.indb 104 6.5.2010 14:05:20 6.5.2010 14:05:20 105 so del njegovih nalog prenesli na ljubljansko in mariborsko oblast. S tem je bil ukinjen oddelek ministrstva, ki je bil formalno ustanovljen s sklepom resornega ministra 30. aprila 1919 in je začel delati julija istega leta, ko je prevzel zaposlene Deželne vlade, oddelka za trgovino in obrt. 132 Ministrstvo pravde 133 je že pred uradnim prevzemom pristojnosti sodelovalo pri izvedbi sekvestracije. Skrbelo je za nadzor nad ukrepi in v nekaterih primerih predlagalo imenovanje nadzornikov. Ob tem lahko po- udarimo imenovanja ruskih ofi cirjev iz Wranglove armade za pomočnike sekvestrov. Tako je bilo pri podjetju »Bruder Winkle, tovarna kopit« v Sev- nici. Koncept imenovanj je bil zamišljen kot sinekura za obubožane ruske ofi cirje, ki so v Kraljevino SHS prišli brez (večjega) premoženja in so zato živeli v težkih razmerah. V predlogu za imenovanje je bilo zapisano, da so »lastniki fi rme nemački podanici in podjetje lahko prenese pomočnika«. Z imenovanjem se ni strinjal sekvester Guzej, ki ga je motila višina honorarja, ki je bila enaka njegovemu. Zaradi zadržkov je moral priti na konzultacije v Ljubljano. Po pogovorih je bil bolj spravljiv, saj je v dopisu ministrstvu pravde poudaril, da bodo »gospodu generalu šli s pravim taktom na roko sekvester in gospodje Winkle«. Sprva je bil za pomočnika predviden general V l adimir N e t e haeff , na koncu pa je bil imenovan general Vasilij Čerski. 134 Ministrstvo pravde se je naslanjalo na operativni aparat oddelka mi- nistrstva za trgovino in industrijo. Za bolj učinkovito in nadzorovano izva- janje sekvestra na območju mariborske in ljubljanske oblasti je ustanovilo sekcijo ministrstva pravde v Ljubljani. Za prvega načelnika je imenova- lo Kosto Ristića. O tem je obvestilo ministrstvo za trgovino in industrijo 24. marca 1922. 12. aprila 1922 je Ristić prišel v Ljubljano. Od načelnika oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani Rudolfa Marna je zahteval predajo poslov. Marn mu je nameraval predati posle prek po- krajinskega namestnika, ki pa je zavrnil primopredajo, saj je vložil protest proti imenovanju Ristića. Pokrajinski namestnik je imenovanje preložil na čas po rešitvi protesta. Marn je Ristiću kljub temu omogočil vpogled v dokumentacijo. Potem ko je Ristić pregledal končane zadeve nadzora in sekvestra, je odšel nazaj v Beograd. 135 Na podlagi pridobljenih informaciji 132 ARS, AS 97, fascikel 6, št. 280-pr/1921. 133 Po Ravniharjevi oceni je ministrstvo postopno prevzemalo pristojnosti in delokrog poverjeništva za pravosodje De- želne vlade in Pokrajinske vlade za Slovenijo. V drugi polovici leta 1920 je poverjeništvo začelo postajati eksekutivni organ ministrstva za pravosodje. Vladimir Ravnihar: Mojega življenja, str. 146. 134 ARS, AS 97, fascikel 6, št. 321-pr/1921. 135 ARS, AS 97, fascikel 7, št. 279-pr/1922. mesto in gospodarstvo.indb 105 mesto in gospodarstvo.indb 105 6.5.2010 14:05:20 6.5.2010 14:05:20 106 je Ristić sodeloval pri pripravi članka »Nezakonita prodaja jedne fabrike u Sloveniji«, ki je bil objavljen 29. aprila 1922 v zagrebškem Jugoslovanskem Lloydu. O tej temi so se obširno razpisali beograjski časopisi. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je zato 7. maja 1922 pozval načelnika Marna, da mu poroča o obtožbah. Še isti dan, ko je prispel poziv na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, je Marn napisal odgovor. Objavljeno vest je označil za laž. Pojasnil je, da so bile ukinitve nadzorov opravljene zakonito in v sodelovanju z ministrstvom za trgovino in industrijo ter tudi ministrstvom pravde, ko je le-to postalo pristojno za sekvester in državno nadzorstvo. Opozoril je, da je vse ukinitve odobrilo pristojno ministrstvo. Marn je predvideval, da je škandal zakuhal Kosta Ristić , nesojeni šef sekcije za sekvestre v Ljubljani, ki je kot predstavnik ministrstva pregledoval akte sekcije sekvestra. Najbolj so ga zanimale odprave nadzora; našel je 30 pri- merov, ko je ukinitev odobrilo takrat pristojno ministrstvo za trgovino in industrijo. Marn je opozoril, da je ministrstvo pravde za sekvester pristoj- no šele od druge polovice leta 1920. Marn je Ristiću pripisal zlonamerne namene: »Z ono sovražnjostjo, s katero je prišel v Slovenijo, je potem to ob- javil v novinah samo, da še bolj oblati urad podpisanega.« ( Rudolfa Marna, op. a.). Ob tem je poudaril, da je Ristiću pojasnil delokrog in pristojnosti ministrstev ob ukinitvi sekvestrov. Zato je bil Marn prepričan, da je do me- dijskega obračuna prišlo, »ker se mu ( Ristiću op. a.) ni posrečilo pljačkanje v Sloveniji«. Marn je umazano kampanjo sprejel kot osebni napad nanj. 136 Objava članka je imela posledice tudi za Ristića, saj je minister pravde 1. junija 1922 za šefa sekcije za sekvester ministrstva pravde v Ljubljani ime- noval Matijo Zamido, sicer višjega ravnatelja deželnih uradov. Sekcija za sekvestre ministrstva pravde v Ljubljani je bila pristojna za zadeve, kjer so bili ukrepi izdani na podlagi zakona o postopanju s premoženjem ne- prijateljskih podanikov z dne 4. avgusta 1915. Sekcija je bila pravzaprav nadzorni organ oziroma druga instanca (prva je bil oddelek za trgovino in industrijo, tretja instanca pa je bilo ministrstvo pravde). Pristojnosti, izrečene na podlagi naredbe št. 232, so še naprej ostale v okviru oddelka ministrstva. Sekcija je imela sedež na Turjaškem trgu 6/II, kjer ji je najete prostore prepustilo ministrstvo trgovine in industrije. Razglas o ustanovi- tvi je 15. junija 1922 objavil pokrajinski namestnik Ivan Hribar. 137 13. junija 1922 je bila v navzočnosti inšpektorja Uroševića (predlagatelj ustanovitve 136 ARS, AS 97, fascikel 7, št. 428-pr/1922. 137 ARS, AS 97, fascikel 8, št. 507-pr/1922. mesto in gospodarstvo.indb 106 mesto in gospodarstvo.indb 106 6.5.2010 14:05:20 6.5.2010 14:05:20 107 sekcije) primopredaja sekvestrskih poslov. V zapisniku je bilo zapisano, da sekcija prevzame 512 zadev. Od teh jih je bilo 15 »likvidiranih« (oziroma nacionaliziranih), 157 končanih z razveljavitvijo in 340 nedokončanih. Med njimi je bilo največ avstrijskih državljanov (234), nekaj državljanov Nemčije (31) in Madžarske (25). Pri 40 zadevah pa je bil udeležen kapital v lasti čeških, italijanskih, belgijskih in jugoslovanskih državljanov. Kljub ustanovitvi sekcije so nadzorstva, postavljena na podlagi naredbe Narodne vlade št. 232, še naprej ostala v pristojnosti (»specijalna zadeva«) pokrajin- ske uprave. 138 Vendar je pokrajinski namestnik Hribar na Marnov predlog 21. junija 1922 poveril sekcijo »za nadzorstvo in likvidacijo, ki se že itak po- lagoma izvršuje«. 139 Kljub temu pa je Marn razmišljal o nacionalizaciji pod- jetij, verjetno tudi na pobudo slovenskih kapitalistov, saj je predlog o do- datni izvedbi nacionalizacije skupaj s seznamom nacionaliziranih podjetij septembra 1922 poslal ministru po konferenci slovenskih industrialcev. 140 *** S podpisom mirovnih pogodb in njihovo uveljavitvijo je prišlo do spremembe sekvestracijske prakse. Vlada oziroma oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb v Beogradu je zato marca 1920 izdal navodila za izpolnitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Nemčija je bila precedenčni pri- mer za ureditev zasebnopravnih terjatev in lastniških deležev. Po mirovni pogodbi je morala Nemčija jugoslovanskim državljanom povrniti njihovo premoženje, pravice in interese. Naredba je tudi razveljavila zasebnoprav- ne pogodbe, sklenjene pred 5. februarjem 1919 med »našimi sedanjimi pripadniki, ki so bili prej avstrijski in ogrski državljani oziroma bosensko- hercegovskimi pripadniki na eni in nemškimi državljani na drugi strani«. 141 Po ureditvi premoženjskopravnih razmerij z Nemčijo je prišlo do ureditve razmerij še z drugimi državami. Za slovenski del države je bila pomembna ureditev z Avstrijo in Madžarsko. Izvedba sekvestra je bila povezana tudi s prenosom premoženja, ki je bilo zunaj države. Za prenos jugoslovanskega kapitala iz Avstrije se je spomladi 1920 ustanovila Repatria s sedežem v 138 UL pokrajinske uprave za Slovenijo, 30. 6. 1922, št. 70, str. 462. Ob tem velja opozoriti, da je bilo na območju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani leta 1918 27.852 obratov. To pomeni, da je bil državni sekvester in nadzor na podlagi naredbe št. 498 postavljen pri 1,84 odstotkov gospodarskih subjektov. Nika Zupančič Pušavec: Oblike organizira- nja gospodarstva na Slovenskem od 1918 do 1941. Ljubljana 2003, str. 15. 139 ARS, AS 97, fascikel 8, št. 507-pr/1922. 140 ARS, AS 97, fascikel 8, št. 796-pr/1922. 141 UL DS, 7. 4. 1920, št. 43, str. 177–178. mesto in gospodarstvo.indb 107 mesto in gospodarstvo.indb 107 6.5.2010 14:05:20 6.5.2010 14:05:20 108 Ljubljani (v trgovski register pri Deželnem sodišču v Ljubljani kot trgo- vskemu sodišču se je vpisala 3. maja 1920). Kot poslovodje družbe so bili vpisani odvetnik dr. Josip Hacin in ravnatelji naslednjih bank: Slovenske eskomptne banke ( Milan Bogady), Jadranske banke ( Avgust Praprotnik), Kranjske banke ( Gjuro Rašica) in Ljubljanske kreditne banke ( Alojzij Tykač). 142 Družba Repatria je bila ustanovljena še pred uveljavitvijo mi- rovne pogodbe z Avstrijo 16. julija 1920. Z uveljavitvijo saintgermainske pogodbe je bila odpravljena avstrijska naredba iz aprila 1919 o prepovedi prenosa terjatev, bančnih vlog in sefov oseb, ki bivajo v Kraljevini SHS. Po določilih mirovne pogodbe je moral biti prenos imetja jugoslovanskih državljanov opravljen brez omejitev in obremenitev. 143 Pogajanja o ukinitvi sekvestra so se z Avstrijo začela konec decembra 1921. Zato je minister pravde 27. decembra 1921 imenoval Avgusta Pra- protnika (ravnatelja jugoslovanske Union banke) za delegata v odsek, ki se je formiral v drugi polovici januarja 1922, pri pogajanjih za ukinitev sekve- strov z delegati avstrijske republike. 144 Pogajanja so se končala 24. februarja 1924 s podpisom štirih sporazumov: »1. Sporazum o odpravi sekvestrov, prepovedi in vseh drugih izjemnih ukrepov, odrejenih zoper imovino, pravice in interese državljanov podpisnic; 2. Konvencija o plačilu dolgov in terjatev; 3. Sporazum o uporabi odredb saintgermainske pogodbe glede določenega premoženja in pravic bivše bosensko-hercegovske vlade; 4. Sporazum o pre- nosu domicila delniških družb.« 145 Na podlagi predstavljenih sporazumov je minister pravde 5. aprila 1924 razveljavil sekvester za avstrijske drža- vljane. S tem so bile razveljavljene odločbe o sekvestru na podlagi sklepov osrednje vlade 5. februarja in 30. aprila 1919 oziroma naredbe št. 498. V Uradnem listu je razglas o sklepu ministra pravde objavil dr. Zamida, šef sekcije za sekvestre ministrstva pravde v Ljubljani. 146 Že pred tem je bila razveljavljena naredba Narodne vlade v Ljubljani o državnem nadzoru s številko 232. Z uveljavitvijo vidovdanske ustave je bila preklicana veljavnost naredb vlade v Ljubljani. V našem primeru velja opozoriti na zakon, s katerim so bile ukinjene nekatere naredbe Deželne vlade za Slovenije, ki so bile v resorju ministrstva trgovine in industrije. 147 142 UL DS, 7. 6. 1920, št. 70, str. 319. 143 UL DS, 4. 9. 1920, št. 102, str. 468. UL DS, 9. 9. 1920, št. 103, str. 471–472. 144 ARS, AS 97, fascikel 7, št. 8-pr./1922 145 UL ljubljanske in mariborske oblasti, 18. 3. 1924, št. 21, str. 141–143. 146 UL ljubljanske in mariborske oblasti, 14. 4. 1924, št. 32, str. 199. 147 UL, 23. 5. 1922, št. 52, 144, str. 341 in UL, 14. 6. 1922, št. 63, 177, str. 419. mesto in gospodarstvo.indb 108 mesto in gospodarstvo.indb 108 6.5.2010 14:05:20 6.5.2010 14:05:20 109 Pravno praznino na področju ravnanja s premoženjem v lasti sovražnih državljanov je zapolnil zakon (29. januar 1922) o razširitvi veljavnosti za- kona o ravnanju z imovino neprijateljskih podanikov (17. avgusta 1915) in odločba o odobritvi sklepov pariške ekonomske konference (18. oktobra 1916) na ozemlju celotne kraljevine. Zakon je nadomeščal sklep ministr- skega sveta z dne 5. februarja 1919, objavljenega v Službenih Novinah 27. februarja 1919, št. 17. 148 Prav tako je bil sprejet zakon, ki je ukinjal veljav- nost cesarske naredbe o zasegi premoženja zaradi veleizdaje. 149 Zaradi neuradnih informacij o nameravani ukinitvi naredbe št. 232 je bilo januarja 1922 organizirano posvetovanje o državnem nadzorstvu nad Trboveljsko premogokopno družbo. 150 Zakon o ukinitvi naredbe je bil objavljen 30. januarja 1922. Drugi člen zakona je določal izbris plomb na podlagi naredbe št. 232. 151 Rudolf Marn, načelnik oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, je menil, da bo s tem nastal vakuum. 152 Sekvester na podsodnem območju Okrožnega sodišča Maribor 153 V nadaljevanju bom predstavil izvedbo državnega nadzorstva in se- kvestra, postavljenega na podlagi naredbe številka 232 (sprejete 30. decem- bra 1918) in 498 (sprejete 21. maja 1919) na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Pri okrožnem sodišču, ki je bilo ustanovljeno leta 1898, so vodili trgovski in zadružni register za sodne okraje Gornja Radgona, Lju- tomer, Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Slovenska Bistrica in Sveti Lenart v Slovenskih goricah. 154 Podatke iz trgovskega in zadružnega re- gistra sem primerjal z objavami v Uradnem listu ter z arhivskim gradi- vom fonda oddelka ministrstva za trgovino in industrijo in Ljubljano. Na podlagi teh virov sem naredil analizo strukture nadzorovanih podjetij. Za- radi povednosti in izvajanja predpisov v praksi sem se odločil predstaviti primere nadzorstva. Posebej sem poudaril tri primere. V prvem primeru bom prikazal nostrifi kacijo (elektrarna Fala), v drugem prodajo po hitre- mu postopku (primer Denzel-Glumac) in v tretjem prodajo nepremičnine po nacionalnem ključu (Fellinger-Saier). V teh primerih se zrcali proces nostrifi kacije in sekvestracije pravnih subjektov ter premoženja ob viso- 148 UL, 28. 12. 1922, št. 131, 428, str. 924. 149 UL, 30. 8. 1922, št. 90, 284, str. 599–600. 150 AS 97, fascikel 7, št. 97-pr/1922. 151 UL, 21. 7. 1922, št. 77, str. 510. 152 AS 97, fascikel 7, št. 97-pr/1922. 153 Na podlagi popisa 1900 je v Sodnem okraju Maribor imelo domovinsko pravico 77.264 oseb, od tega v Mariboru 24.601. Allgemeines Ortschaft en-Verzeichniss : der im Reichsrate Vertretenen Königreiche und Länder nach den Ergeb- nissen der Volkszählung vom 31. Dezember 1900. Wien 1902, str. 102. 154 Emica Ogrizek: Sodni register Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941: Trgovski register. Maribor 2006, str. 6–11. mesto in gospodarstvo.indb 109 mesto in gospodarstvo.indb 109 6.5.2010 14:05:20 6.5.2010 14:05:20 110 kih pričakovanjih slovenskih oblastnikov v primežu geopolitičnih razmerij mednarodnih dogovorov in pomanjkanja v prevratni dobi. V tem procesu lahko spremljamo tudi prehod od »nacionalne mantre« kot temelja držav- nosti do ozemlja kot konstitutivnega elementa. Poleg slednjega velja pou- dariti zasebno lastnino kot temeljno podmeno Kraljevine SHS. S podpisom mednarodnih pogodb obvelja državljansko-teritorialni pristop. Trajna po- sledica v nacionalnem pogledu je zunanja podoba pravnih subjektov, kar pomeni slovenski naziv in jezik korespondence z javnimi uradi ter zapo- slovanje kadrov, ki znajo slovensko. Omenjene značilnosti so ključne spre- membe v zasebnem sektorju ob procesu nostrifi kacije na Slovenskem. Ob tem velja dodati stično točko slovenskih in avstrijskih nacionalistov, ki so istim nemškim podjetnikom očitali konformno vedenje v novih okolišči- nah. Nemcem, ki so imeli materialni interes, so avstrijski publicisti očita- li, da so dali prednost ekonomskim interesom pred nacionalnim. Kot tak primer je bil poudarjen Mohorko. 155 Maja 1921 je Slovenski narod pisal, da imajo mariborske trgovine navzven jugoslovanski obraz, medtem ko »pri natančnejši preiskavi tuja podjetja«. Časnik je poudaril trgovca Mohorka, ki mu je graški listi Tagespost očital »jugoslovenstvo«, kar je ta v posebni izjavi s plačanim prispevkom odločno zavrnil. Ob tem je Slovenski narod poudaril, da veletrgovina petroleja Mohorko sodeluje z madžarskim pod- jetjem Danica, ki je v lasti židovskega kapitala. Zato je slovenski narod pro- testiral proti »nepotrebni tuji konkurenci«. 156 Pri izvedbi državnega nadzora so pomembno vlogo imela nacionalna čustva, ki pa niso bila naravnana samo proti Nemcem, ampak tudi Hrva- tom in Srbom. Tak primer je bil postopek odobritve soglasja za darilno pogodbo z bremenom, s katero je lastnica Ana Reppinh iz Šentilja podarila posestvo v vrednosti 985.000 kron. Kot pogoj je postavila zgolj preskrbo in dostojen pogreb. Lastnica je bila »izrazito nemškega mišljenja«, zato je bilo posestvo uvrščeno med tiste, za katere je pred sklenitvijo pravnega posla treba pridobiti soglasje oddelka ministrstva za trgovino in industrijo. Za omenjeni oddelek je mnenje o zadevi izdelal krajevni referent, zanj pa oro- žniška postaja, ki je v poročilu poudarila, da je Ana »umobolna«, čeprav za svojo trditev ni imela nobenega potrdila. Proti temu je protestiral obdarje- nec, ki je v postopku videl »zaroto krajevnih faktorjev«. Vzrok za to naj bi bili njegova pravoslavna veroizpoved in nacionalnost. V to je bil prepričan, 155 ARS, AS 97, fascikel 6, št. 253/1921. 156 ARS, AS 97, fascikel 6, št. 253-pr/1921. mesto in gospodarstvo.indb 110 mesto in gospodarstvo.indb 110 6.5.2010 14:05:20 6.5.2010 14:05:20 111 saj je od referenta izvedel, kaj je razlog za zadržek, s čimer je referent izdal uradno tajnost. Na koncu je obdarjenec uspel dokazati, da Reppinhova ni umsko bolna. 157 Državni nadzor je bil vpet tudi v povračilne ukrepe zaradi odpušča- nja Slovencev po razglasitvi rezultatov koroškega plebiscita oktobra 1920 v nemških industrijskih podjetjih v Avstriji, predvsem na Koroškem. Pred- sedstvo Deželne vlade je na predlog Ljubljanske kreditne banke februarja 1921 načelniku ministrstva trgovine in industrije naročilo, naj poskrbi za protiukrepe. Predlagano je bilo odpuščanje vseh Nemcev z domovinsko pravico na Koroškem, ki za delovni proces v obratih niso bili nujno po- trebni. O odpustu naj bi postavljeni državni nadzornik obvestil politično oblast, ki jih bi nato izgnala. Tiste, ki bi ostali, pa bi policija stalno nadzi- rala, predvsem njihova potovanja v Avstrijo. Predsedstvo je menilo, da je odpuščanje potrebno v Mariboru (»Posebno je potrebno tako čiščenje v Ma- riboru in okolici.«). 158 Poverjeništvo za notranje zadeve je ob tem opozorilo na skrb vzbujajoče stanje pri širjenju komunističnih zamisli »na severni meji«. Poudarilo je vpliv nemških delavcev pri širjenju komunističnih in Radičevih zamisli. 159 Ob tem so se pogosto širile vesti o mobilizaciji jugo- slovanske vojske. Po mnenju oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, ki je o tem poslal aprila 1921 poročilo v Beograd, je bil namen takih vesti povzročiti razburjenost in škodovati državi, saj se je s tem povečevalo ne- zadovoljstvo ter onemogočala konsolidacija razmer in povojne obnove. 160 Analiza uvedbe državnega nadzora v mariborskem sodnem okrožju je bila opravljena na podlagi trgovskega in zadružnega registra Okrožnega sodišča Maribor in arhivskega gradiva oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki ga hrani Arhiv republike Slovenije. V omenjenem arhivskem fondu je poseben sklop z nazivom »sekvestracije«. Kljub temu velja opozoriti, da je v njem zgolj nekaj primerov, večinoma manjših za- dev, ki so bile končane do leta 1922. Gradivo omogoča pripravo ustreznega vzorca za analizo strukturnih, pravnih in lastniških sprememb. Registra omogočata statistično analizo obsega in vpliva uvedbe sekvestra pri go- spodarskih subjektih ter uradno izvedbo postopka. Gradivo ministrstva za 157 ARS, AS 97, fascikel 6, št. 243/1921. 158 ARS, AS 97, fascikel 6, št. 1297/1921. 159 ARS, AS 97, fascikel 6, št. 338-pr/1921. Nezaupanje do tujcev, ki so jim pripisovali zlonamerne namene. Nezaupanje in nezadostna komunikacija sta ovirala »konsolidacijo razmer« v gospodarstvu, predvsem v industrijskih središčih. ARS, AS 97, št. 758/1921. 160 ARS, AS 97, fascikel 6, št. 243/1921. mesto in gospodarstvo.indb 111 mesto in gospodarstvo.indb 111 6.5.2010 14:05:21 6.5.2010 14:05:21 112 trgovino in industrijo pa omogoča vpogled nad uvedbo sekvestra nad ne- premičninami. Za presečen datum za statistično opazovanje pravnih oseb sem izbral 8. maj 1919. 161 Na ta dan je bila namreč vpisana zadnja družba, pri kateri je bil uveden sekvester. Gre za »Clotar Bouvier Champagner-fa- brikation« v Gornji Radgoni. Družba je bila pred tem od leta 1898 vpisa- na v register trgovskega sodišča na Dunaju. Nato so lastniki oktobra 1918 poskušali družbo vpisati pri trgovskem registru v Gradcu. Clotar je sedež svojega podjetja prenesel v Radgono in aprila 1919 zaprosil, naj se vpiše v mariborski register. Nova jugoslovanska sodna oblast je izdala vsa po- trebna dokazila v tej zadevi, ko je za Clotarja mlajšega in njegovega strica Bertholda urejala vpis v register v nemškem jeziku in postavljala podjetje v Gornjo Radgono in ne v Radgono. Vpisana je bila 8. maja 1919 z lastnikom Clotarjem Bouvirjem starejšim, torej nekaj dni po izdani naredbi ministra za trgovino in industrijo o razširitvi srbskih zakonov in naredb o sekve- straciji. 162 Po sprejemu naredbe št. 498 (o sekvestru premoženja v lasti državlja- nov sovražnih držav) je načelnik oddelka za trgovino in obrt dr. Rudolf Marn načrtoval osnovanje ekspoziture v Mariboru, ker je pričakoval velik obseg uvedbe zadev. Podobno so pričakovali tudi v Deželni vladi. Vlada je ocenila, da bi od 50.000 do 80.000 prebivalcev raje živelo v Avstriji. 163 Zara- di razpoloženja in poteka mednarodne mirovne konference v Parizu je De- želna vlada predlagala taktno postopanje. Maribor je imel namreč posebno mesto v pripravah nadzora. Na eni strani je bila želja ostro izvajati nadzor, na drugi strani pa tenkočutna gospodarska politika, ki je poskušala pre- prečiti rast socialnega nezadovoljstva. To ponazarja prizadevanje Deželne vlade, da izvoz vina v Avstrijo ne bi bil obdavčen. Vino je bilo pomembno trgovsko blago v Mariboru in Slovenskih goricah. 164 Odnos vlade v Ljubljani je bil odvisen od mednarodnih okoliščin. 161 Podjetje »Georg Graf von Th urnsches Sthalwerk Streiteben« na Ravnah na Koroškem, pri katerem je bil uveden se- kvester, je bilo vpisano v trgovski register Okrožnega sodišča Maribor šele 26. julija 1920. Naziv podjetja je bil nemško- slovensko-francoski. 15. decembra 1920 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva (na podlagi odločitve sodišča z dne 9. decembra 1920. Pred tem, 4. avgusta 1919, je odredbo (št. 5224) o državnem nadzorstvu izdal oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. 24. avgusta 1922 je bil vpisan naziv družbe v srbskem, italijanskem in angleškem jeziku. 8. marca 1923 je bil na podlagi odredbe (št. 5224/19-147) oddelka ministrstva v Ljubljani z dne 27. oktober 1922 opravljen izbris državnega nadzorstva. 20. oktobra 1927 se je vpisalo preoblikovanje družbe v delniško družbo. PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1061. 162 PAMB, Orožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152. 163 Prim. Jože Šorn: Začetki industrije na Slovenskem. Maribor 1984, str. 244–257. Hans Pirchegger: Das steierische Draugebiet - ein Teilgebiet Deutsch-Österreich. Graz 1919, str. 16–18. 164 Naredbo o razpustitvi društva je poverjeništvo za notranje zadeve izdalo 11. junija 1919. UL DS, 16. 6. 1919, št. 107, str. 371. mesto in gospodarstvo.indb 112 mesto in gospodarstvo.indb 112 6.5.2010 14:05:21 6.5.2010 14:05:21 113 Najbolj izrazito je bilo to vidno pri ravnanju z društvi, katerih »namen ni bil skladen z obstojem nacionalne države Kraljevine SHS«. Vladi v Ljubljani je bil problem nemških društev, ki so veljala za trdnjave nemštva oziroma nemške kulture, znan že na začetku leta 1919. Tak primer je bil poskus prodaje palače Kazina v Ljubljani in Deutsches Haus v Brežicah. Vlada je obe nameri preprečila z vpisom državnega nadzorstva v zemljiški knjigi. Nadaljnjih ukrepov pa ni želela sprejemati, ker meja še ni bila določena in ker se je bala morebitnih povračilnih ukrepov proti slovenskim društvom na Koroškem. 165 Prve odločnejše ukrepe je sprejela junija 1919, ko je srbska vojska zasedla Koroško 166 in je bila na mednarodni mirovni konferenci v Parizu načelno sprejeta odločitev o statusu Maribora. Naredba poverjeni- štva za notranje zadeve, ki je urejala razpustitev društev s protidržavnim namenom, je v Uradnem listu izšla 2. junija 1919. Z njo so bile razpu- ščene podružnice društva »Südmark« in »Deutscher Schulverein«. 167 Nekaj dni pozneje je poverjeništvo za notranje zadeve izdalo naredbo, s katero je razpustilo »podružnice nemških osrednjih društev s sedežem v sovražnem inozemstvu«. Razpuščene so bile podružnice »Deutscher Turnverein«, »Die Naturfreunde« in »Deutsch-evangelisch Bund«. 168 Ob tem velja opozoriti na trend prostovoljne razpustitve nemških društev. Sredi junija 1919 se je razšlo društvo »Pensions- Unterstützungsverein der städtische Sicherheitwa- chem, deren Witwen und Waisen«. 169 Podpredsednik vlade dr. Žerjav je 16. junija 1919 na seji vlade predlagal razpust društva »Deutscher Sprachvere- in« v Mariboru. Ob tem je Žerjav posumil, da bi lahko društveno premo- ženje »pripadlo kakemu namenu proti državnim interesom«. Zato je vlada naročila policijskemu komisariatu v Maribor, naj postavi kuratorja in pre- dlaga oddelku za trgovino in obrt, da društveno premoženje sekvestrira. 170 Razpuščanje in razhajanje društev v Sloveniji v obdobju 1919–1924 prikazujeta naslednja grafa. V statistiko so zajeta vsa društva (tudi sloven- 165 Prim. opombe 58, 59, 60 in 61. 166 Damijan Guštin: Spopadi za Koroško. V: Slovenska novejša zgodovina: prvi zvezek (ur. Zdenko Čepič et al.). Ljubljana 2005, str. 213–215. 167 UL DS, 5. 6. 1919, št. 102, str. 352. Deželna vlada je 8. marca 1921 sprejela sklep, s katerim je društvoma »Deutscher Schulverein« in »Südmark« prepovedano delovanje v Kraljevini SHS. S tem je politične in policijske sile pozvala, naj pozorno spremljajo demonstrativne protidržavne geste. UL DS, 12. 4. 1921, št. 37, str. 198. Andrej Studen: »Izjava enega zanesljivega Slovenca zadostuje«: Denunciacije pronemških elementov po razpadu Habsburške monarhije v dokumentih okrajnega sodišča Slovenske Konjice. V: Prispevki za novejšo zgodovino, 2009, št. 1, str. 129–142. 168 UL DS, 25. 6. 1919, št. 111, str. 387. 169 UL DS, 29. 7. 1919, št. 125, str. 446. 170 Sejni zapisnik DS, druga knjiga, str. 232–234. Razpust nemških podpornih društev zaradi neskladnosti z interesi kra- ljestva SHS. Razpuščena so bila tudi društva, ki so delovale kot podružnice društev s sedežem v »sovražnem inozemstvu«. Prim. UL DS, 15. 9. 1919, št. 146, str. 531. mesto in gospodarstvo.indb 113 mesto in gospodarstvo.indb 113 6.5.2010 14:05:21 6.5.2010 14:05:21 114 ska), ki so v obravnavanem obdobju bila razpuščena ali pa je bilo za njih objavljeno prostovoljno prenehanje delovanja. Z obeh grafov je razvidna prevlada društev s Štajerske oziroma predvsem območja sodnega okraja Maribor. Društva so prenehala delovati predvsem iz nacionalno-kulturnih Graf 1: Razpustitev društev v obdobju 1919–1924. Podatke sem pridobil na podlagi objav razpustitev v Uradnem listu Graf 2: Razid društev v obdobju 1919–1924. Podatke sem pridobil na podlagi objav v Uradnem listu. mesto in gospodarstvo.indb 114 mesto in gospodarstvo.indb 114 6.5.2010 14:05:21 6.5.2010 14:05:21 115 razlogov. Poudariti velja nemška podporna društva in vojna društva nek- danje cesarsko-kraljeve vojske. V manjšem obsegu pa je bil po sprejemu Obznane 30. decembra 1920 razlog za razpustitev tudi idejno-političen (v tem sklopu so predvsem komunistična in delavska društva). *** V naslednjih tabelah in grafi h prikazujem strukturo pravnih oseb v trgovskem registru pri Okrožnem sodišču Maribor. Kot je razvidno iz ta- bele 1, je bilo največ pravnih oseb registriranih v sodnem okraju Maribor, najmanj pa v sodnem okraju Sveti Lenart v Slovenskih goricah. V Maribo- ru je bilo 58 odstotkov pravni subjektov, na Ptuju pa 16 odstotkov. V struk- turi podjetij prevladujejo trgovine. Zanimivo je, da je Maribor v kategoriji trgovina zastopan najšibkeje. Druga najmočnejša skupina, ki predstavlja petino pravnih subjektov, so tovarne. V tej kategoriji se poveča delež Ma- ribora, saj jih je bilo kar 60 odstotkov v Mariboru kot gospodarskem sre- dišču. V drugih, bolj specializiranih kategorijah, ki so značilna za urbana središča, je delež Maribora prevladujoč, če že ne absoluten. V tabeli 1 so navedeni podatki ob uvedbi državnega nadzora in se- kvestra. Postavljeno je razlikovanje med izvedenimi ukrepi glede na prav- no podlago. Po naredbi številka 232 (sprejeti 30. decembra 1918) je bil dr- žavni nadzor vpisan pri vsaj treh zadevah. Državni nadzor je bil prav tako vpisan pri vseh sedmih lekarnah. Na podlagi naredbe št. 498 je bilo vpi- sanih 28 ukrepov državnega nadzora in sekvestra. Kar polovica primerov je bila vpisana na območju mesta Maribor, poleg tega pa še dodatno ena zadeva v okolici Maribora, ki je sodila v sodni okraj Maribor. Največ zadev je bilo vpisanih v Radljah ob Dravi (26,7 odstotka) in Slovenski Bistrici (21,7 odstotka). Presenetljivo malo pa je bilo vpisanih ukrepov za sodni okraj Ptuj, in sicer 4,7 odstotka. Povprečen delež nadzorovanih subjektov je bil 9,4 odstotka. Za primerjavo povejmo, da je bil delež v sodnem okraju Maribor 10,3 odstotka. Končani zadevi s sekvestrom sta bili zgolj dve, kar predstavlja 0,5 odstotka pravnih subjektov na območju sodnega okrožja Maribor. Obe zadevi sta bil na območju sodnega okraja Maribor. Ob tem velja poudariti, da je bil v Sloveniji vpisan ukrep državnega nadzorstva in sekvestra pri 527 pravnih subjektih. 171 To pomeni, da je bil državni sekve- 171 ARS, AS 97, fascikel 8, št. 507-pr/1922. mesto in gospodarstvo.indb 115 mesto in gospodarstvo.indb 115 6.5.2010 14:05:21 6.5.2010 14:05:21 116 ster in nadzor na podlagi naredbe št. 498 postavljen pri 1,84 odstotka go- spodarskih subjektov, saj je bilo na območju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani leta 1918 natančno 27.852 obratov. 172 V Sloveniji je bilo končanih z razlastitvijo in prodajo na dražbi vsaj 15 zadev, od tega 2 zadevi na območju Okrožnega sodišča Maribor. 173 Tabela 1: Struktura podjetij po sodnih okrajih, vpisanih v trgovski register Okrožnega sodišča Maribor Sodni okraji Maribor- okolica Maribor- mesto Sveti Lenart Slovenska Bistrica Ptuj Or- mož Ljuto- mer Gornja Radgona Radlje ob Dravi Skupaj Število pravnih oseb 34 194 5 23 64 14 32 14 15 395 Trgovina 18 137 5 16 57 12 23 8 12 288 Tovarna 15 36 6 6 8 5 3 79 Lekarna 4 1 1 1 7 Zdravilišče 1 Gradbeništvo 1 5 1 1 8 Kavarna 1 1 Tiskarna 2 2 Špedicija 3 3 Banka 5 5 Fotoatelje 1 1 Število nad- zorov (po naredbi 232 in naredbi o nadzoru lekarniškega inventarja) 3 + 4 174 1 175 1 176 1 177 3 + 7 178 Število sekve- strov (po naredbi 498) 11 4 43 242 8 2,9 % 10,3 % 21,7 % 4,7 %7,1 % 3,14 14,3 % 26,7 % 9,4 % 172 Nika Zupančič Pušavec: Oblike organiziranja gospodarstva na Slovenskem od 1918 do 1941. Ljubljana 2003, str. 15. 173 Ob pregledovanju arhivskega vira nisem našel poročila, ki bi omenjalo višje število končanih zadev. ARS, AS 97, fascikel 8, št. 507-pr/1922. 174 Lekarne. 175 Lekarna. 176 Lekarna. 177 Lekarna. 178 Lekarne. mesto in gospodarstvo.indb 116 mesto in gospodarstvo.indb 116 6.5.2010 14:05:21 6.5.2010 14:05:21 117 Sodni okraji Maribor- okolica Maribor- mesto Sveti Lenart Slovenska Bistrica Ptuj Or- mož Ljuto- mer Gornja Radgona Radlje ob Dravi Skupaj Število in delež s sekvestracijo končanih postopkov 2 zadevi 1,03 % 0,5 % Vir: PAMB, fond Okrožno sodišče Maribor, trgovski register. V tabeli 2 so prikazana struktura nadzorovanih podjetij in odstopa- nja glede na sodnih okraj. Iz nje je viden nizek delež nadzorovanih trgovin in tovarn. Bolj zanimiva je primerjava med deležem nadzorovanih podjetij v okrožju z deležem na območju sodnega okraja Maribor. Ob tem velja po- udariti, da je bila stopnja zadev v Mariboru nižja samo v kategoriji tovarn. Pri vseh drugih kategorijah je bil delež enak ali višji. Tabela 2: Delež pravnih oseb, pri katerih je bil uveden državni nadzor ali sekvester Število pravni oseb na območju Okrožnega sodišča Maribor Število vpisanih državnih nadzorov in sekvestrov (v okrožju) Delež Število pravnih oseb na področju sodnega okraja Maribor Število vpisanih državnih nadzorov in sekvestrov (v sodnem okraju Maribor) Delež Trgovine 288 11 3,8 % 155 6 3,9 % Tovarne 79 15 19 % 51 8 15,7 % Lekarne 7 7 100 % 4 4 100 % Zdravilišče 1 1 100 % Tiskarna 2 1 50 % 2 1 50 % Transport 3 1 33,3 % 3 1 33,3 % Banka 5 2 40 % 5 2 40 % Vir: PAMB, fond Okrožno sodišče Maribor, trgovski register. Ob pregledovanju gradiva se mi je porodilo vprašanje, kakšen vpliv je imela prevratna doba na obstojnost poslovanja gospodarskih subjektov. Z grafa 3 je razvidno, da je prevratna doba imela omejen vpliv na obstoj podjetij. Bolj ranljive so bile podružnice podjetij s sedežem v tujini, saj so skoraj vse propadle. Veliko večji vpliv na obstoj pravnih subjektov, ki so bila vpisana v trgovski register 8. maja 1919, je imela svetovna gospodarska kriza oziroma njene posledice v tridesetih letih 20. stoletja. mesto in gospodarstvo.indb 117 mesto in gospodarstvo.indb 117 6.5.2010 14:05:21 6.5.2010 14:05:21 118 Graf 3: Obstoj pravnih oseb, vpisanih v trgovski register pri Okrožnem sodišču Maribor Graf 4: obstoj pravnih oseb, vpisanih v trgovski register, pri katerih je bil vpisan državni nadzor ali sekvester Vir: PAMB, fond Okrožno sodišče Maribor, trgovski register. Vir: PAMB, fond Okrožno sodišče Maribor, trgovski register. mesto in gospodarstvo.indb 118 mesto in gospodarstvo.indb 118 6.5.2010 14:05:22 6.5.2010 14:05:22 119 Primerjal sem tudi, kakšen vpliv je imela uvedba državnega nadzora in sekvestra na obstojpravnih oseb. Ugotovil sem, da so vrhovi krivulje ob- stojnost precej podobni. Razlikuje se v bolj poudarjeni volatilnosti na za- četku leta v prevratni dobi, predvsem na območju sodnega okraja Maribor. Obstoj podjetij, vpisanih v trgovski register, sem primerjal z zadru- gami, vpisanimi v zadružni register. Upošteval sem registrirane zadruge na območju Okrožnega sodišča Maribor na dan 5. maj 1919. Ugotovil sem, da je imela prevratna doba večji vpliv na obstoj zadrug. Z grafa 5 je razviden manjši vpliv svetovne gospodarske krize. Večina zadrug je bila vpisana v register do zakonskih sprememb tega področja po letu 1947. Problema obstojnosti podjetij, vpisanih v trgovski register, bom na- tančneje prikazal z naslednjima tabelama. Z izpostavljenimi prelomnicami v »življenju pravne osebe« želim pokazati ravnanje lastnika. V prvi tabeli bom prikazal podjetja, pri katerih je prevratna doba s svojimi pojavnimi Graf 5: Obstoj zadrug, vpisanih v zadružni register pri Okrožnem sodišču Maribor na dan 8. maj 1919 Vir: PAMB, fond Okrožno sodišče Maribor, zadružni register. mesto in gospodarstvo.indb 119 mesto in gospodarstvo.indb 119 6.5.2010 14:05:22 6.5.2010 14:05:22 120 značilnostmi vplivala na opustitev dejavnosti. Ob tem velja opozoriti, da je na delovanje precej vplivala usoda lastnika ali družbenika podjetja. V dru- gi tabeli bom predstavil podjetja, pri katerih je bil v trgovski register vpisan ukrep državnega nadzorstva. Tabela 3: Trije primeri podjetij z omembo pomembnih dogodkov 1. »Cafe Central des Julius Rupprich in Marburg« v Mariboru 15. maja 1894 je bila v trgovski register vpisana kavarna v Mariboru, katere lastnik je bil Julius Rupprich. Lastnik je dejavnost opustil leta 1918. Od takrat naprej je fi nančna direkcija neuspešno poizvedovala o bivališču lastnika kavarne. Zato je bil 7. septembra 1939 opravljen izbris iz registra. 179 2. »Julius Meinl« v Mariboru 3. junija 1908 je bila vpisana podružnica trgovine z mešanim blagom (sedež podjetja je bil na Dunaju). Od leta 1912 je bil predmet obrata tudi pražarna kave, izdelava čokolade, kavnih nadomestkov, kompo- tov in suhega sadja. Podružnica je bila opuščena že leta 1918, izbris iz registra pa je bil opravljen 12. maja 1927. 180 3. »Josefi ne Neuss« v Poljčanah 19. marca 1885 je bilo v trgovski register vpisano podjetje za izdelo- vanje pohištva. Lastnika podjetja Antona Kobilscheka je bilo strah pred uvedbo sekvestra, saj je že 10. marca 1919 pridobil potrdilo o domovinski pravici v Poljčanah, 13. avgusta 1919 pa tudi potni list. Oba dokumenta je priložil prošnji za vpis slovenskega naziva pod- jetja. Prošnjo za vpis je oddal 20. oktobra 1919. Sprememba je bila izvedena 8. novembra 1919. Podjetje je bilo iz registra izbrisano 1. marca 1934, saj se je vdova Antona Kobilscheka Suzana nekaj let po smrti svojega moža preselila v rojstno mesto (Wiener Neustadt). 181 Vir: PAMB, fond Okrožno sodišče Maribor, trgovski register. 179 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152, t. e. 1082. 180 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1055. 181 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152, t. e. 1079. mesto in gospodarstvo.indb 120 mesto in gospodarstvo.indb 120 6.5.2010 14:05:22 6.5.2010 14:05:22 121 Tabela 4: Primeri nadzorovanih podjetij z omembo pomembnih prelomnic 1. » J. Kokoschinegg« v Mariboru 21. aprila 1868 je bila vpisana trgovina z mešanim blagom. Na za- četku leta 1919 je Rudolf Kokoschinegg opustil trgovino z mešanim blagom s sedežem v Mariboru ter prodal svojo hišo g. Šoštariču. Na njegovo odločitev je verjetno vplivala zaplemba volne in polizdelkov na železniški postaji konec novembra 1918. Kokoschinegg je ome- njeno blago, ki ga je ljubljanski poročevalec časnika Tagespost ocenil na 1,5 milijona kron, nameraval izvoziti v Avstrijo. 182 17. maja 1919 je vladni komisar dr. Vilko Pfeifer obvestil (zadeva št. 5518) okraj- no sodišče Maribor o uvedbi nadzora nad trgovino z manufakturo. Za nadzornika je bil imenovan Karol Jenčič. Državno nadzorstvo je bilo vpisano dne 21. maja 1919. 18. oktobra 1922 je zaradi Jenčičeve bolezni postavljen nov nadzornik, dr. Vladimir Sernec. O zamenjavi nadzornika so bili obveščeni lastnik podjetja, mariborski magistrat, fi nančna prokuratura, odvetnik Sernec in Okrožno sodišče v Maribo- ru. Že pred tem je Rudolf Kokoschineegg leta 1920 pri obrtni oblasti prijavil opust trgovine ter predlagal izbris v trgovskem registru. Zara- di državnega nadzora to ni bilo mogoče izvesti. Izbris je bilo mogoče opraviti po ukinitvi nadzora 16. oktobra 1922. 18. oktobra 1922 je bil opravljen izbris državnega nadzora, 15. novembra 1922 pa še izbris iz registra. 183 2. » Karl Wolf, Drogen und Chemicalienhandlung zum Schwarzen Adler« v Mariboru 30. aprila 1901 je bila vpisana v trgovski register lekarna Karla Wolfa. 20. junija 1919 je bilo vpisano državno nadzorstvo. 5. decembra 1935 je bil opravljen izbris zaradi prenehanja. 184 3. »J. & R. Pfrimer Weinhandlung« v Mariboru 28. avgusta 1867 je bil opravljen vpis trgovine z vinom v Maribo- ru. 29. junija 1919 je bil v trgovski register vpisan ukrep sekvestra in posebnega državnega nadzorstva na podlagi sklepa Deželne vlade za Slovenijo z dne 28. maja 1919 (odločba oddelka za trgovino in obrt 182 Von den Südslawen. V: Tagespost, 28. 11. 1918, št. 327, str. 3. 183 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152, t. e. 1085. 184 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152, t. e. 1077. mesto in gospodarstvo.indb 121 mesto in gospodarstvo.indb 121 6.5.2010 14:05:22 6.5.2010 14:05:22 122 št. 2984/19 dne 18. maja 1919). Sekvester je postal Andrej Oset s Tol- stega vrha. 25. avgusta 1919 se je izbrisal zaznamek sekvsetra, ohranil pa se je vpisan ukrep državnega nadzorstva. 16. maja 1947 je bilo podjetje izbrisano zaradi opustitve dejavnosti. Pred tem je bila 11. septembra 1945 izdana odločba o zaplembi. 185 4. »Pugl & Rossmann« v Mariboru 7. marca 1879 je bila v trgovski register vpisana trgovina z vinom (veleprodaja). 9. marca 1895 je bila vpisana sprememba naziva iz »Kriehuber’sche Kellerei & Comp.« v » Pugl & Rossmann«. 29. maja 1919 je bil na podlagi odločbe (št. 2668) Deželne vlade za Slovenijo (oddelka za trgovino in obrt z dne 23. maja 1919) v register vpisan ukrep državnega nadzorstva. Za nadzornika je bil imenovan dr. Rado Pipuš, odvetnik v Mariboru. 21. marca 1925 je bil zaradi izstopa iz družbe izbrisan družabnik Josip Rossmann. Novi družbenik je postal Ivan Voller. 26. oktobra 1945 je bila izdana odločba o zaplembi pod- jetja. 186 5. » Alfred Fränkel, Komandit. Gesellschaft « v Mariboru 17. septembra 1904 je bil opravljen vpis obrata za izdelavo in prodajo čevljarskih izdelkov v Mariboru. Lastnik podjetja je bil Alfred Fränkel iz Temišvarja. 23. julija 1919 je bil na podlagi odločbe št. 4668/1919 vpisan ukrep državnega nadzorstva in sekvestra. Za nadzornika je bil imenovan Dragotin Roglič iz Maribora. 13. oktobra 1919 je bil na podlagi sklepa oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljublja- ni št. 4668/19-5 z dne 31. avgusta 1919 opravljen izbris iz registra. Ne- premičnine so bile na dražbi prodane Simonu Černetiču iz Gorice. 187 6. » Hermann Berg« v Mariboru 8. avgusta 1906 je bila v register vpisana tovarna usnja v Mariboru. 29. maja 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva na podlagi sklepa (št. 2669/19 z dne 23. maja 1919) oddelka za trgovino in obrt Deželne vlade za Slovenijo. Za nadzornika je bil postavljen dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. 12. junija 1920 je bil izbrisan ukrep državnega nadzorstva. 7. oktobra 1944 je bilo podjetje po uradni dol- žnosti izbrisano iz registra. 188 185 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št.k. 1151 in š. k. 1123, t. e. 1047. 186 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št.k. 1151 in št. k. 1123, t. e. 1049. 187 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1151, t. e. 1110. 188 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1054. mesto in gospodarstvo.indb 122 mesto in gospodarstvo.indb 122 6.5.2010 14:05:22 6.5.2010 14:05:22 123 7. » Karl Scheidbach« v Mariboru 29. avgusta 1906 je bil opravljen vpis trgovine z umetninami, papir- jem in muzikalijami. 12. avgusta 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva in sekvestra na podlagi sklepa Deželne vlade za Slovenijo (št. 4904 z dne 29. julija 1919). Za sekvestra je bil imenovan Karol Ferjanič iz Ljubljane. Ob vpisu vdove Laure Scheidbach 1. oktobra 1936 kot nove lastnice je bil opravljen izbris ukrepa zaznambe nad- zora. Pravni subjekt je bil iz registra izbrisan 15. maja 1947. 189 8. »Maria Raster Chemische und Zundwarenfabrik Max Woschnagg, Ko- manditgesellschaft « v Rušah 22. aprila 1908 je bila v register vpisana komanditna družba za proi- zvodnjo vžigalic in kemičnih izdelkov. 16. marca 1919 je bila vpisana prokura na Karla Schreifl a iz Gradca. 5. junija 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva. 2. julija 1919 je bil kot dodaten prokurist vpi- san Josip Lasbacher, nadučitelj (ravnatelj) in občinski predstojnik v Rušah. 12. avgusta 1919 je bila vpisana kolektivna prokura na pro- kurista Schreifl a in Lasbacherja. 24. decembra 1925 je bil na podlagi sklepa sodišča vpisan tudi slovenski naziv podjetja. Podjetje je zašlo v krizo v drugi polovici tridesetih let, kar je razvidno iz zaznamka davčne uprave. Iz registra je bilo izbrisano 28. novembra 1947. 190 9. »Spiritus und Presshefefabrik« v Račah 3. junija 1908 je bila v register vpisana tovarna špirita v Račah. Družbo so vodili družbeniki Ignaz Erdös, Emanuel Ernst in Sigmund Ernst. Podjetje je bilo postavljeno pod sekvester, ki pa ni posebej vpisan. Ukrep državnega nadzora je razviden iz vpisa, da je podjetje prevzel (odkupil) prvotni latnik (pred letom 1908) Wilhelm Bachler. Podjetje je bilo iz registra izbrisano po uradni dolžnosti 15. februarja 1934. 191 10. »Lederfabrik Anton Badl’s Nachfolger (Ignaz Halbärth) in Marburg a. d. Drau« v Mariboru 7. junija 1909 je bila v register vpisana tovarna usnja. 12. avgusta 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva na podlagi odredbe Deželne vlade št. 2907 z dne 20. maja 1919. 30. novembra 1919 je bil vpisan slovenski naziv. 12. marca 1925 je bil izbrisan ukrep nadzorstva. 15. maja 1947 je bil opravljen izbris iz registra. 192 189 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1054. 190 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1055. 191 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1055. 192 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1056. mesto in gospodarstvo.indb 123 mesto in gospodarstvo.indb 123 6.5.2010 14:05:23 6.5.2010 14:05:23 124 11. »Mellingberger Ziegelwerke Paul Heritschko, R. Kiff mann, U. Nassim- beni« v Mariboru 26. oktobra 1910 je bil v register vpisan obrat za proizvodnjo opeke, keramike in peči. Do krize pri poslovanju obrata je prišlo leta 1914. 15. junija 1919 so vpisali ukrep državnega nadzorstva, 27. aprila 1920 pa ga izbrisali. Podjetje je bilo iz registra izbrisano po uradni dolžno- sti 11. oktobra 1934. 193 12. » Wilhelm Freund« v Mariboru 4. maja 1912 je bila vpisana tovarna usnja v Mariboru. Podjetje je imelo uradni sedež na Dunaju. 20. maja 1919 je bil vpisan ukrep dr- žavnega nadzorstva na podlagi odločbe oddelka trgovine in obrti pri Deželni vladi za Slovenijo št. 2788 z dne 16. maja 1919. 28. okto- bra 1920 je bil vpisan slovenski naziv. Istočasno je bil prenesen se- dež podjetja z Dunaja v Maribor. 15. maja 1947 je bil opravljen izbris podjetja. 194 13. » G. Reitinger« v Mariboru 21. januarja 1914 je bil v trgovski register opravljen vpis špedicije z drvmi in premogom. 21. julija 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva in sekvestracije (na podlagi odločbe Deželne vlade za Slo- venijo št. 4310 z dne 5. julija 1919). Za sekvestra je bil imenovan dr. Ravnik, odvetnik v Mariboru. 8. februarja 1934 je bil po uradni dol- žnosti opravljen izbris iz registra. 195 14. » Ludwig Franz & Söhne« v Mariboru 2. avgusta 1915 je bilo v register vpisano podjetje za mletje, proizvo- dnjo testenin in trgovino z žitom. 29. maja 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva (na podlagi odločbe Deželne vlade v Ljubljani št. 2702, izdane dne 23. maja 1919). Za nadzornika je bil imenovan dr. Josip Rapoc, odvetnik v Mariboru. 20. novembra 1919 je bil vpi- san slovenski naziv podjetja. 25. januarja 1925 je bil opravljen izbris zaznamka o nadzorstva. 29. oktobra 1945 je bila izdana odločba o zaplembi podjetja. 196 15. » Leopold Kralik’s Erben« v Mariboru 9. oktobra 1918 je bilo vpisano podjetje, katerega predmet poslovanja sta bila tiskarna in založništvo. 9. januarja 1919 je bil opravljen izbris 193 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1057. 194 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, š. k. 1130, t. e. 1058. 195 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k., 1130, t. e. 1058. 196 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k., 1130 in št. k. 1123, t. e. 1047. mesto in gospodarstvo.indb 124 mesto in gospodarstvo.indb 124 6.5.2010 14:05:23 6.5.2010 14:05:23 125 dveh od šestih imetnikov zaradi izstopa od družbene pogodbe ozi- roma prodaje lastniškega deleža. 2. avgusta 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva na podlagi odredbe Deželne vlade št. 4690, iz- dane dne 19. julija 1919. Za nadzornika je bil imenovan dr. Franc Lipold, odvetnik v Mariboru. 20. decembra 1922 so podjetje zaradi opustitve dejavnosti in prodaje delniški družbi Mariborske tiskarne izbrisali iz registra. 197 16. »K. k. priv. Steiermärkische Escompte Bank, Filiale Marburg« v Mari- boru Sklep o podružnici v Mariboru je bil sprejet 16. septembra 1908. Namen podružnice je bil »podpiranje trgovine in obrti z eskomptom menic in drugimi denarnimi posli«. 12. decembra 1918 je bil vpisan izbris članov načelstva in upravnega sveta, in sicer dr. Julius Feldba- cher in Ignaz Hälbart. 19. junija 1919 je bil v trgovski register vpisan ukrep sekvestra. Upravni svet banke v Gradcu je 4. oktobra 1919 sprejel sklep o ukinitvi podružnice. 10. decembra 1919 je bil vpisan slovensko-francoski naziv. Prav tako so vpisali ustanovitev podru- žnice v Murski Soboti. Zamenjani pa so bili tudi prokuristi banke. Prokura je bila podeljena ravnatelju Cirilu Tomanu in podravnatelju Marku Hermannu. Spremembe so bile sprejete na občnemu zboru delničarjev 9. septembra 1919, kjer so potrdili tudi nova pravila del- niške družbe. 19. januarja 1920 je bila vpisana podružnica banke v Ve l i k o v c u . 198 17. »Fileale der Anglo-Oesterreichischen Bank in Marburg« v Mariboru Banka je imela sedež na Dunaju, kjer je bil 7. aprila 1910 sprejet sklep o ustanovitvi podružnice v Mariboru. Podružnica je bila med letoma 1919 in 1923 pod državnim nadzorom. Leta 1923 je bil sedež ban- ke prenesen z Dunaja v London, s čimer je bil odpravljen razlog za državno nadzorstvo. Sklep o opustitvi podružnice v Mariboru je bil sprejet 21. julija 1925. Podružnico je nato prevzela Hrvatska eskomp- tna banka. 29. decembra 1932 je bil opravljen izbris iz registra. 199 18. » M. Pippan G.m.b.H.« v Mariboru 3. maja 1915 je bila v Gradcu podpisana družbena pogodba med družbo Karpatija in Emilom Fürstom. Mariborska podružnica pod- 197 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k., 1130, t. e. 1060. 198 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1134, t. e. 1034. 199 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1134, t. e. 1034. mesto in gospodarstvo.indb 125 mesto in gospodarstvo.indb 125 6.5.2010 14:05:23 6.5.2010 14:05:23 126 jetja za trgovino s kolonialnim blagom in petrolejem je bila v trgo- vski register vpisana 14. marca 1917. Družbo sta vodila Emil Fürst in Hans Mohorko. 12. avgusta 1919 je bil (na podlagi odredbe Deželne vlade št. 4855, izdane dne 22. julija 1919) vpisan ukrep državnega nadzorstva in sekvestra. 31. decembra 1921 je bil opravljen izbris iz registra. 200 Že pred tem (januarja 1921) je Hans (v register vpisan kot Ivan) Mohorko v sodelovanju z Danico, d. d., iz Koprivnice ustanovil novo podjetje za prodajo mineralno-oljnih in kemičnih izdelkov s sedežem v Mariboru. 201 19. » Karl Sima, Gemischtwarenhandlung« v Peklu pri Poljčanah 31. julija 1900 je bila v register vpisana trgovina z mešanim blagom in poljskimi pridelki. Pozneje je bil predmet poslovanja razširjen na tr- govino s premogom, železnino, steklom in tekstilom. 26. junija 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva (odločba Deželne vlade št. 5793 z dne 17. maj 1919). 26. junija 1919 je bil vpisan slovenski naziv. 27. aprila 1920 je bil izbrisan ukrep nadzorstva. 13. januarja 1948 je bil opravljen izbris podjetja. 202 20. » Engelbert Sicherl« na Spodnji Polskavi 23. maja 1908 je bila v register vpisana trgovina z mešanim blagom. 2. julija 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva na podlagi odredbe Deželne vlade št. 5793 z dne 17. maja 1919. 20. oktobra 1920 je bil izbrisan zaznamek na podlagi odločbe ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 21. septembra 1920. 4. januarja 1944 je bil opravljen izbris iz registra. 203 21. »Brüder Sternberger« v Zgornji Bistrici pri Slovenski Bistrici 12. januarja 1864 je bila v register vpisana tovarna za proizvodnjo bakra in žolte. 8. avgusta 1918 je bil vpisan prokurist Leo Weiss, ki je živel na Dunaju. Drugi lastnik podjetja Filip Berger je prav tako živel na Dunaju. 15. junija 1919 je bila vpisana uvedba državnega nadzor- stva. 12. aprila 1921 je bil vpisan slovenski naziv. 2. oktobra 1924 je bil vpisan postopek likvidacije, ki je bil dokončan 6. februarja 1930 z izbrisom podjetja iz registra. 204 200 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1138, t. e. 1002. 201 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1138, t. e. 1004. 202 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152 in št. k. 1118, t. e. K- 1099. 203 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1055. 204 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1056. mesto in gospodarstvo.indb 126 mesto in gospodarstvo.indb 126 6.5.2010 14:05:23 6.5.2010 14:05:23 127 22. »Brüder Steinklauber, Falz-, Mauer-, Ziegel und Tonwarenfabrik« na Pragerskem 9. oktobra 1918 je bil v register vpisan obrat za izdelovanje zidne ope- ke in glinastih izdelkov. 28. junija 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva in sekvestra (na podlagi odločb št. 3479, 3480, 3481 in 3482 z dne 4. junija 1919). Za državnega nadzornika je bil imenovan dr. Josip Sušnik, odvetnik v Slovenski Bistrici. 24. aprila 1924 je bil opravljen izbris zaznamka sekvestra. 10. aprila 1930 se je na podla- gi sklepa sodišča vpisal slovenski naziv. 26. 10. 1945 vpis zaplembe podjetja na podlagi sklepa dekreta AVNOJ, sprejetega 21. novembra 1944. 205 23. »Karl Kasper Gemischtwarenhandlung« na Ptuju 5. aprila 1878 je bila vpisana trgovina z mešanim blagom. 23. septem- bra 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva. Za nadzornika je bil imenovan Ladislav Jerše, davčni nadupravitelj na Ptuju. Zaradi prenehanja poslovanja je bilo podjetje 1. februarja 1934 izbrisano iz registra. 206 24. » Jakob Matzun« v Rogoznici pri Ptuju 19. novembra 1889 je bil vpisan obrat opekarne. 30. junija 1919 je bil vpisan (samo) slovenski naziv podjetja. 12. avgusta 1919 je bil opra- vljen vpis prokure na Alberta Scharnerja. 23. avgusta 1919 je bil vpi- san ukrep državnega nadzorstva. Za nadzornika je bil imenovan dr. Vekoslav Visenjak, odvetniški koncipist na Ptuju. 18. julija 1925 je bila vpisana sprememba naziva v opekarno z okrožno pečjo ter trgo- vina z lesom in deželnimi pridelki na Ptuju. Ob tej spremembi je bil vpisan tudi nemški naziv podjetja. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije z dne 5. septembra 1945 je bil opravljen izbris podjetja iz registra. 207 25. »Brüder Slawitsch« na Ptuju 23. januarja 1907 je bil opravljen vpis trgovine z mešanim blagom. Ukrep državnega nadzorstva je bil vpisan 23. avgusta 1919. Za nad- zornika je bil imenovan dr. Vekoslav Visenjak, odvetniški koncipist na Ptuju. 18. marca 1932 je bil vpisan poravnalni postopek, ki mu je 19. junija 1936 sledil izbris iz registra. 208 205 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1060. 206 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152, t. e. 1078. 207 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152, t. e. 1113. 208 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1054. mesto in gospodarstvo.indb 127 mesto in gospodarstvo.indb 127 6.5.2010 14:05:23 6.5.2010 14:05:23 128 26. »Zdravilišče Slatina Radenci Höhn & Cie« v Radencih 9. junija 1918 je bilo vpisano zdravilišče v Radencih. Družbeniki so bili Franz Eiltschnig, Wilhelm Abel in Richard Abel in Adolf Kör- bitz (vsi lastniki steklarne »Wilhelm Abels Erben« v Hrastniku, ki je bila prav tako pod državnim nadzorom). 18. julija 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva in sekvestra (na podlagi sklepa št. 3486 z dne 15. junija 1919). Ukrep je bil izbrisan 17. septembra 1925. 209 27. »Champagner u. Weinkellereien Clotar Bouvier, Weingutsbesitz Rad- kersburg« v Gornji Radgoni 8. maja 1919 je bil opravljen vpis v register za dejavnosti proizvodnja šampanjca in trgovina z vinom. 13. junija 1919 je bil v register vpisan ukrep državnega nadzorstva. 4. februarja 1920 je bil opravljen vpis nemško-slovenskega naziva podjetja. 18. oktobra 1947 je bil opra- vljen izbris iz registra. 210 28. » Karl Wrentschur & Sohn« v Radljah ob Dravi 25. januarja 1898 je bila v register vpisana tovarna z usnjem. 26. ju- nija 1919 je bila vpisana zaznamba državnega nadzorstva na podlagi odredbe Deželne vlade št. 3144 z dne 24. maja 1919. Zaznamek je bil izbrisan iz registra 20. novembra z odločbo oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 17. oktobra 1919. Ob vpisu preoblikovanja podjetja v javno družbo 7. aprila 1927 so vpisali samo slovenski naziv. 5. junija 1946 je bil opravljen izbris podjetja iz regi- stra. 211 29. » Josef Schober« v Radljah ob Dravi 19. maja 1904 je bila v register vpisana trgovina z mešanim blagom. 2. julija 1919 je bil zaznamovan ukrep državnega nadzorstva. Podlaga je bila odredba Deželne vlade za Slovenijo št. 3666 z dne 8. junij 1919. Ob vpisu Zofi je Schober kot lastnice 23. decembra 1926 je bil vpisan tudi slovenski naziv trgovine. 22. septembra 1938 je bil opravljen iz- bris iz registra. 212 30. » F. Grein« v Hudem Kotu pri Ribnici na Pohorju 16. maja 1906 je bilo v register vpisano podjetje, ki se je ukvarjalo s pridobivanje kamna in njegovo obdelavo. Lastnik podjetja, ki je imelo sedež v Gradcu, je bil Franz Grein, c. kr. dvorni kamnoseški mojster. 209 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130, t. e. 1105. 210 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1130. 211 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152 in št. k. 1121, t. e. 1099. 212 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152, t. e. 1088. mesto in gospodarstvo.indb 128 mesto in gospodarstvo.indb 128 6.5.2010 14:05:23 6.5.2010 14:05:23 129 29. maja 1919 je bil vpisan ukrep državnega nadzorstva in sekvestra. Podlaga za vpis je bila odločba Deželne vlade za Slovenijo št. 2992 z dne 21. maja 1919. Za državnega nadzornika je bil imenovan Alojzij Lorenčič, tovarnar v Ljubljani, 22. februarja 1934 je bilo podjetje iz- brisano iz registra. 213 31. »Erber & Sohn« na Muti 21. februarja 1890 je bila v trgovski register pri Okrožnem sodišču v Celju vpisana železarna na Muti. 8. maja 1919 je bila vpisana spre- memba lastnika. Dediči po 4. septembra 1912 umrlem lastniku Oto- nu Erberju so prodali svoje deleže družbi »Eisen- Handels Industrie- gesselschaft Greinitz« s sedežem v Gradcu. 8. maja 1919 so bili vpisani prokuristi, ki so vsi živeli v Gradcu. 18. julija 1919 je bil uveden ukrep državnega nadzorstva in sekvestra na podlagi odločba št. 3181, iz- dane dne 23. junij 1919. 23. avgusta 1923 je bil izbrisan zaznamek nadzorstva in sekvestra. Istočasno se je vpisala nova lastnica železar- ne – to je postala družba »Greinitz industrija i trgovina željeza d.d. Sarajevo«. 214 Vir: PAMB, fond Okrožno sodišče Maribor, trgovski register. Primer Fala Na poziv poverjeništva za javna dela je ravnateljstvo Steiermarkische Elektrizitätsgesellschaft , ki je gradilo elektrarno Falo, 25. januarja 1919 po- slalo seznam potrebnega materiala za dograditev elektrarne. Kmalu potem, v začetku februarja, je ravnateljstvo poslalo prošnjo za dopustitev obrata na ozemlju Kraljevine SHS. V istem dopisu je družba prosila za dovoljenja za izgradnjo daljnovoda Fala–Gradec. 215 Zato je Deželna vlada v Ljubljani pooblastila vodjo poverjeništva za javna dela Antona Klinarja, da pripravi študijo o prošnji. Klinar je opozoril, da ima projekt Fala (oziroma poslan dopis) hibo iz političnega in narodno-gospodarskega stališča. Prepričan je bil, da bi bilo neracionalno izvažati električno energijo proti severu v tujo državo, namesto da bi jo pošiljali proti jugu. S tem bi Kraljevina pomagala 213 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1152, t. e. 1088. 214 PAMB, Okrožno sodišče Maribor, trgovski register, št. k. 1151, t. e. 1109. 215 ARS, AS 97, fascikel 2. mesto in gospodarstvo.indb 129 mesto in gospodarstvo.indb 129 6.5.2010 14:05:23 6.5.2010 14:05:23 130 Nemški Avstriji, s katero je bila še zmeraj – gledano pravno – v vojnem stanju, pri reševanju njenih energijskih potreb. Podpredsednik vlade dr. Žerjav je zato predlagal diplomatski odgovor, saj bi se s tem izognili ta- kojšnjemu odkritemu konfl iktu. Opozoril je na možnost mednarodnega pritiska, predvsem pri mednarodni komisiji »de reparation«. Za projekt Fala se je namreč zanimal francoski minister za javna dela Louis Loucher. S tem stališčem se ni strinjal poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek, ki je zagovarjal strožje sklepe. Poudaril je, da bo Kraljevina SHS verjetno oškodovana, in predlagal, naj se »pusti družbo ‘capljati’«. Pričakoval je, da bo ravnateljstvo Steiermarkische Elektrizitätsgesellschaft postalo »mehkej- še«. K odklonilnemu stališču ga je verjetno vodilo tudi osebno nezaupa- nje do ravnatelja družbe Rosshändlerja. Ugovarjal mu je ravnatelj deželnih elektrarn Dušan Sernec. Prepričan je bil, da je predlog za državo koristen, saj je dajal možnost vplačila 50 odstotkov delnic pri novoustanovljenem podjetju. Tudi ni pričakoval, da bo imela Deželna vlada pripombe, zato je na osnovi Rosshändlerjevega predloga že pripravil poročilo za osrednjo vlado. Člane vlade je opozoril, da je zavlačevanje nevarno, ker za družbo stoji Loucher (»član sveta za obnovo svetovnega gospodarstva in desna roka Clem en c e a u a«). Razprava se je nato nadaljevala o ožjem (izpostava tujega podjetja) in širšem (v mešani lasti) podjetju (nacionalni interes proti eko- nomskemu – rentabilnost elektrarne in koristi narodnega gospodarstva). Razpravljavci so poudarili potrebo po neposredni komunikaciji oziroma informiranju »švicarskih in francoskih krogov« (francoska vlada je bila na- klonjena izvozu elektrike v Nemško Avstrijo, ker je bila ta država energet- sko odvisna). Podpredsednik vlade dr. Žerjav je zaradi neugodnega stanja pri antantni komisiji in dejstva, da mir z Nemško Avstrijo še ni bil sklenjen, dal popustljiv predlog. Na koncu je Deželna vlada na pobudo Klinarja skle- nila sestaviti študijo o zadevi, ki so jo nato nameravali poslati v Beograd. S tem so preložili odgovornost za odločitev na Beograd. 216 O elektrarni Fala je posvetovanje teklo tudi januarja 1920. Na njem so sodelovali predsednik deželne vlade Žerjav, gradbeni ravnatelj Klinar in ravnatelj Sernec. Razpravljali so o nacionalizaciji obrata do polovice. Pou- darili so problem (večje ali manjše) glavnice. Sprejeli so sklep, s katerim so glavnico začasno določili na štiri milijone frankov. Dokončno določitev so načrtovali po pregledu knjig in bilanc. Sumili so namreč, da želi obstoječi 216 Sejni zapisniki, druga knjiga, str. 328–332. mesto in gospodarstvo.indb 130 mesto in gospodarstvo.indb 130 6.5.2010 14:05:23 6.5.2010 14:05:23 131 lastnik (sindikat) prevrednotiti zaloge in terjatve elektrarne Fala. Sprejeli so tudi sklep o izvozu presežkov električne energije v Avstrijo. Razpravljavci so se zavedali pomena kadrov, zato so se dogovorili o ustanovitvi jugoslo- vanskega sindikata (kot zastopnika jugoslovanskega kapitala v podjetju) in določili, da je lahko v elektrarni zaposleno le osebje, »ki je vladi po godu«. 217 Taktičen odnos do družbe, ki je bila lastnica elektrarne, se je potrdil kot učinkovit. Nastalo je novo podjetje, v katerem so imeli lastniški delež tudi jugoslovanski državljani, in s tem so omogočili vključitev elektrarne v ju- goslovansko električno omrežje. 218 Fala je vplivala na načrtovanje gospo- darske politike. Fran Martinek, 219 strokovnjak za tekstilno industrijo, je na pobudo Ivana Hribarja pripravil memorandum o razvoju tekstilne indu- strije v Jugoslaviji. Kot parametre je postavil v ospredje električno energijo in cestno infrastrukturo. Na tej podlagi je Martinek predlagal tri možnosti: Borovnica pri Peklu, Medvode in Fala. Za najbolj ugodno je označil zadnjo 217 ARS, AS 97, fascikel 2, št. 1037/1920. 218 Glej naredbo o pravici do zasega zemlje v primeru gradnje daljnovoda. 219 Fran Martinek je bil ključni strokovnjak, ki je v prevratni dobi usmerjal delo na področju tekstilne industrije pri češkoslovaški vladi. Slika 2: Prikaz gradnje hidroelektrarna Fala februarja 1916 Vir: Fototeka Muzeja narodne osvoboditve Maribor. mesto in gospodarstvo.indb 131 mesto in gospodarstvo.indb 131 6.5.2010 14:05:23 6.5.2010 14:05:23 132 lokacijo, vendar je opozoril na negativen socialni učinek zaradi zgostitve industrije na majhnem območju, kar vodi v aktivnejšo delavsko agitaci- jo. 220 Kljub temu se je zaradi ugodnih razmer v Mariboru razvila tekstilna industrija. 221 Pomen elektrarne Fale se vidi tudi v tem, da je bilo mesto Maribor na prvem mestu po porabljeni električni energiji na prebivalca v kraljevini. 222 Primer Denzel-Glumac Prodaja nepremičnin je bila povezana s plačilom davčnih obveznosti, predvsem vojnega davka. Naredbo, ki je urejala to področje, je Deželna vlada izdala 15. marca 1919. Med take primere sodi prodaja hiše in njive v Radvanju v lasti Johanna Denzla. Lastnik je prodajal nepremičnine zaradi selitve v Lipnico. Denzel je kmalu uspel najti kupca, Demetra Glumaca, ki je hišo nameraval kupiti zaradi razširitve svoje kotlarske obrti. Za dopu- stitev pravnega posla je v začetku junija 1919 poslal dopis na mariborski mestni magistrat. V dopisu je poudaril, da »je tudi v državnem interesu, da posestva tujezemcev pridejo v roke našincev«. Mestni magistrat, ki je po- slal dopis na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljano, je Glumca opozoril, da ne sme poravnati preostanka kupnine. Magistratu je naročil, naj preveri prodajalca in kupca. Magistrat pri kupcu ni zaznal za- držkov, drugače pa je bilo pri prodajalcu, za katerega je obstajal sum, da bo pretihotapil kupnino v Nemško Avstrijo. Zato je oddelek kot pogoj za soglasje pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe zahteval nakazilo varščine na deželno banko. Glumac je sporočil, da Denzel pod temi pogoji ne želi skle- niti kupoprodajne pogodbe, da pa je pripravljen poravnati kupnino prek prijatelja v Gradcu; s tem iz države ne bi izvozil (jugo)krone. Prodajalec si je premislil in oddelek je dal soglasje ob plačilu varščine, saj nepremič- nine niso bile postavljene pod sekvester. S prejemom kupnine pa se je za- deva očitno končala za Denzla, saj ni poravnal davka ob prodaji, niti ni sodeloval v postopku za vračilo varščine. Postopek za vračilo se je začel ob podpisu konvencije med Avstrijo in Kraljevino SHS o ukinitvi sekvestra 220 ARS, AS 97, fascikel 3, št. 2361/1920. 221 Prim. Kresal France: Tekstilna industrija v Sloveniji 1918–1941. Ljubljana 1976. 222 Antoša Leskovec: Razvoj gospodarstva v Mariboru 1752–1941. V: Maribor skozi stoletja I (ur. Jože Curk, Bruno Hart- man in Jože Koropec). Maribor 1991, str. 375-381. mesto in gospodarstvo.indb 132 mesto in gospodarstvo.indb 132 6.5.2010 14:05:24 6.5.2010 14:05:24 133 februarja 1924. Varščina je pripadla Elizi Glumac, ki je bila ogorčen boj za zapuščino po možu z njegovimi otroki iz prejšnjega zakona. 223 Primer Fellinger – Saier Bolj zanimiva in povedna je zgodba o Mihaelu in Emiliji Fellinger, lastnikih hotela in nepremičnin v Kamnici. Proti njima je 26. januarja 1919 Paula Strohbach vložila tožbo za škodo oziroma neporavnane terja- tve v višini 51.000 kron. Po vložitvi tožbe sta Fellingerjeva začela proda- jati svoje premoženje. S pohištvom in z denarjem sta se nato aprila 1919 preselila v Avstrijo. Pred selitvijo sta obremenila svoje posestvo s hipoteko v višini 35.000 kron, ki sta jo najela pri občinski hranilnici v Mariboru. Pred selitvijo nista plačala davkov v višini 348.964 kron, ki jih je davč- ni urad vknjižil v zemljiški knjigi aprila 1919. Zaradi strahu pred izgubo možnosti za poplačilu dolga je Strohbachova 8. avgusta 1919 na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo poslala dopis, v katerem je predlagala uvedbo državnega nadzora in sekvestra. Opozorila je, da je uvedba nadzo- ra v državnem interesu. Dopisu je priložila potrdilo občine Kamnica, da sta Fellingerjeva razprodala premoženje in odnesla s seboj denar in blago. Opozorila je še, da je Fellinger razprodal tudi košnjo za leto 1919, tako »da upniki in davkarija ne bodo dobili ničesar«. Oddelek je zato brzojav- no pozval občinski urad v Kamnici, naj sestavi poročilo o zadevi. Gerent Franc Čepe je ocenil, da se Fellingerjeva ne bosta vrnila v Jugoslavijo, saj je na posestvo vknjiženo več dolga, kot je vredno. Oddelek je istočasno preveril pri okrajnem glavarstvu Fellingerjevo državljanstvo. Zaradi neja- snosti in suma davčne utaje je okrajno glavarstvo začelo iskati nadzornika v lokalnem okolju. Davčnemu uradu v Mariboru in občini Kamnica je poslalo dopis o tej zadevi. Občina je poslala natančno poročilo in krono- logijo dogodkov. Fellingerjeva sta pred odhodom prodala vinsko zalogo. Posestvo sta obremenila s 35.000 kronami (marec 1919), aprila pa je dav- karija vpisala 348.964 kron davčnih terjatev. Po oceni zastopnikov občine je bilo posestvo vredno manj kot seštevek terjatev. Fellinger v Kamnici ni imel nobene živine več, prav tako ne pohištva, ki ga je odpeljal ob selitvi v Gradec. Občina je za nadzornika predlagala dva kandidata: Franca Čepeta 223 ARS, AS 97, fascikel 14, zadeva 4626 in 5345. mesto in gospodarstvo.indb 133 mesto in gospodarstvo.indb 133 6.5.2010 14:05:24 6.5.2010 14:05:24 134 in Ivana Perka. Okrajno glavarstvo je izbralo Franca Franceta, ki je ura- dno postal nadzornik z izdajo odredbe o nadzoru. V odredbi so Francetu postavili desetdnevni rok za popis in ocenitev premoženja. Nadzornik je upošteval rok. V zapisniku 224 je poudaril, da ima posestvo več odhodkov kot prihodkov. Ocena terjatev se je povečala na 387.500 kron. Opozoril je, da erar nima prednosti pri poplačilu terjatev. Zato je predlagal hitro pro- dajo na javni dražbi. Za nakup posestva so namreč kazali interes slovenski kupci. S prodajo se je načelno strinjal tudi lastnik Fellinger. Oddelek je nadzornika opozoril, da za prodajo ni pravne podlage, saj je posestvo pod državnim nadzorom. Poleg tega pa so bile po podpisu saintgermainske pogodbe ukinjene likvidacije pod sekvester postavljenega premoženja v lasti avstrijskih državljanov. Franc France je 15. novembra 1919 odstopil s položaja nadzornika ter 23. novembra oddal poročilo in stroškovnik. Ra- zlog za ta korak je bila zahteva po soglasju predstojnika urada za opravlja- nje nadzorstva, ki pa ga ni dobil. 225 Ob tej priložnosti je okrajno glavarstvo vprašalo občinski urad Kamnica, ali je nadaljnje nadzorstvo še potrebno. Občinski urad je menil, da je nadzornik potreben, vendar je šele 28. ja- nuarja 1920 na ponovni poziv poslal načelno stališče, da to ne more biti lokalni kmet, saj je na posestvo vknjižen ogromen državni dolg. Zato je urad predlagal imenovanje državnega uradnika ali odvetnika. S tem se je strinjalo okrajno glavarstvo, ki je za nadzornika predlagalo dr. Müllerja, odvetnika v Mariboru. Po spremembah in umiritvi razmer se je očitno manj bal tudi Fellin- ger, ki je poiskal kupca. S Karlom in Ano Saier iz Zemuna je 17. aprila 1920 sklenil pogodbo o prodaji posestva za 500.000 jugokron. Pogodba je bila davčnemu uradu predložena teden dni pozneje. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo je postavil kot pogoj za soglasje k prodaji domovnico kupcev, plačilo davčnih obveznosti in kavcije, kar je bilo skupaj 429.000 jugokron. Stranke so se s tem strinjale in pogodba je bila 2. avgusta 1920 odobrena. 30 odstotkov kupnine ali 150.000 jugokron je bilo nakazanih na Kranjsko deželno banko. Iz te varščine so leta 1921 poravnali davke za izvedbo posla v višini 36.000 jugokron. Zaradi ukinitve naredbe o držav- 224 » Predmet popisa je bila hiša z 10 sobami, kuhinjo, čumnato in kletjo, gospodarsko poslopje v izmeri 1846 m², sadovnjak 348 arov in vinograd v izmeri 18 arov. Katastrski dohodek je bil 244 kron in 50 vinarjev. Od 8. julija 1919 je v hiši živel gene- ral Anton Lešič. V gospodarskem poslopju so bili trije prazni sodi, nova preša, slamoreznica. Fellinger je seno in otavo prodal za 6100 kron. V vinogradu bo le 300 l vina, saj je trto napadla peronospora.« 225 Okrožnica deželne vlade za Slovenijo 19. julija 1919, ki je zahtevala soglasje predstojnika, kjer je bil uradnik zaposlen. Podobno okrožnico je izdala delegacija fi nančnega ministrstva v Ljubljani dne 27. oktobra 1919. Oddelek za industrijo in trgovino jo je razposlal 31. 10. 1919. mesto in gospodarstvo.indb 134 mesto in gospodarstvo.indb 134 6.5.2010 14:05:24 6.5.2010 14:05:24 135 nem nadzoru št. 232 so bili razveljavljene tudi vse odredbe na tej podlagi. Ukinitev v tej zadevi je bila pravna podlaga za vrnitev varščine in kupnine. Oddelek ministrstva glede tega ni imel pomislekov. Kljub temu do vrnitve sredstev ni prišlo, ker je davčni urad v Mariboru založil dokumentacijo. Kranjska deželna banka (preostanek varščine v višini 116.000 kron) in po- družnica Jadranske banke v Mariboru (del kupnine v višini 200.000 kron) zato Fellingerjema nista smeli nakazati denarja. Medtem je predstavnik krajevnega odbora Jugoslovanske demokrat- ske stranke oddelku ministrstva trgovine in industrije poročal o poskusu prodaje »Fellinghof – nemškutarskega središča v Kamnici«. Lastnik Saier se je namreč preselil v Gradec. JDS ni bila zadovoljna z upraviteljem pose- stva, ki naj bi bil do Slovencev surov. Poleg tega je omenil, da se za nakup posestva zanima Johann Stranitz, krčmar iz Hoč, ki so ga označili za zagri- zenega nemškutarja. Opozoril je, da je zato po prevratu odšel v Lipnico, kjer je kupil posestvo. Pomenljiva je trditev, da je »Kamnica nemškutarski kraj, kar ni v državnem interesu«. Krajevna organizacija JDS je opozorila, da Saier namerava prodati posestvo Nemcem, saj zavrača slovenske kupce. Omenila je, da je bil dr. Franc Irgolič pripravljen za posestvo plačati mili- jon kron, kar je dvakrat več, kot je Saier plačal pred dvajsetimi meseci. Sai- er je Irgoliču postavil ceno dva milijona kron. Krajevna organizacija JDS je ogorčeno opozarjala, da »kamniški nemškutarji nad Slovenci vladajo kakor v nekdanji Avstriji«. Zato naj bi tudi preprečevali naseljevanje Slovencev v Kamnici. V JDS so bili prepričani, da želijo oblikovati nemško trdnjavo, pri čemer naj bi »sodelovala večina premožnih nemških trgovcev v Maribo- ru«, ki imajo posestva v Kamnici. JDS je špekulirala, ali to pomeni gradnjo »nacijonalne zveze z Nemško Avstrijo«, zato je svarila pred iredentizmom in protidržavnim ravnanjem. V lokalnem odboru so ocenili, da želijo Nemci ohraniti posestno stanje, poleg tega pa so postali bolj samozavestni. Dokaz za to so videli tudi v izvolitvi Adolfa W ogrintza za župana Kamnice, ki je bil »trden in odločen Nemec« z iredentističnimi hotenji. Wogrintz naj bi kot župan spodbujal nakupe posestev po »südmarkonskem sistemu«. Prodajo »Fellinghofa« so ocenili kot prelomnico v krepitvi Nemcev v Mariboru in okolici. V krajevnem odboru so izrazili razočaranje nad premajhno pod- poro oblasti, ki je dopustila zlorabe pri nakupih posestev prek slamnatih mož z jugoslovanskim državljanstvom. Na podlagi dopisa je okrajno glavarstvo preverilo možnost za uvedbo sekvestra. Ugotovilo je, da za to ne obstaja pravna podlaga, saj je bil lastnik mesto in gospodarstvo.indb 135 mesto in gospodarstvo.indb 135 6.5.2010 14:05:24 6.5.2010 14:05:24 136 Saier jugoslovanski državljan. S to ugotovitvijo se je končal postopek dr- žavnega nadzora nad posestvom Fellinghof v Kamnici. 226 Nekaj iztočnic za nadaljnje raziskave »Ker bo v Mariboru in okolici največ neprijateljskih podanikov prišlo pod sekvester, se bo 1 uradnik tja poslal in radi hitrejšega dela morda ustano- vila majhna ekspozitura.« 24. maj 1919. 227 »V splošnem lahko trdimo, da je bilo to poglavje našega razvoja po prevratu povsem negativno.« 1939 Avtor prejšnjih izjav je Rudolf Marn, ki je skrbel za operativno iz- vedbo ukrepa državnega nadzorstva in sekvestra na območju Slovenije. Povedni izjavi kažeta na razkorak med visokimi začetnimi pričakovanji in razočaranjem nad izvedbo sekvestra. Marn je ocenjeval, da so ukrepi imeli zgolj psihološki učinek. Zgrožen je bil zaradi prevlade materialnega intere- sa nad nacionalnim pri domačih bankah in kapitalistih. 228 Ob tem velja poudariti, da je na izvedbo procesa vplivalo načelno spoštovanje zasebne lastnine ter upoštevanje ozemlja kot konstitutivnega elementa Kraljevine SHS in mednarodnih pogodb. Učinek je bil v prvi vrsti psihološki in hkrati pragmatičen. V procesu državnega nadzorstva so se zavarovali davčni viri in zmanjšal se je vpliv (»tujerodnih«) lastnikov na prebivalce. Slednje je bilo zelo pomembno za območje Maribora, saj je vlada v Ljubljani poleti 1919 ocenjevala, da ob »severni meji« živi od 50.000 do 80.000 ljudi, ki bi raje živeli v Avstriji (pod njo). Ukrep državnega nadzorstva je pomemben element pri razumevanju prevratne dobe in njenih rezultatov. Med njimi moramo poudariti: trend vpisovanja tudi slovenskih nazivov v zadružni in trgovski register, 229 pro- dajo deležev slovenskim lastnikom, pridobitev poslovnega partnerja in posledično preoblikovanje v delniško družbo ali javno trgovsko družbo, 226 ARS, AS 97, fascikel 14, zadeva 5345. 227 ARS, AS 97, fascikel 14. 228 Rudolf Marn: Nacionalizacija in sekvestracija tujih podjetij. V: Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici Kralje- vine Jugoslavije (ur. Jože Lavrič, Josip Mal in France Stele). Ljubljana 1939, str. 368–369. 229 Ob tem velja opozoriti, da so samo nemški nazivi ostali pri nekateri pravnih subjektih s Ptujskega do srede tridesetih let, ko je Okrožno sodišče v Mariboru pri omenjenih podjetjih vpisalo slovenske nazive. V to obdobje (1934–1935) sodi tudi prevetritev evidence pravnih subjektov, zaradi česar je trgovsko sodišče v Mariboru izbrisalo več kot dvajset nede- lujočih podjetij. Na podlagi objav v Uradnem listu ob vpisu novih podjetij je mogoče zaznati redke vpise samo nemških nazivov. Prim. UL DS, 19. 4. 1919, št. 78, str. 258. mesto in gospodarstvo.indb 136 mesto in gospodarstvo.indb 136 6.5.2010 14:05:25 6.5.2010 14:05:25 137 povečanje glavnice podjetja, 230 zamenjave v upravnih organih podjetij in v tujini živečih funkcionarjev z ljudmi, ki so živeli na ozemlju pod nadzorom vlade v Ljubljane. 231 230 Primer povišanja glavnice pri podjetju »Marburger Molkerei G.m.b.H.« s sedežem v Mariboru, kjer so sklep o doka- pitalizaciji sprejeli na občnem zboru dne 14. oktobra 1918. Postopek so končali pol leta pozneje z ustreznim vpisom v trgovski register. UL DS, 18. 3. 1919, št. 64, str. 201. 231 Kljub temu velja opozoriti, da je bilo malo sprememb. Zaznati je tudi imenovanje samo tujcev pri podjetjih, ki so imela sedež v tujini. Imenovanje upravnih organov je torej povezano s problemom prenosa sedeža podjetij iz tujine na ozemlje Kraljevine SHS. Kot tak primer lahko navedemo vpis prokurista dr. Karla Schriefl uja iz Gradca pri podjetju »Maria Raster Chemische und Zündwarenfabrik Max Woschnagg« v Rušah, kar je bilo v trgovski register zavedeno marca 1919. UL DS, 26. 3. 1919, št. 67, str. 213. Kot primer spremenjenega dojemanja razmer lahko poudarimo zadrugo »Vorschussverein in Marburg«, ki se je na obč- nem zboru 9. marca 1919 sklenila preimenovati v »Posojilnico v Mariboru«. Prav tako je zamenjala člana ravnateljstva, ki sta živela v Gradcu, z dvema Mariborčanoma. UL DS, 30. 4. 1919, št. 84, str. 280. mesto in gospodarstvo.indb 137 mesto in gospodarstvo.indb 137 6.5.2010 14:05:25 6.5.2010 14:05:25