Letnik XXVII — štev. 33	14. avgusta 1975 Cena 4,— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Wagner je odgovoril
Več ko en mesec pozneje, kot so to storili pristojni ministri za pouk in prosveto, za pravosodje in za zunanje zadeve, je podal svoje stališče k spomenici koroških Slovencev tudi koroški deželni glaver Leopold Wagner. — To stališče sta sprejeli tudi osrednji organizaciji koroških Slovencev, NSKS in ZSO. Odbora teh organizacij bosta Wag-nerjev odgovor temeljito proučila, prav tako kot odgovore ministrov Sinowatza, Brode in Bielke.
Kot znano, sta Narodni svet koroških Slovencev ter Zveza slovenskih organizacij predali 14. maja v parlamentu zastopniku zveznega kanclerja ministru dr. Christianu Brodi spomenico ob dvajsetletnici podpisa državne pogodbe. To spo-
menico so potem dobili vsi pristojni ministri, ki so potem izdelali svoja stališča in jih predali zveznemu kanclerju. Ob priliki razgovorov z vlado 1. julija so ministri predali svoja stališča zastopnikom osrednjih organizacij, deželni glavar Wagner pa je obljubil, da bo to prav tako čim prej storil. Prejšnji teden je bilo le tako daleč.
Akt leži na Rosthovi mizi
Pismo Narodnega sveta koroških Slovencev, v katerem se zahteva prepoved koroškega Abvvehrkamp-ferbunda, leži še vedno na mizi pri-
stojnega ministra Rdsch-a. Kot so vedeli poročati že drugi časopisi, leži pismo NSKS skupaj z ovadbo gosposvetskega župnika Mucherja še vedno med tisto pošto, ki je minister še ni posredoval dalje zaradi svojega dopusta. Sicer pa je v navadnem primeru tako, da minister taka pisma da takoj dalje na pristojni oddelek. Vsekakor izgleda, da dela pismo Narodnega sveta pristojnim gospodom dokaj preglavic.
Kot je „nt“ že poročal, zahteva NSKS prepoved Abvvehrkampfer-bunda zaradi hujskaške prireditve v Vernberku 29. junija letos. Na tej prireditvi je v cerkvenih oblačilih hujskal tudi gosposvetski župnik Mucher. Namesto da bi se zveza brambovcev distancirala od njega, ga je celo podprla in ga hoče nagraditi.
uvodnik Pliberk: UVP ne zna razlikovati strankinih Beseda t golotah, interesov od občinskih interesov?
Pliberški sejem, tradicionalni praznik spodnje Koroške, stoji zopet pred vrati. Ker ta praznik vsako leto obišče tudi lepo število ljudi iz drugih krajev, letoviščarjev, pa tudi izletnikov iz Slovenje, je ta sejem tudi v središču pozornosti. Lahko rečemo, da občina Pliberk s tem sejmom pokaže vizitko svoje dejavnosti. Podoba občine je dvojezična, torej bi morala biti tudi vizitka takšna. Da temu le ni tako, pa vsako leto skrbijo zlasti mandatarji OVP. Tem silam je najvažnejša le ena sama skrb: kako prikazati Pliberk v čim bolj nemški luči, oziroma, kako čim bolj sramežljivo zakriti dvojezičnost občine.
Konferenca v Helsinkih je končana 'n za I. 1977 je predviden veliki posvet v Beogradu, kako se je besedilo in duh konference izvajal.
Na zunaj izgleda, da je tudi napetost med Avstrijo in Jugoslavijo nekoliko popustila, saj je Avstrija vrnila del kulturnih vrednot, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno naropali v Jugo-slaviji, komisije izvedencev poskušajo rešiti vprašanje arhivov, katere bi morala Avstrija že po prvi vojni izročiti Jugoslaviji. Slej ko prej pa čakajo rešitve obveznosti, katere so bile Avstriji naložene z avstrijsko državno pogodbo 15. maja 1955. Mislim, da smo prav razumeli smisel ponovnih jugoslovanskih not, s katerimi Jugoslavija kot sopodpisnica državne pogodbe zahteva celovito reševanje še odprtih vprašanj ob sodelovanju vlade s slovenskimi in hrvaškimi predstavniki obeh manjšin.
Zastopniki koroških in avstrijskih strank po vrsti zatrjujejo, da hočejo odprta vprašanja iz člena 7 državne pogodbe rešiti, pač pa stavijo pogoj za reševanje, — preštevanje manjšine. Tako preštevanje pa pomeni pri vzdušju, ki vlada v deželi, smrtni udarec na manjšino in če bi manjšina na tako preštevanje pristala, je to samomor.
Vlada zatrjuje, da preštevanje po besedilu državne pogodbe ni prepoveda-no’(še manj pa predvideno, °P. uredništva). Državna pogodba govori o upravnih in sodnih okrajih s slovenskim in nemškim prebivalstvom. Če b' avstrijski zastopniki pri pogajanjih za državno pogodbo leta 1947 ne bili na jasnem, za katero ozemlje pri tem 9re’ bi imeli še 1954 in 1955 priložnost zahtevati pojasnila. Iz poročila „Klei-ne Geschichte des osterreichischen Staatsvertrages11 Gerald Stourzh 1975, /9r|ag Styria Graz, nikjer ni razvidno, da bi bili na avstrijski strani izraženi vomi o obsegu tega ozemlja. To ozemlje je bilo točno označeno za ča-nacizma od ..Koroških stro-0 v n j a k o v “, ker je bilo predvide-n° za množično izseljevanje in je ori-
!ano *ela 1945 z obvezno dvojezično solo.
Našo spomenico z dne 14. aprila 975 je kancler Kreisky predal v štu-'i Posameznim ministrom. Zunanje m|nistrstvo je 26. maja 1975 zavzelo s*ališče in tam pravi med drugim: "Kjer državna pogodba omenja določene kraje (bestimmte Gebiete), jih °čno opiše in se poslužuje celo kart . arlenwerk). Ničesar ne bi avtorje državne pogodbe oviralo, da bi se te me-°de posiužili pri besedilu za člen 7. 6 Primerjamo metodo člena 7 z me-
Tako je vsako leto na dnevnem redu spor za lepake, ki naj bi vabili na pliberški sejem. Poleg tristo nemških lepakov naj bi nalepili še dvajset slovenskih. Teh dvajset slovenskih plakatov pa ni dalo mirovati frakciji OVP. S svojo frakcijo se je župan Othmar Mory izrekel na seji občinskega predstojništva proti slovenskim plakatom.
Tedaj pa so plakati že bili tiskani. Socialisti so se izrekli tudi za slovenske lepake, pač pa pod pogojem, da bo sklep soglasen. V slučaju pa, da ne bi prišlo tudi do slovenskih lepakov, pa so bili socialisti tudi proti nemškim plakatom. Slovenska frakcija in socialisti so tako nastopili pod devizo: ali dvojezičnost, ali pa nič
Frakcija OVP je bila sedaj v veliki zadregi. Že prej je namreč raz-trobentala, da bodo lepaki le nemški. Da bi to svojo „obljubo“ mogli uresničiti, je župan kratko malo predal lepake svoji frakciji, ki jih je potem tudi ašifirala. OVP je sicer dejala, da bo to storila na last-
todo člena 22 državne pogodbe jasno spoznamo, da se avtorji v členu 7 teritorialno niso mogli ali hoteli opredeliti."
Člen 22 avstrijske državne pogodbe točno določa zahteve Sovjetske zveze glede avstrijske nafte in tako imenovanega nemškega imetja v tedanji sovjetski coni in zaradi tega je moral biti vsak kraj izrecno imenovan in so morali biti ti kraji izrecno označeni na posebnih kartah.
Člen 7 pa govori o upravnih in sodnih okrajih s slovenskim in mešanim prebivalstvom. Ti okraji pa so bili avtorjem državne pogodbe in tudi avstrijskim zastopnikom v vsem obsegu znani. To mora biti in tudi ostati podlaga za reševanje problemov, torej določen teritorij, kjer ima koroški Slovenec možnost, da se posluži vseh v državni pogodbi zagotovljenih pravic, ne bil bi pa nemški sodeželan nikakor v svojih pravicah prikrajšan.
dr. Joško Tischler
ne stroške in da bo plakate tudi sama plačala. Toda to nič ne spremeni na dejstvu, da namreč neka frakcija na lastno pest, v lastni režiji opravlja posle za katere je pristojna občina. Tako bi se namreč dalo onemogočiti vsako odklonilno stališče občine: če občina nekaj odkloni, pa se že najde nekdo, ki bo to kljub temu storil.
Kot poročajo iz poglavitnih jugoslovanskih turističnih obmorskih in kontinentalnih turističnih centrov, se letos lahko nadejamo vsaj za 5% večjega prometa domačih ter za 7 do 8% prometa inozemskih gostov. Takšnega mnenja je tudi generalni sekretar turistične zveze Jugoslavije Vojislav Djuranovič, ki je v izjavi za tiskovno agencijo „Tanjug“ potrdil omenjena predvidevanja.
V letošnjem prvem polletju je bil celotni turistični promet za okrog 10% večji kot v istem lanskem razdobju. Promet tujih turistov je bil višji za okrog 6%.
Na evropskem turističnem trgu so letos, kot kaže, najbolj upoštevane ponudbe iz Španije, Tunizije in Jugoslavije.
Po predhodnih strokovnih ocenah naj bi svoj letni oddih v Jugoslaviji preživljalo 10 do 15% Britancev več kot lani. Zdaj pa je že mogoče trditi, da bo teh gostov tudi do 20% več. Britanske turistične agencije pošiljajo zlasti v naše obmorske turistične centre celo več gostov, kot so jih prvotno najavile in kot so zakupile kapacitet v hotelih. Kot kaže, se je povečal obisk britanskih gostov tudi v drugih sredozemskih deželah, a še zlasti v Italiji.
Hoteli in zasebni sektor se letos lahko pohvalijo z mnogo boljšo izkoriščenostjo kapacitet. Le-te naj bi bile izkoriščene za 10 do 12% bolje kot lani. Skoraj vse prenočit-
Vprašamo se samo, kdaj bo frakcija OVP sama začela graditi ceste in šole? Prevzetnost in domišljavost frakcije OVP gre očitno tako daleč, kot je svojčas pred stoletji izjavil absolutni vladar Francije Ludovik XIV: „Država sem jaz!“. Poleg tega pa ima župan Mory še pogum, da to svoje ravnanje opravičuje pred občani v obliki pisma na vsa gospodinjstva, kjer je svoje samovoljno ravnanje celo hvalil.
Plakati torej visijo. Vseeno je bila slovenska frakcija toliko razsodna, da ni sledila „vzgledu“ OVP in prav tako napravila lastne plakate. Pikanterija ob robu: Nemški lepaki za pliberški sejem, katerih se je polastila OVP, nimajo niti impresuma. Izrabiti pliberški se-
vene zmogljivosti v turističnih krajih vzdolž jadranske obale, a zlasti hotelske kapacitete, so letos malodane neprekinjeno polne.
Jugoslovanski turisti, kot kaže, vse bolj preživljajo svoj letni oddih tudi v predsezonskih in posezonskih obdobjih, ko so penzionske cene v hotelih nižje. To pomeni, da je za tuje in seve tudi jugoslovanske goste v glavni sezoni na voljo precej več postelj tako v hotelih kot tudi v drugih objektih komercialnega turizma.
Za oddih v sredozemskih državah se je letos po vsem videzu odločilo mnogo več evropskih turistov,
Pred komisijo za varovanje zakona o radioteleviziji bo v petek, 25. avgusta ustmena obravnava. Odvetnik Heimatdiensta dr. Karl Th. Mayer je vložil pritožbo proti filmu „Fremde in der Heimat — tujci v domovini", ki ga je vrtela na Koroškem dr. Trautl Brandstaller. Film, ki je prikazal objektivno sliko o življenju koroških Slovencev, je, kot znano, razburil koroške duhove. Heimatdienst je nato organiziral gonjo proti avtorici filma ter proti prof. Gattererju, ki je prav tako že vrtel objektivne filme o koroških Slovencih. Tako je napravil podpisno akcijo, katero je menda
jem direktno za volilni boj pa si tudi OVP ne upa.
Slovenska frakcija je ugotovila, da Moryjevo ravnanje ni v skladu s splošnim občinskim redom (All-gemeine Gemeindeordnung). Občinski odborniki Enotne liste Pliberk so zato prav tako naslovili na posamezna gospodinjstva letake, v katerih zavračajo Moryjeve trditve in informirajo občane o dejanskem stanju. (Besedilo letaka EL objavljamo na 3. strani).
Prepoved za slovenske lepake pa velja očitno samo za Koroško („Karnten ist ein deutsches Land“, pravijo). Kajti lansko leto so viseli slovenski plakati po vsej Sloveniji. Prav tako pa lansko leto ni smelo biti nobenega slovenskega plakata na Koroškem.
kot so pričakovale potovalne agencije. Le-te organizirajo potovanja in letni oddih tudi za tiste svoje kliente, za katere prvotno niso rezervirale mest v hotelih. Tako se je letos predvsem po krivdi agencij dogodilo, da so bile nekatere zmogljivosti v hotelih prodane oziroma rezervirane dvakrat, ali pa je bilo treba turiste, za katere postelje niso bile rezervirane, razmestiti po drugih objektih in tudi v zasebnih gospodinjstvih. Spričo tega so nastali problemi zaradi prebukiranja kapacitet ne le v Jugoslaviji, ampak tudi v Španiji in še nekaterih drugih sredozemskih državah.
podpisalo 17.000 ljudi. Za ORF se bo udeležil obravnave generalni intendant Oberhammer. Film „Tujci v domovini" je naletel na odobravanje in pohvalo v drugih zveznih deželah, na Dunaju in tudi v drugih državah, zlasti v Jugoslaviji. Samo na Koroškem kažejo ure drugače.
•
Že nekaj dni prej se je izrekel intendant Oberhammer proti temu, da so film predvajali tudi v Jugoslaviji. Dejal je, da bi moral o tem odločati poseben gremij.
Letos rekordna sezona na Jadranu
Obravnava proti filmu ..Fremde in der Heimat" dr. Brandstallerjeve
Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku!
Germanizacija s pospešenim tempom?
Pred kratkim je avstrijska vlada izdelala osnutek zakona o državnem urejanju življenjskega prostora. Osnutek, s katerim se bo verjetno že v prihodnji zimi bavil avstrijski parlament, zahteva zagotovitev kolikor se da enakovrednih življenjskih pogojev po pokrajinah republike Avstrije, zlasti pa v obmejnih področjih proti severu, vzhodu in jugovzhodu.
Za zagotovitev teh pogojev osnutek zahteva, da v tesnem kooperativnem sodelovanju zvezna vlada, deželne vlade Gradiščanske, Koroške, Nižje Avstrije in Štajerske ter njihove občine:
•	na eni strani izdelajo katalog ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje življenjskih pogojev po področjih na meji proti Češkoslovaški, Jugoslaviji in Madžarski in da
•	na drugi strani zagotovijo finančna sredstva za pospeševanje realizacije teh ukrepov.
Na listi ukrepov, ki naj jih vsebuje omenjeni katalog, so predvideni predvsem ukrepi za zagotovitev proti krizam odpornih delovnih mest ter oskrba prebivalstva s stanovanji, šolami, bolnišnicami in drugimi objekti s področja infrastrukture.
V svojem osnutku o dodatnem posvečevanju nerazvitih območij vzdolž meje proti Češkoslovaški, Madžarski in Jugoslaviji sedanja avstrijska vlada priznava, da je republika Avstrija po razsulu avstro-ogrske monarhije na meji proti Češkoslovaški, Madžarski in Jugoslaviji živeče narodnostne manjšine teh držav gospodarsko-socialno zapostavljala. Preden je sedanja vlada to priznala, je republika Avstrija več kot 50 let silila pripadnike teh manjšin v klečeplaško odvisnost od delodajalcev svojih oblasti in delodajalcev nemškega jezika.
Posledice take politike narodnostnega izpodrivanja so porazne. Po tej poti je germanizirala pripadnike češke, slovaške in madžarske manjšine v obmejnih področjih, koroško slovensko narodnostno skupnost in narodno skupnost gradiščanskih Hrvatov pa je zdecimi-rala najmanj na polovico. Koroškim Slovencem je po tej poti na ozemlju, kjer živijo, postopno iztrgala iz rok vse gospodarsko-socialne postojanke. Najbolj očiten dokaz za to trditev je dejstvo, da so pred sto leti na sedanjem dvojezičnem okemlju našteli med 123.000 prebivalci še dobre triče-
trtine takih slovenske pripadnosti, da pa danes uradni krogi, ki so doslej aktivno sodelovali pri gospo-darsko-socialnem izpodrivanju koroških Slovencev — v svesti svoje zmage — napovedujejo njihovo štetje, pri katerem bo — kot že tolikokrat prej •— „pridno botroval" nemškonacionalistični »Karntner Heimatbund" hitlerjanskega kova.
Spričo teh — nikakor ne docela nanizanih — dejstev je mogoče vladni osnutek zakona za zagotovitev enakovrednih življenjskih pogojev v obmejnih področjih Avstrije proti vzhodu in jugovzhodu ocenjevati s skrajno rezervo. Po dosedanji politiki avstrijskih vlad o realizaciji obveznosti, ki jih ima po državni pogodbi iz leta 1955 do slovenske narodnostne manjšine na Koroškem, izgleda, da bo uvodoma omenjeni katalog ukrepov valoriziral dejavnost podjetij nemško govorečih lastnikov s ciljem, da bi slovenski podjetniki, delavci in kmetje še nagleje podlegli njihovemu gospodarsko-socialnemu vplivu.
Na Koroškem v tej smeri tudi v zadnjih letih ne manjka primerov. Med njimi zadostuje, da omenimo samo naselitev podjetij zahodno-nemškega kapitala na dvojezičnem
Otvoritev lesnega velesejma:
Nakazane so bile tudi senene strani
Svečana otvoritev avstrijskega lesnega velesejma — celovškega sejma skorajda ne bi bila več svečana: predsednik trgovske zbornice, deželni poslanec Karl Bau-recht, je v svojem govoru ob otvoritvi sejma pokazal tudi na temne oblake, ki se zbirajo nad avstrijskim in sploh koroškim gospodarstvom. Baurecht je indirektno napadel tudi deželnega glavarja Wag-nerja, ki je isti dan v članku svojega partijskega glasila „KTZ“ gospodarski položaj še slikal dokaj optimistično. VVagner je sicer namignil protiatako, a nazadnje si je le premislil in ostal pri svojem konceptu — optimističnemu govoru.
Po pozdravnih besedah predsednika celovškega sejma mestnega svetnika VValterja Dermutha in župana Leopolda Guggenbergerja, je stopil h govorniškemu pultu predsednik gospodarske zbornice Karl Baurecht. Kar v začetku je ugotovil, da je avstrijski inštitut za gospodarsko raziskavanje moral po-
Splav dovoljen tudi v Italiji!
Po uspelem referendumu za uzakonitev ločitve, pripravljajo v Italiji zakon, s katerim naj bi bil dovoljen splav. — Izgleda pa, da do referenduma ne bo prišlo, ker so že vse stranke predložile tozadevne osnutke. Najbolj dalekosežen je predlog socialistov: predvideva ne-kaznjivost splava do 10. tedna nosečnosti pod vsakim pogojem, pozneje pa tudi vse tja do rojstva, če grozi materi nevarnost ali če je pričakovati, da otrok ne bo normalen.
Komunistični predlog smatra sicer splav za zločin, a ga v sili — ogroženo materino zdravje ali življenje — dovoljuje. Vsak primer naj bi proučila posebna komisija.
Krščanska demokracija pa je odpravila v svojem osnutku fašistične poteze sedanjega zakona, splav pa potrjuje nadalje kot kaznjivo dejanje. Kljub temu pa v težkih primerih predvideva odpravo kazni ali pa majhne kazni, čeprav ostane dejanje kaznivo.
novno revidirati prognozo o porastu, ker je bi! padec konjunkture v prvih mesecih tega leta še hujši kot je bilo predvidevano. Predvsem industrija je zaznala najtežji propad konjunkture v zadnjih tridesetih letih. Realni gospodarski prirastek za leto 1975 bo težko presegel en odstotek, indikatorji zadnjih dni pa zbujajo bojazen, da bo prišlo eventualno tudi do izgube porast-ka.
Baurecht je nadalje opozoril, da iz te trezne analize izhaja nadalje dejstvo, da je Koroška prizadeta od sedanjega padca konjunkture hitreje in huje kot ostale zvezne dežele. Kot dokaz je navedel celotno industrijsko produkcijo, kjer je Koroška v prvem četrtletju utrpela izgubo nič manj kot 18,5 odstotkov, kar pomeni zdaleč največje nazadovanje med vsemi zveznimi deželami. Dobesedno je dejal Baurecht:
..Pričakovanja za bodočnost domačega gospodarstva — in to rečem z vso potrebno razločnostjo — so na mnogih področjih dosegla absolutno najnižjo točko." — V svojem konceptu, ki so ga novinarji razmnoženega dobili v roke, pa so bile izpuščene celo besede „na mnogih področjih", tako da se je ta del govora glasil: »Pričakova-nja za bodočnost domačega gospodarstva — in to rečem z vso potrebno razločnostjo — so dosegla absolutno najnižjo točko." Baurecht je nadalje dejal, da se pozitivni aspekti, ki bi upravičili za-željeni optimizem, komaj ugotovljivi. Simptomi recesije so se pomnožili. Realnost nas sili k spoznanju, da kratko — in srednjeročno ne bo izboljšanja položaja, je dejal Baurecht.
Že kar kot naslednji govornik je bil na programu deželni glavar Leopold VVagner sam. Na Baurech-tov očitek, češ da VVagnerjeve trditve pričajo o ..brezmejni naivnosti, strahotnem neznanju sve-tovnogospodarskih povezav", je dejal le, da je on, VVagner, „dober fighter" (borec) in da je Baurech-tovo prizadevanje, prekrižati Wag-nerjev koncept, že znano. Kljub temu pa je VVagner prebral svoj sončni govor, ne da bi se nadalje
spuščal v Baurechtova izvajanja. Toda pri VVagnerju je bila samo formulacija drugačna — rezultat je bil isti. Kajti deželni glavar je katastrofalni gospodarski položaj opisal z besedami, da letošnji velesejem ne stoji ravno v takem delu konjunkture, katero označuje preveliko povpraševanje. Pravtako so najvažnejši nosilec konjunkture, eksport, nadalje privatna investicijska dejavnost ter privatni konsum, popustili v svojem zanosu. Prav tako je relativno nazadovanje povpraševanja po konsumnih pridelkih ter nazadovanje cen za surovine na svetovnem trgu vplivalo na firme, da so svoje investicijske namene korigirale — kljub obstoječi možnosti za kredite. Prav tako naraščajo privatne vloge pri denarnih zavodih in se zmanjšuje konsum.
Po tej porazni bilanci deželnega glavarja, ki pa je bila zavita v vse lepše besede kot bilanca njegovega predgovornika, je VVagner še in-toniral hvalnico na deželo Koroško — tudi v popolnoma tuje stroke, ki z lesnim velesejmom absolutno nimajo opravka, tako celo deželne bolnice in celovško visoko šolo.
Vsekakor se je pri teh dveh govornikih videlo, da je pač že čas predvolilnega boja. Baurecht je kritiziral vlado, VVagner pa je prav tako kot naslednji govornik, minister za kmetijstvo in gozdarstvo, Oskar VVeihs, videl nebo še vedno modro. Minister VVeihs je šel celo tako daleč, da ga je veselilo v tej situaciji dejstvo, da bo lesni velesejem tudi še drugo leto. Opazovalci se niso mogli znebiti vtisa, da je morda že računal, da bo lesni velesejem prenehal.
Sledila je tradicionalna ceremonija otvoritve: ob asistenci dveh močnih gozdnih delavcev je minister Oskar VVeihs prerezal drevesce, ki je simbolično zapiralo vhod na veselejem.
Nato je sledil ogled velesejma, katerega so se udeležili vsi častni gostje. Med častnimi gosti so bili tudi podkancler inž. Hauser, škof dr. Kostner, zastopnik jugoslovanskega veleposlaništva Branislav Marinkovič ter diplomatski zastopniki velikega števila držav ter številnih uradov.
ozemlju in odločni „ne“ na ponudbo ustanovitve podružnice GORENJE v območju Pliberka. Če upoštevamo še gonjo proti Slovencem, ki jo baš sedaj, ko na Koroškem število brezposelnih od tedna v teden narašča, ob asistenci kanclerja Kreiskega in deželnega glavarja VVagnerja razvija Karntner Heimat-dienst, potem ne moremo mimo tega, da teze, ki jih vsebuje vladni osnutek zakona o pospeševanju razvoja obmejnih območij, niso verodostojne. Izgleda, da imajo vse bolj za svoj cilj še močnejše pospeševanje germanizacije koroških Slovencev.
Toda ta račun je napravljen brez
krčmarja. V času pluralistične družbe, na osnovah deklaracije o človečanskih pravicah in na temeljih avstrijske državne pogodbe bo prej ali slej morala tudi Avstrija s svojim zakonom o prostorskem urejanju države upoštevati slovensko narodno skupnost na Koroškem in hrvaško na Gradiščanskem. Če bo še naprej le upoštevala podjetnike nemškega jezika in nemškega kapitala in — kot doslej — pri tem zanemarjala iniciative slovenskih podjetij in delojemalcev na Koroškem, potem bo tudi s tem zakonom zgrešila pot, ki jo mednarodno za spoštovanje svoje nevtralnosti tako silno potrebuje: zadovoljno prebivalstvo na meji ne glede na narodno pripadnost.
(bi)
Kupčija z zlatom varna?
Spričo inflacije, ki jo danes doživlja ves svet, je zopet postalo aktualno vprašanje: Ali se splača naložiti odvisni denar v zlato?
Naložba denarja v preteklih desetletjih se je vršila v glavnem z nakupom: delnic, obveznic, hranilnih računov, hipotek in nepremičnin. Mi danes pustimo ob strani te tradicionalne načine naložbe denarja in poglejmo, kako je z nakupom zlata in če se to izplača.
Do svetovne krize 1949 je bila cena zlatu (dolarjev) 20.— za eno unčo (troy ounce — posebna enota, ki velja za drage kovine), to je 31.10 gr. Gram zlata je torej stal 64 centov odnosno 1 kg $ 640.—.
Do te dobe je bilo zlato skoraj po vsem svetu v prosti prodaji. Po svetovni krizi je bila cena spremenjena na $ 35.— po unči, torej 1 gram $ 1.12 odnosno 1 kg $ 1.125.—. USA je v tej dobi pa vse do pred par let nazaj garantirala zamenjavo papirnatega dolarja po tem tečaju. Ta garancija (zlata podlaga) je ravno dala tisto čvrstost dolarju in posredno tudi drugim valutam, ki danes tako manjka in ki zgleda, da v doglednem času ne bo vzpostavljena.
Predlanskim se je začela cena zlatu hitro dvigati in smo danes pri ceni $ 190.— do $ 200.— za eno unčo, odnosno $ 6.100.— za 1 kg.
Zlato kupujejo v glavnem v dveh oblikah, in sicer v obliki kovancev (cekinov) ali pa zlatih blokov.
Pri kovancih imamo zopet dva razreda, in sicer kovance, ki imajo veliko numizmatično (starinsko) vrednost, in takih, ki take vrednosti nimajo in se torej cena takega kovanca drži le malo iznad običajne dnevne vrednosti zlata, navadno med 10% in 20%. V to vrsto cekinov spadajo predvsem:
Vsi avstrijski zlatniki, ki jih je Avstrija po drugi svetovni vojni ponovno izdala, in sicer so to kovanci po 10, 20 in 100 kron, 1 in 4 dukati, angleški funt, južnoafriški Kruger Rand in mehiški 50 pesos. Med zlatnike, ki že imajo gotovo numizmatično vrednost in jih prodajajo po 50% in več preko cene zlata, pa spadajo USA 5, 10, 20, švicarski vreneli (20 zlatih frankov), belgijski 20 Fr, francoski 20 Fr (Napole-ondor) itd.
Bivši jugoslovanski zlatniki kralja Aleksandra, kralja Milana in tudi novejši zlatniki Josipa Broza Tita pa se navadno prodajajo preko 100% nad vrednostjo zlata.
Kovanci imajo dve prednosti pred drugimi oblikami zlata: so lahko prenosljivi tudi v manjših količinah in jih je težje ponarediti zaradi strojev, ki so za to potrebni; poleg tega ima pristni zlatnik neki posebni zvok, na katerega se uho že povprečnega poznavalca kovancev hitro privadi.
Odločno pa odsvetujemo nakup zlatnikov z numizmatično vrednostjo osebam, ki niso v tem specialisti, ker namreč obstajata dve nevarnosti, in sicer: lahko je bil zlatnik po-
novno kovan, kar lahko napravi prizadeta država (n. pr. Avstrija, Madžarska), ali pa je lahko ponarejen, za kar poskrbijo »specialisti" (kot n. pr. v Libanonu). Tak ponarejen zlatnik izgleda tako pristen, da ga je težko spoznati od pravega, ker je namreč količina zlata ista!
Zlati bloki (npr. 50 gramov, 100 gramov, 1 kg in 14 kg) so za naložbo primernejši, je pa treba paziti, da ne bi slučajno kupili lepo pobarvanega svinca ali bakrove vlitine. Najbolje je kupiti tako zlato v banki, kjer je možnost prevare zelo majhna. Pregled kovine, da li je res pravo zlato, je namreč draga zadeva, saj stane do 50 dolarjev.
Pri nakupu zlatnikov morate računati, da je razlika med prodajno in nakupno cena določenega dne do 10%, pri zlatih blokih pa do 4%. Nekatere države imajo še poseben davek na promet z zlatom; tega davka pri prodaji ne dobite nazaj, zato ni vseeno, kje kupite zlato.
Trgovina z zlatom je svobodna v Švici, Nemčiji, Angliji, Kanadi in sedaj tudi v Ameriki; v Avstriji in Italiji je svobodna samo trgovina z zlatniki.
Za manjše naložbe je dobro tudi zlato v traku (za zobe); to kupujejo posebno rojaki v Trstu. V Jugoslaviji je seveda trgovina z zlatom prepovedana privatnikom.
Kakšna je bodočnost trgovine z zlatom? Pravi odgovor na to je težko dati. Gotovo je, da nekateri pri kupčevanju z zlatom ogromno zaslužijo, po drugi strani je jasno, da lahko tudi veliko izgube. Predvsem se moramo zavedati, da zlato ne bo nikdar več igralo tako važne vloge kot v preteklosti, ko je bilo podlaga papirnatemu denarju. Danes je treba zlato vzeti kot vsako drugo blago, ki se lahko dvigne, pa tudi pade v ceni.
Produkcija zlata je v glavnem koncentrirana na Južno Afriko, Kanado in Ameriko; računajo pridelek od 600 do 700 ton na leto, ne vštevši Sovjetske zveze, ki svojih tozadevnih statistik ne objavlja. Računajo, da je trenutno na svetu približno 100.000 ton zlata. Proizvodni stroški znašajo za eno unčo ca $ 50.— do $ 60.—, in je torej današnja cena kar trikrat do štirikrat višja od njih, kar kaže, kako strašno divja je nastala špekulacija s tem blagom.
Ker je cena zlatu tako visoka, je industrijska poraba za nakit, zobo-zdravništvo itd. padla že na polovico. Ogromno zlata je koncentriranega privatno v Franciji, medtem ko je največ trgovine z zlatom v Londonu, Ziirichu in Parizu. Danes verjetno veliko zlata pokupijo Arabci, ki pa seveda tega ne obešajo na veliki zvon; Arabci bi danes verjetno z lahkoto pokupili celotno produkcijo.
Cena zlatu bi verjetno padla in to v večji meri, ako bi se inflacija zmanjšala na 3—4%, medtem ko je
(Dalje na 4. strani)
Ob Fordovem obisku:
Pozitivna trgovinska bilanca Jugoslavije z ZDA
Kljub temu, da stališča do posameznih svetovnih političnih vprašanj niso bila vedno povsem enaka, pa sta predsednika dveh prijateljskih držav ugotovila, da obstaja vrsta področij za plodno sodelovanje, med katerimi je vsekakor najpomembnejše gospodarstvo.
Visoka ameriška tehnologija na eni strani ter dobra kakovost nekaterih jugoslovanskih končnih izdelkov in polizdelkov ter surovin na drugi strani se med seboj komplementarno dopolnjujejo in tako ni Jugoslavija zaman največji izvoznik pohištva v Združene države Amerike, ameriška oprema pa je vgrajena v številne naše tovarne,
Spoštovani občani!
Pred kratkim ste sprejeli pismo gospoda župana Othmarja Moryja. V njem Vas seznani s svojim stališčem — ki pa je hkrati stališče frakcije OVP — glede zadeve okoli plakatov za pliberški sejem.
Pripomniti moramo, da so stvari le nekoliko drugačne, kot jih postavlja župan. Spoštovani občani, Vi imate pravico zvedeti resnico.
Župan se je izrekel na seji občinskega predstojništva skupno s svojo frakcijo proti plakatom, ki bi vabili Korošce na sejem v obeh deželnih jezikih. Poleg 300 nemških je bilo predvidenih še 20 slovenskih, kar bi končno tudi gospodarsko koristilo.
Dejstvo je, da v naši občini in v naši deželi živijo tudi Slovenci. Prav njihovi v ustavi zajamčeni enakopravnosti pa naš župan nasprotuje. Kakšna enakopravnost pa je to, če ni dovoljeno informirati državljane v njihovem jeziku? Župan pa ne postopa samo tokrat tako, marveč dela to že leta. Tudi lani je glasovala OVP z Moryjem vred proti predlogu EL za 300 nemških in 20 slovenskih lepakov za
Tito: nedotakljivost meja noglavitni temelj
Eden največjih rezultatov te konference je splošno soglasje vseh držav udeleženk o spoštovanju načela nedotakljivosti meja. S tem postavljamo enega poglavitnih temeljev za krepitev zaupanja med evropskimi državami in za razvijanje vsestranskega sodelovanja med njimi. Jugoslavija je v prizadevanju, da bi razvijala dobro sosedsko sodelovanje, že doslej dosledno spoštovala načelo nedotakljivosti meja z vsemi svojimi sosedami. Zdaj ko ta konferenca sprejema nedotakljivost meja za eno temeljnih načel evropske varnosti in sodelovanja, želim tukaj slovesno izjaviti, da moja država gleda na to načelo kot na nekaj, kar je obvezno zanjo in za vse njene sosede v razmerju do obstoječih meja, določenih bodisi z mirovnimi sporazumi ali drugimi veljavnimi mednarodnopravnimi instrumenti, ki so jih podpisale vlada Jugoslavije in vlade nekaterih držav sosed ali pa skupaj z vladami drugih držav.
(Josip Broz-Tito na evropski varnostni konferenci v Helsinkih)
računalniki pretežno ameriške proizvodnje pa pomagajo Jugoslaviji premagovati razliko med srednje in visoko razvitimi državami.
Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA ima že dolgo zgodovino, pravzaprav se je začelo z dobavami lokomotiv UNRRA in pošiljkami jugoslovanskih rud, danes pa je vrsta izdelkov na obeh straneh že tako dolga, da je ne bi mogli tukaj našteti. Kljub temu pa ves jugoslovanski izvoz v Združene države še vedno ne doseže niti 0,4 odstotka vsega ameriškega uvoza, ki je lani dosegel vrednost 107 milijard dolarjev, in prav tako ne sodelujemo več kot z 0,3 odstotka v
plakatiranje po Koroški, čeprav je bil predlog EL v odboru za sejem že soglasno sprejet.
A ko večina v občinskem pred-stojništvu tokrat županovega nedemokratičnega ravnanja, ki zapostavlja tako občane kot deželane, ni odobrila, to županu še zdaleč ne bi smelo biti povod, da se odloči za napovedano svojevoljno dejanje in da se ima celo za rešitelja gospodarstva, ko zdaj hoče prevzeti plakatiranje na lastno roko in na stroške OVP. S tem ne rešuje nobenih baje ogroženih interesov občine, marveč se postavi proti splošnemu občinskemu redu (Allge-meine Gemeindeordnung). Ne gre namreč, da bi kakšna frakcija na lastno roko opravljala občinske zadeve. Moryjeva skrb za gospodarstvo velja prej osebnim oziroma frakcijskim kot občinskim interesom. V resnici namreč interesov precejšnjega dela občanov ne upošteva, čeprav bi moral kot župan zastopati skupne zadeve vseh občanov.
in še to: Ni dolgo od tega, ko je med drugim tudi Mory s svojimi čudnimi pogledi na gospodarstvo onemogočil naselitev podjetja Gorenje. Njemu je bilo tedaj vseeno, da spravi občino ob pomembne
ameriškem izvozu, katerega vrednost je leta 1974 bila 97 milijard dolarjev.
Tudi številke jugoslovanske zunanje trgovine z ZDA so vsekakor takšne, da bi morali poiskati razloge, zakaj niso višje.
Lani so namreč izvozili v ZDA blaga v vrednosti 354 milijonov dolarjev, uvozili pa le za 315 mio dolarjev, kar pomeni, da so ZDA bile ena izmed redkih držav, s katerimi je imela Jugoslavija pozitivno trgovinsko bilanco, kljub temu, da je bilo v prvem polletju 1974 še 41 mio dolarjev primanjkljaja na jugoslovanski strani. Letos pa je položaj dosti slabši:
Primanjkljaj v prvi polovici leta je namreč dosegel 95 mio dolarjev, kljub temu, da je z večjim uvozom obseg celotne blagovne menjave z ZDA znatno porasel. Združene države so namreč med najpomembnejšimi partnerji Jugoslavije kar zadeva zunanjo trgovino, posebej pa so še pomemben partner Slovenije, ki je bila v izmenjavi udeležena z višjim odstotkom kot pa v blagovni menjavi SFRJ nasploh. Vendar je delež Slovenije zadnje čase naglo padel: od 31,4% v le-
či Moskvi je umrl veliki sovjetski skladatelj Dimitrij Šostakovič. Eden izmed največjih sovjetskih in svetovnih skladateljev, avtor več kot 100 glasbenih del — med temi je
dohodke in kje si mora občan poiskati svoje delovno mesto.
Kdo torej zlorablja pliberški sejem v politične namene?
Zupan naj predloži celotno zadevo občinskemu svetu v odločitev. To bi bila po zakonu pravilna pot do razrešitve. S tem bi bilo vsako samovoljno ukrepanje župana odveč. Tako pa je izkazal slabo uslugo ne samo ljudski stranki.
Ali se Vam ne zdi tako?
Občinski odborniki
tu 1969 na 17,2 % lani. Pri uvozu Jugoslavije iz ZDA pa je delež SRS znašal leta 1969 17,1 %, lani pa se je izredno znižal, in sicer na 9,6%.
Najpomembnejši proizvodi slovenske industrije, ki jih prodajajo v ZDA, so predvsem pohištvo, ki je še lani povečalo vrednost kar za trikrat v primerjavi z letom 1968, letos pa je izvoz le-tega izredno padel. Skupaj z drugimi lesnimi izdelki je to bilo 40% vrednosti vsega slovenskega izvoza. Na drugem mestu pa so izdelki črne in barvaste metalurgije.
Iz ZDA pa Slovenija uvaža oljne pogače, surove kože, razne kemične surovine, zdravila, računalnike, specialna motorna vozila, surov aluminij, motorna olja in drugo.
Slovenska podjetja imajo v ZDA 7 lastnih prodajnih organizacij (In-tertrade, Lesnina, Slovenijales, Metalka, Impol, Liko), vendar pretežno v vzhodnem delu ZDA. Kar zadeva skupno število jugoslovanskih predstavništev, jih je nad 70, kar je gotovo preveč glede na obseg blagovne menjave. Seveda pa z Združenimi državami sodelujemo tudi na znanstveno-tehnološkem kot tudi na finančnem področju.
15 simfonij — je umrl v 68. letu starosti po krajši, a hudi srčni bolezni.
Dimitrij Šostakovič se je rodil 1906 v Petrogradu. Oče Dimitrij je bil inženir kemije in dober pevec, mati Sofija Vasiljevna je bila nadarjena pianistka. Kot 13-leten mladenič je bil Šostakovič že študent petrograjskega konservatorija, kjer je študiral klavir in kompozicijo. Leta 1926 je kot svoje diplomsko delo napisal Prvo simfonijo, ki je ob svoji prvi izvedbi v Leningradu doživela pravi triumf. Delo je hitro obšlo številne svetovne odre in mnogi smatrajo to Šostakovičevo delo kot eno izmed njegovih najbolj priljubljenih del.
Leta, v katerih se je pojavil Šostakovič, so najtežja v oblikovanju
idejnih in estetskih osnov umetnosti v SZ. Nekaj desetletij nastajajo razna pojmovanja o funkciji umetnosti v družbi. Pristaši Društva za sodobno glasbo so iskali vzore v vodilnih evropskih avantgardnih skladateljih, Rusko društvo proletarskih glasbenikov pa se je navduševalo za množično pesem ter popularno, širokim slojem razumljivo glasbo. V tem obdobju je ustanovljena tudi Zveza sovjetskih skladateljev. Dimitrij Šostakovič pravzaprav ni našel sebe v nobeni od teh grupacij. Kot eden izmed najmočnejših intelektualno-emotivnih individualistov svojega obdobja je Šostakovič veliko ustvarjal ter s svojimi deli pogosto doživljal konflikte, vrstili so se napadi in pohvale.
Že 1930 je bil zaradi opere „Nos“ napaden kot „buržoazen dekadent".
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
Tri leta po tem je bil deležen največjih pohval za svoj Klavirski koncert, leta 1936 spet napaden za svojo opero „Lady Macbeth mcenske-ga okrožja" in balet »Bistri potok", komaj leto za tem pa je bila z navdušenjem pozdravljena njegova Peta simfonija.
Svoje najbolj pretresljivo delo Sedmo simfonijo — danes imenovano »Leningrajska" — je Šostakovič mrzlično pisal v strašnih dneh napadov Hitlerjeve vojske na Leningrad in 9. avgusta 1942, na dan, ki ga je bil Hitler planiral kot dan zavzetja Leningrada, so Leningraj-čani poslušali simfonijo — ob grmenju sovražnikove artilerije, s solzami v očeh in s trdno vero, da bodo vztrajali in zmagali.
Leta 1946 je bil spet deležen kritik za svojo Deveto simfonijo, ki je bila ocenjena kot mračna in pesimistična, leta 1948 pa je bil kritiziran z znano resolucijo CK VKP(b) zaradi svojega antirealističnega stila, vokalnih in programskih oblik ter oddaljevanja od folklore in ruskega stila. V poznejšem obdobju je bil spet priznan kot največji sovjetski skladatelj.
V svojem bogatem umetniškem življenju je Šostakovič napisal okrog 120 glasbenih del, med katerimi gotovo prvo mesto zavzemajo simfonije.
X
Ce hočete biti informirani z vseh področij, berite
	1	[=
naš tednik		
... in če hočete biti hitro in precizno iz prve roke informirani (pa tudi vaši znanci), naročite
■	W	1	wri	:
naš tednik				
PKESSEDIENST
in deutscher Sprache
Naročilnico dobite na zadnji strani!
Informacijsko pismo Enotne liste Pliberk vsem občanom
Veliki skladatelj Dimitrij Šostakovič umrl
Kulturna revija »mladje": številka sledi številki - zdaj četrtletno izhajanje
„mladje 18 dotiskano junija 1975; mladje 19 izide avgusta 1975“. Ta oznaka se najde na notranji strani ovitka k 18. številki revije „mladje — literatura in kritika". O izidu samem smo že kratko poročali, prav tako smo v prejšnji številki prinesli najvažnejše dele prispevka „Misli koroškega Slovenca ob 20-letnici avstrijske državne pogodbe". Zopet k oznaki: „mladje“ izhaja od prejšnje, sedemnajste številke naprej četrtletno. Za edino literarno revijo na Koroškem sploh (nemška narodna skupnost je nima) ena posebnost več.
Četrtletno izdajanje pomeni seveda še enkrat toliko truda: čeprav imajo posamezne številke manjši obseg kot pri polletnem izhajanju, bo vsak, ki se količkaj spozna na javno delo, mogel slutiti, koliko zgolj tehničnih skrbi, opravkov in potov je treba opraviti, rešiti, preden sploh pride produkt na svetlo. Pri uredniškem teamu, katerega člani imajo svoja bivališča tako na Koroškem kot tudi na Dunaju, štejejo te ovire dvojno. Treba je zares temeljite organizacije, skorajda perfektno obvladanje tehničnega know-how-a in veliko močne volje, da se zagotovi takšni reviji tudi kontinuiteta. Da se včasih tudi termini ne dajo docela uskladiti s predstavami urednikov in odbora kluba mladje, je razumljivo, da, celo nujno.
Četrtletno izhajanje mladja pa urednike literarne revije včasih more spraviti v pravi stres, podoben novinarjem pri dnevnikih: kaj če izpade ta ali oni prispevek, kratko pred rokom za uredništvo, treba je nazadnje spremeniti koncept za številko: kako ga spremeniti — s kozmetično operacijo ali pa radikalno. Naloge uredništva mladja niso nič zavidljive — odkar pa izhaja revija četrtletno, pa bi za marsikoga — če se to že ni zgodilo — pomenilo streznjenje ob soočanju z omejenostjo možnosti — tako tehničnih kot tudi vsebinskih, predvsem kar zadene sodelavce.
Ob pogledu na impresum 18. številke opazimo, da Lev Detela ni več član uredništva revije. Vendar še nadalje sodeluje — in le to šteje. Tradicionalna je overtura glavnega urednika Florijana Lipuša: tokrat prispevek z naslovom „Srše-ni“. Basen ni, najbolje bi morda še ustrezal izraz „parabola“, če hočemo ta prispevek kategorizirati. Lipuš opisuje sprva na jako zabaven način, ki potem v svoji zabav-
Kupčija z zlatom...
(Nadaljevanje z 2. strani)
pri inflaciji 10 in več odstotkov padec cene komaj verjeten.
Zlato pa seveda ne nosi nobenih obresti, vendar stroški za varnostni predal (safe) v banki niso veliki.
Poseben način pridobitve zlata bi še bil, da kupiš zlato od banke in ga njej pustiš v varovanje. Ta način je sicer dober, vendar je treba silno paziti, da imaš posla samo z največjimi bankami.
Zadnja 3—4 leta se je razvil še poseben način špekulacije z zlatom; ta obstoji v nakupu posebne pogodbe, v kateri se zavežeš, da boš v teku 3, 6, 12 ali celo 18 mesecev prevzel in plačal zlato, in sicer najmanj 3 kg po gotovi ceni. Zadostuje 10-odstotni polog; v 99 slučajih potem tako pogodbo pred potekom z dobičkom ali izgubo zopet prodajo. Vendar pa pri tem načinu špekulacije potrebuje človek dobre živce, da zdrži tudi v časih, ko zlato pada!
ni naivnosti postane že tragičen, kako je vdrla in se vgnezdila v njegov dom kar cela družina sršenov. Sprva je bil sam. Gospodar hiše se ga je sprva nekoliko prestrašil ■— kot vsakega tujca. Nato pa je kot gostoljuben Slovenec — videč, da mrčes ni le sam, ampak je za seboj prignal cel roj, se umaknil iz kuhinje — v klet. Glava priseljene sršenove družine je bila Leopol-dina, ki je imela lastnost, da je poskrbela za hiter naraščaj priseljencev. Iz kuhinje izgnana družina pa se je otroško veselila v pretirano razumeti ljubezni do vsega živega in do tujega bližnjega, veselila, da gre priseljeni družbi dobro, čeprav je leta vse bolj ekspandirala in jih prisilila h getu v kleti.
Tako je pač z nami koroškimi Slovenci: veselimo se, da gradijo ceste v naše vasi, veselimo se, ko jih otvarjajo, veselimo se, ko vozijo po njej drugi nadčloveki •— mi se pa z našimi garami guncamo ali jih vlečemo po od nekdaj vajenih poteh. Saj je za nas že veliko, da sploh imamo cesto, tako da ni važno, kdo se po njih vozi. In veseli bomo, če nam bodo zaprli tudi naše stare izhojene in kamnite poti — saj nam potem niti po teh ne bo treba voziti...
Štefka Vavti, absoltventka Slovenske gimnazije 1974, študira na Pedagoški akademiji, objavlja svoj prvi literarni poizkus „Petkov sprehod", za katerega je sprejela drugo mladinsko literarno nagrado revije mladje.
Prav tako sad literarnega nate-
V	nedeljo, dne 3. avgusta, se je zbralo na vaškem sejmišču, pred prenovljeno hišo posojilnice Žva-bek, ob 11. uri lepo število domačinov in tudi povabljenih zunanjih gostov — funkcionarjev sosednjih posojilnic ter Zveze slovenskih zadrug na Koroškem, da bi prisostvovali blagoslovitvi in otvoritvi novih poslovnih prostorov.
Pozdravil jih je novi predsednik Andrej Štefic, ki je izvedel od novega odbora sklenjeno prenovitev in obnovitev notranjščine posojil-nične hiše. Pobudo za to obnovitev je dajal najbolj njen odbornik Lenart Kac, sedaj učitelj v Vogrčah, sicer pa domačin iz Doljne vasi pri Žvabeku. On je tudi občinski odbornik, ki je bil izvoljen od narodno zavednih Slovencev v občini Suha.
Nove posojilnične prostore je blagoslovil domači župnik Šimen Wu-
tej-
V	svojem nagovoru je dejal, da nimamo kakega svetnika in priproš-njika za banke in posojilnice, vendar nas naša vera uči, da moramo poleg misli in dejanja za naše osebno dobro, misliti tudi za dobro naše duše in našo dejavnost posvetiti poleg samemu sebi, tudi v dobro našega bližnjega. Zato je koristno nalagati denar v posojilnico, katera ga nato pomoči potrebnim pod ugodnimi pogoji posoja. S tem si nabiramo dobra dela za oni svet, ki nam bodo pomagala doseči naš cilj, večno življenje v nebesih.
Po blagoslovitvi je podal kratko zgodovino posojilnice že omenjeni odbornik učitelj Kac.
Povedal je, da je bila ustanovljena kot posojilnica na Suhi leta
čaja mladja je naslednji prispevek: Andrej Mochar, študent Slovenske gimnazije in sodelavec Dijaškega glasa in Zvona, je napisal politično parabolo „Stol", za katero je prejel tretjo nagrado.
Lev Detela predstavlja dva mlada nemško pišoča avstrijska avtorja, ki pa sta slovenskega izvora: M. G. Kamnika-a in Petra Kersche-ja.
„M. G. Kamnik, nedvomno dina-mičnejši, drznejši, navzven, v agresivnejšo družbeno kritiko usmerjeni literat iz vrst najmlajše avstrijske Jezne generacije" ohranja stik s tem slovenskim izvorom že kar v literarnem psevdonimu KAMNIK, ki si ga je tudi pri vseh nemških objavah dodal. Po drugi strani kaže Kamnik slovensko zaznamovanost tudi v nekaterih nemških tekstih, npr. v pesmi Spovedni obrazec, kjer določno takoj na začetku omenja, da ima „v sebi slovensko melanholijo".
Peter Kersche je v primeri s Kamnikom bolj ponotranjen, hi-bridno-intelektualen pisateljski tip, pravzaprav pol pisatelj, pol znanstvenik, kar dokazujejo že njegove številne minuciozne bibliografske študije, ki zahtevajo najnatančnejše delo. Njegov slovenski izvor se kaže delno na ponotranjenih, melanholično vprašljivih temah, ki pa se tu in tam tudi družbeno izostrijo."
„Odlikuje ga komplicirana, kritična jezikovna oblikovalna metoda, ki ni vedno najbolj originalna, temveč preveč blizu svetu literarne
1891. Prvi predsednik je bil Jakob Mihev, žvabeški župan, posestnik na Dobrovi. Prvi poslovodja in tajnik pa župnik Matija Randl, poznejši prošt in generalni vikar za cono A. Ko je leta 1910 predsednik Mihev umrl, so izvolili na njegovo mesto Stogartovega gospodarja Karla Krištofa, ki je z župnikom Francom Uranškom vodil posojilnico do leta 1921 še na Suhi, nato pa v Žvabeku. V času nacizma so posojilnico Žvabek spremenili v Raiffeisenkasse in ji dali nacistični odbor. Po osvoboditvi leta 1945 so zopet Slovenci prevzeli vodstvo tega domačega denarnega zavoda. Župnik Uranšek je medtem umrl, predsednik Karl Krištof-Stogart pa je 56 let načeloval tej domači denarni zadrugi. Pridružil se mu je Martin Zechner — brat prelata Aleša Zechner j a — in mu jo pomagal voditi do njegove smrti leta 1966. Za očetom Karlom Krištofom je prevzel vodstvo sin Karel Krištof-Hojnik in ga obdržal vse do smrti Martina Zech-nerja leta 1973.
Nato so izvolili nov odbor s predsednikom Andrejem Šteficem na čelu.
Karel Krištof-Stogart je kupil v centru Žvabeka bivšo občinsko hišo in uredil v njej posojilnično pisarno, za kar mu gre pohvala in zahvala. Sedanji predsednik Andrej Štefič pa jo je dal novodobno preurediti in opremiti. Zahvala gre pa tudi bivšemu županu Slamaniku in odbornikov, da so hišo posojilnici prodali.
Zaključno besedo slavja je imel poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter. Poudaril je pravi pomen naših po-
graške šole, npr. svetu Petra Handkeja. Kljub temu je Kersche vseeno dovolj poveden, posebno tam, kjer pokaže svoje izvirnejše poteze, npr. plastično analizo svojih osamljenih sanj, ki jih delno prebija v skromno komunikativnost ostreje podoživeta seksualna erotika."
Tako ju ocenjuje Lev Detela. Milena Merlak-Detela je naslednja avtorica: „Ftiranske nostalgije in elegije". D. N. Božič pa objavlja spis: „Smeri sodobnega političnega razvoja". Dr. Zdravko Velik pa nato razmišlja o dvojezičnosti drugod — in v Avstriji. Tej temi je posvečena tudi fotodokumentacija, ki nazorno prikazuje, da je koroški tafelsturm nerazumljiv za vsakogar, katerega obzorje ne zaplan-kajo Karavanke. Nerazumevanje za koroške „Schildburgerje“ (v pravem nemškem smislu: „Hinweis-schild") bo torej vladalo tudi v prihodnje, pravtako za prastrah. Dokumentacija pa prikazuje dvojezičnost v Istri (Jugoslavija), na južnem Tirolskem (Italija), v Lužici (Nemška demokratična republika), v Švici... In slednjič žalostno podrtijo na Koroškem.
Svojo vsestransko nadarjenost in sigurnost z različnimi tehnikami dokazuje ob koncu še Jože Bo-schitz, maturant Slovenske gimnazije 1969, s štirimi slikami. Boschitz je študira! na Dunaju likovno vzgojo in slikarstvo ter psihologijo. Razstavljal je v Celovcu, na Jesenicah ter v Kranju, letos pa v Kal-tenleutgebnu pri Dunaju.
sojilnic, ki delajo „za druge" za naše bližnje, pomoči potrebne. Zahvalil se je ustanoviteljem in požrtvovalnim odbornikom, ki so vsa leta delali kot idealisti, večinoma zastonj pri zadrugi. Ohranili so jo današnjim rodovom kljub vsem težavam in političnemu nasprotovanju. Javno se je obrnil na politike, ki napačno poročajo, da so dobivale naše posojilnice veliko državno pomoč. Pozval jih je, naj to pomoč z akti dokažejo. Za vsak dokazani groš državne pomoči, jim bo Zveza slovenskih zadrug izplačala cel tisočak. Tu si lahko prislužijo denar za volivno propagando, katerega bodo do jeseni nujno potrebovali. Dr. Zwitter se je zahvalil tudi domačim obrtnikom, ki so sodelovali pri obnovi hiše in njenih notranjih prostorov.
Med ogledom je prijetno presenetila pieteta do umrlih ustanoviteljev in predsednika. Na steni je portret prvega predsednika župana Miheva. Na nasprotni steni visi slika tajnika, župnika in poznejšega prošta Randla. Najbolj originalen pa je Stogartev oče Karel Krištof s svojo brado. Njega je naslikal naš Podjunčan, prof. Werner Berg. Opremo je izdelal mojster Werner Kotnik iz Metlove, okna in duri pa bivši Žvabečan Hanzej Mihev, izdelovalec portalov in mojster v Pliberku. Električne naprave pa je napeljal novi elektropodjetnik Enzi, Pečnikov iz Bivšaka. Vsa opremljenost je zelo skladna, umirjajoča in praktična.
Po ogledu prostorov je bilo za povabljene goste skupno kosilo pri pd. Luknerju. Po dobri jedi, ki se je je udeležil tudi domači župan
GALERIJA FRANCETA GORŠETA
Odprta: V sobotah in nedeljah, od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Druge dneve po dogovoru.
SHOD V GREBINJSKEM KLOŠTRU
Čas: Praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta Spored: Sv. maša ob 7.30, 8.30 (slov.), pranganje ob 9.30 (mašuje novomašnik Jurij Buch, ki bo delil tudi novomašniški blagoslov), 10.30 zadnja maša in pete litanije ter blagoslov.
KULTURNI VEČER
Prireditelj: SPD Trta Žitara vas Kraj: Št. Lipš, gostilna Štern Čas: nedelja, 17. avgusta ob 20. uri
Sodelujejo: moški zbor Trta
ženski oktet SPD Obir Martinovi fantje iz Radelj
RAZPIS
Posojilnica v Št. Jakobu v Rožu razpisuje gostilno v posojilnični hiši v Št. Jakobu v Rožu v najem z 1. 10. 1975. Interesenti naj prijavijo svoje ponudbe na naslov Posojilnice Št. Jakob, 9184 Št. Jakob v Rožu ali pa ustmeno v poslovalnici posojilnice Št. Jakob do najkasneje 30. avgusta 1975.
Čestitamo!
Te dni je podelil zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager številnim osebnostim iz javnega življenja na Koroškem priznanja in odličja. Bivši tretji predsednik koroškega deželnega zbora Hans Paw-lik je sprejel veliki zlati častni znak za zasluge za republiko Avstrijo, bivši deželni poslanec Hanzi Ogris je sprejel zlati častni znak za zasluge za republiko Avstrijo, dipl. trg. Janko Urank pa zlati zaslužni znak za zasluge za republiko Avstrijo. Dekrete in odličja jim je izročil v imenu zveznega prezidenta deželni glavar Leopold Wagner. Čestitkam se pridružujeta tudi NSKS in NT!
Večno zvestobo sta si obljubila Tone Kropiunig in Francka Žnidar, oba absolventa Slovenske gimnazije in oba iz bilčovške občine. — NT čestita!
Skubl, je dr. Zwitter pozval navzoče k živahnemu sodelovanju s posojilnico, ki naj bi vršila za Žvabe-čane vse bančne posle. Tudi občina naj otvori pri njej svoj konto, isto cerkev, da bo tako dano zaupanje, kot nekdaj, ko sta posojilnico vodila župan in župnik. Občani in farani naj pa svoje denarje vlagajo tu doma, da bodo lahko domačini tukaj dobivali pomoč in kredit. Nato nam je recitiral iz pesmarice še pesnitev ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika, o česminovem cvetu. Občudovali smo globoke misli pesnikove in sposobnost podajanja recitatorja.
Končal je nato Mirko Kumer, ki je pred nedavnim v radiu Celovec podajal zgodovino žvabeške posojilnice. Dejal je, da današnja reportaža sliši h takratni seriji, in ga zelo veseli, da se je stvar tako dobro razvila in da more danes o takem uspehu poročati.
Prijavite svoje otroke k dvojezičnemu pouku!
Otvoritev nove posojilnice v Žvabeku
Peter Urbanc
»Škandal pri Gospe sveti"
Kaj pravijo drugi:
Pod tem naslovom je prinesel list italijanskih Slovencev „Novi list“ komentar k položaju Cerkve na Koroškem, predvsem v zvezi s pridigo gosposvetskega župnika Mucherja. Prinašamo ta prispevek v vednost tudi našim bralcem, čeprav ni nujno, da se uredništvo strinja z vsemi kombinacijami, predvsem v zvezi s cerkveno zgodovino.
V našem listu smo že imeli priložnost razpravljati o koroškem duhovniku VVilhelmu Mucherju, župniku pri Gospe sveti, enemu izmed ..ideologov" šovinistične protislovenske gonje na Koroškem, govorniku „ Heimatdiensta". Na živce mu gredo predvsem zavedni slovenski duhovniki in celo sveta brata Ciril in Metod. Napisal je obširno knjigo, da bi v njej dokazal, da nista bila sveta in da sta prišla med Slovence in Slovake (Moravce) samo intrigirat, da bi jih nahujskala proti Rimu, frankovski državi in Zahodu ter jih pridobila za vzhodno cerkveno in politično sfero, katere središče je bil Bizanc. proti temu govorijo točni zgodovinski dokumenti (oba brata sta bila zvesta rimski Cerkvi in sta tudi potovala v Rim ter bila s papeži v najboljših odnosih in Ciril je celo v Rimu stopil v samostan, ko je čutil, da se mu bliža smrt, in je tam umrl), toda Mucherja to ne briga. On ve te stvari boljše... seveda po svoje. Toda njegovo zgodovin-
sko neznanje oziroma hoteno potvarjanje resnice nas bi pustilo brezbrižne (čeprav od katoliškega duhovnika takega laganja ne bi pričakovali, saj bi se moral sam boriti proti laži), če bi ne netil z njim gonje proti koroškim Slovencem in če bi ne bil župnik prav pri Gospe sveti, ki je danes sicer v glavnem že potujčena, a je vendar ostala slovenskemu narodu simbol njegovega pokristjanjenja in prve slovenske države. Zato pa vidimo v tem pravi škandal, ki pomeni sramoto za celovško škofijsko oblast, pa tudi direktno in zavestno izzivanje vsega slovenskega naroda. Kako mora celovški škof pustiti takega duhovnika na tako reprezentativnem in odgovornem mestu, kamor prihaja na romanje in ogled mnogo Slovencev? Tja bi spadal strpen, razgledan duhovnik, ki ne bi kazal sovraštva do slovenskega ljudstva in žalil njegove cerkvene in narodne zgodovine.
Zato z vso moralno pravico terjamo v imenu vsega slovenskega
ljudstva, da se napravi temu škandalu in izzivanju takoj konec. Za Mucherja se bo že našla kaka druga duhovniška služba in gotovo taka, kjer bo lahko napravil več dobrega, ali pa bo vsaj manj škodoval ugledu Cerkve in krščanstva v javnosti, posebno v slovenski javnosti.
Ali pa morda tudi celovški škof (o VVilhelmu Mucherju tega ne dvomimo) zavestno nadaljuje nekdanjo politiko nemških škofij in zlasti salzburške škofije proti Slovencem? Slovensko zgodovinopisje je doslej žal premalo poudarjalo negativno vlogo Salzburga in drugih nemških škofij na preteklost slovenskega naroda, saj so v svojem pohlepu po posestvih na slovenski zemlji in po oblasti nad njo preprečile, da bi se bila nekdanja slovenska Karantanija cerkveno osamosvojila. S tem bi bila odločilno utrjena in priznana slovenska državnost, kajti samostojna nadškofija je pomenila v srednjem veku močnejše jedro narodne moči kakor vladar sam in predvsem tudi izredno važen kulturni center, ki je oblikoval narodno razumniško plast. O vladarjih so pogosto odločale nadškofije o čemer priča zgodovina mnogih evropskih narodov
Za ženo in dom



• ••••••••••••••••••••••••••••••v« • • • • «^«^1
Prva pomoč'v nezgodah
Rane. Ran se nikdar ne dotikajmo. Če so čiste, jih ne spirajmo, ampak obvežimo s sterilno tančico. v sili uporabimo čisto platneno krpo ali nerabljen žepni robec. Močno krvavečih ran ne izpirajmo, Pač pa jih trdo obvežimo ter dvignimo ranjeni ud. Če je ranjena odvodnica, prevežimo ali pretisnimo žilo nad rano in pokličimo zdravnika. Ranjeni ud ne sme biti prevezan dalje kot dve uri.
Krvavitev iz nosa. Stisnimo nos-nici in ju držimo kakih deset minut. Glavo sklonimo naprej in globoko dihajmo. Na tilnik polagajmo mrzle obkladke.
Krvavitev iz ušes. Zamašimo uho s sterilno gazo. Držimo glavo po-k°nci. Ne izpirajmo rane, pokliči-m° zdravnika.
Krvavitev iz pljuč spoznamo po svetlordeči penasti krvi z mehurčki.
'jmo samo hladno slano vodo. Ne govorimo, ne kašljajmo. Lezimo ta-°- da bo glava više od nog. Na Prsi si polagajmo vrečico z ledom, okličimo brž zdravnika.
Krvavitev iz želodca spoznamo po emnordeči ali črni krvi brez me-určkov, v kateri so ostanki jedi. ožimo in polagajmo led na želo-ec. Ne jejmo in pijmo ničesar. Po-k''čimo zdravnika.
Opekline namažimo z oljem, mastjo, vazelinom ali zmesjo lane-ne9a olja in apnene vode. Opeklin ne umivajmo z vodo.
Ozebline drgnimo s snegom, jih pomažimo z jodovo tinkturo, a ne p0c|imo z njimi takoj k topli peči. rav tako ravnajmo z zmrznjenim
c|ovekom.
Umetno dihanje je potrebno za sevanje zmrznjenca ali utopljen-a- Ponesrečenca položimo vodo-svn° na ^bet jn mu podložimo Q eaa- Pokleknimo h glavi, primimo I a Za podlahti, jih dvignimo k sebi pn Ponesrečencu h glavi. Potem L et vrnimo roke v prvotno lego. 0 gibanje enakomerno ponavlja-o. Včasih ponesrečenec začne 'nciti šele čez nekaj ur, zato ne Ponehajmo takoj z umetnim diha-Jem- Ko se zave, mu dajmo hlad-ne9a vina, ruma ali žganja, pozneje t0Pel čaj.
Utopljenca ujemimo za lase in
potegnimo na suho, kjer ga položimo na trebuh, da izbljuje vodo. Stiskajmo mu prsni koš. Pomagajmo z umetnim dihanjem.
Udar strele ali električnega toka je pogosto smrten. Odklopimo tok! Odstranimo z lesenim drogom žice! Pomagajmo z umetnim dihanjem. Drgnimo ga. Če je ponesrečenec opečen, ga namažimo z oljem.
Zlomljen ud poskusimo uravnati in ga povežimo med dve deščici. Polagajmo nanj mrzle obkladke. Takoj pokličimo zdravnika.
Izpahnjen ud naj miruje. Devaj-mo nanj mrzle obkladke in pojdimo k zdravniku.
Zmečkan ud obložimo z obkladkom s svinčeno kislo vodo.
Pasji ugriz izmijemo z razkuže-valno tekočino in namažimo z jodovo tinkturo. Rano obvežimo, izrežimo meso okrog nje ali jo izžgimo. Takoj pojdimo k zdravniku, da nas cepi zoper pasjo steklino.
Kačji pik. Pičeni ud nad rano trdno prevežimo, da ne more kri k srcu. Rano razširimo, da odteče zastrupljena kri. Pijmo črno kavo, čaj ali žganje. Pošljimo po zdravnika, da vbrizgne protistrup.
Pik mrčesa. Na rano kanimo kapljico razredčenega salmijaka ali položimo nanjo obkladek s svinčeno ali navadno vodo ali milnico.
Trn, šivanko, drobec stekla ali kamna potegnimo iz rane in jo namažimo z jodovo tinkturo. Drobci lesa so nevarni, ker lahko prineso povzročitelje mrtvičnega krča (tetanusa).
Klopa zadušimo z oljem ali z bencinom, potem ga šele odstranimo.
Smet iz očesa izbrišimo s čistim robcem. Ne mencajmo očesa. Gladimo zaprto oko od senc proti nosu. Naj solze odplavijo tuji predmet. Oko obvežimo, da se ne premika.
Pretres živcev spoznamo po bledici, oslabljenju srca in kratkem dihanju. Bolnik naj ima glavo više od nog. Odpnimo in slecimo ga, drgnimo s suhimi krpami po dlaneh, mečih in stopalih. Zavijmo ga v toplo odejo in mu dajmo vročega čaja, kave ali ruma.
Tuje telo v ušesu. Ne izpirajmo ga z vodo, da se ne napoji in razširi. Ne bezajmo ga globlje v uho, da ne predremo bobenčka. Izplak-nimo uho s toplim oljem ali pokličimo zdravnika. Iz nosu odpravimo tuje telo, da prosto nosnico zatisnemo in močno dihnemo skozi nos.
Mrtvični krč (tetanus) ali odrevenelost povroči bacil, ki je v zemlji, prahu in cestnem blatu. Pomagati more samo zdravnik. Bolezen je pogosta pri vrtnarjih, kmetih in drvarjih.
Pretres možganov spoznamo po bluvanju, nezavesti, slabem dihanju in hropenju. Bolnika položimo vodoravno, odpnimo mu obleko, zavijmo ga s toplo odejo. Ko se zave, mu dajmo vroče kave ali žganja.
Možgansko kap spoznamo po temnordečem obrazu, hropečem dihanju, delni ohromitvi, onemitvi. Bolniku visoko podložimo glavo, odpnimo obleko, na glavo polagajmo hladne obkladke, na noge pa tople. Ne dajmo mu alkohola in pijač, ki burijo srce.
Omedlevico spoznamo po bledici, šibkem dihanju in slabem bitju srca. Bolnik naj ima glavo niže od telesa, po prsih ga škropimo z mrzlo vodo, drgnimo s kisom ali žganjem po čelu, sencih in prsih. Šele ko se zave, mu dajmo kozarec vode, vina ali črne kave.
Koliko ali krče v trebuhu zdravimo s toplimi obkladki in toplim kamiličnim čajem ali mlekom.
Sončarico spoznamo po zehanju, vrtoglavici, migljanju pred očmi, spreminjavem obrazu, nezavesti, površnem dihanju in slabem bitju žile. Bolnika položimo v hladno sobo tako, da bo imel glavo više od telesa. Slecimo ga in mu z mrzlo vodo umivajmo glavo in prsi. Na čelo in na srce mu polagajmo mrzle obkladke. Če je potrebno, pomagajmo z umetnim dihanjem. Ko se zave, mu dajmo hladne vode, mleka ali limonade.
Zastrupljen ja: Z ogljikovim oki-som se zastrupimo v slabo zračenih zakurjenih sobah. Zastrupljen-ca prenesimo na dober zrak in pomagajmo z umetnim dihanjem. — S kislinami zastrupljenemu dajmo velike količine vode ali mleka, jedilne sode, milnice ali apne-
in držav. Salzburška in druge nemške nadškofije in škofije pa so ljubosumno in pohlepno težile samo po tem, da preprečijo vsak zametek kake cerkvene oblasti, ki bi imela svoje središče v Karantaniji sami oziroma na Slovenskem, da bi si tako ohranile tam neokrnjene svojo ogromno posest, dohodke in oblast. Zato ni slučaj, da tričetrt tisočletja ni bila ustanovljena nobena škofija na ozemlju naroda, ki je obsegal tedaj mnogo večje o-zemlje kot danes in je bil številčno sorazmerno s tedanjim prebivalstvom v Evropi vsaj štirikrat številnejši kot danes. In to neglede na dejstvo, da je obstajalo več škofij na tem ozemlju že v rimskem času, tako v Ptuju, Celju, Emoni (Ljubljani) in Teurniji (blizu Spit-tala). Cerkev je simbolno ohranjala pri življenju že davno po Arabcih in Turkih zasedene in izginule škofije na Bližnjem vzhodu in imenovala titularne škofe po njih, nikoli pa ni prišla do tega, da bi obnovila ali vsaj simbolno priznala škofije, ki so bile na trdno krščanskem slovenskem ozemlju pred nosom Italije in to samo zato, ker so Salzburg in druge nemške škofije skrbno pazile, da se ne bi zgodilo kaj takšnega. Niti celjskim grofom (knezom) se ni posrečilo, da bi dosegli obnovitev škofije v Celju. In če so se salzburški nadškofje in duhovniki tako zagrizeno borili proti Metodu in končno dosegli uničenje njegove nadškofije v Sirmiju, se to ni zgodilo iz skrbi za pravovernost, ki ni bila ogrožena (to skrb bi bili lahko prepustili papežem v Rimu), ampak zato, ker jim je šlo za dohodke in oblast.
Nemške nadškofije in škofije so se kot besne pulile za posestva na Slovenskem in značilno je, da je ohranjenih le malo dokumentov, ki bi se nanašali na opravljanje njihove božje službe v slovenskih deželah, a vse polno dokumentov o tem, da so jim bile podeljene posesti in razne pravice, ki so donašale dohodke (glej F. Kos „Gradivo za zgodovino Slovencev", vsi zvezki).
Kaže, da sta VVilhelm Mucher in celovška škofija, ki ga toliko časa
ne vode. — Z lugi zastrupljenemu dajmo kislega vina, citrono-vega soka ali z vodo razredčenega kisa, potem pa mleka. Pošljimo po zdravnika, da bo izpral želodec. — Z gobami zastrupljenemu povzročimo bruhanje in mu z ricinovim oljem izčistimo želodec. Potem mu dajmo črne kave in obkladkov na glavo. — Z mesom, klobasami ali ribami zastrupljenemu dajmo v vodi raztopljene čreslovine ter z bruhanjem, odvajalnimi sredstvi in klistirom skušajmo spraviti strup iz želodca in črev.
Če srce močno ali nepravilno bije, položimo bolnika na posteljo in mu dvignimo gornji del telesa. Na srce polagajmo hladne obkladke in mu dajajmo baldrijan po kapljicah.
Kolcanje odpravimo s tem, da zaužijemo kapljico kisa.
Bruhanje je znamenje obolenja v trebuhu. Bolnik naj leži po strani, da mu jed ne bi šla nazaj v sapnik. Na glavo mu polagajmo hladne obkladke.
Odrgnjeno ali vneto kožo namažimo s cinkovim mazilom ali po-sujmo s cinkovim prahom.
Žulje namažimo z jodovo tinkturo in predrimo mehur.
drži pri Gospe sveti na zgodovinsko in simbolno, pa tudi cerkveno in psihološko tako važnem mestu, zvesta in dosledna nadaljevalca tiste pohlepne krvosesne politike, ki ni mogla trpeti nobenega samostojnega vzgiba slovenskega naroda niti na cerkvenem območju. Celovški škof lahko to zanika samo s tem, da Mucherja takoj prestavi drugam, h Gospe sveti pa pošlje duhovnika, ki bo skrbel bolj za božjo čast in za versko življenje kot za interese velenemškega šovinizma (Heimatdiensta) na Koroškem. Dobro bi bilo, če bi celovška škofijska oblast upoštevala, da smo se Slovenci v teku časa nekaj naučili od zgodovine in zdaj znamo prepoznati volka v ovčji koži, tudi če ima na njej obešen križec, in da dobro razločimo pravo krščanstvo od lažnega.
Selani zmagali na nogometnem turnirju DSG
Celo največji optimisti so dvomili o tem, kar se je potem dejansko posrečilo nogometašem iz Sel v nedeljo, 10. avgusta: osvojili so si naslov koroškega prvaka DSG. To jim je uspelo klub močni konkurenci moštev iz Ledine, Kostanj, Borovelj, Šmarjete in okolice Klo-pinjskega jezera (Kamen). Seveda se ne da prezreti, da je znanju in sposobnosti selskih nogometašev, o katerih ni dvoma, botrovala tokrat tudi sreča.
V	soboto so selski nogometaši najprej prepričljivo premagali Le-dince z 5:2 (4:1). Naslednji nasprotnik je bil v nedeljo dopoldne Kamen. Ta igra je bila odločilna za vstop v finale. V prvem polčasu so Selani vodili z 2 :0. V drugi polovici pa je nasprotnik močno napadal selska vrata, toda k sreči se mu razen častnega gola ničesar ni posrečilo. Rezultat torej 2:1.
V	odločilni tekmi za prvo mesto so Selani naleteli na sosednje moštvo iz Šmarjete. Šmarječani so našli pot v finale preko moštev iz Kostanj in Borovelj. Razvil se je pravi lokalni derbi. Temu podoben je bil rezultat: nula proti nula. Odločalo je torej streljanje enajstmetrovk. Tukaj so Selani zabili 3 od pet strelov, medtem ko je Šmarje-čanom le dvakrat uspelo pretresti mrežo Selanov. Odločilne strele so zadali, nova pridobitev Selanov, Cvetko Starovasnik ter Stanko in Nante Olip.
S štirimi zadetki si je poleg tega Flori Dovjak — „najlepši nogometaš Roža“ — osvojil tudi pokal najboljšega strelca na tem turnirju.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 53. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer. Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas
RUTAR -CENTER
# ugodno dobavi ® in hitro na dom
Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381
dostavi
Kraji in pokrajine potovanja lanskih maturantov po Jugoslaviji (2.dei)
PROF. DR. ANTON VVUTTE:
Bila je prava namestnica gospoda v graščini. Izvedba nalog napram podložnikom, ki jih je izvajal prej humperški gospod sam, pa je pripadala upravniku.
Administracija posestev (Guter-administration) pa je bila najvišja od novodobnih gospodarskih oblik. Bila je v Gradcu. Stala je nad vsem premoženjem Dietrichsteinov na Štajerskem, Koroškem in na Kranjskem, omejila pa se je bolj ali manj samo na upravljanje in nadaljno porabo dohajajočega denarja. U-pravniki graščin so pošiljali denar povečini v obliki men administraciji v Gradcu. Od 1. novembra 1749 do 1. novembra 1750 na primer je odposlal upravnik humperške graščine dne 18. novembra, 22. decembra, 26. januarja, 9. februarja, 30. marca, 4. majnika, 15. junija, 6. avgusta, 7. septembra in 26. oktobra vsote med 400 in 600 goldinarjev, v celoti 5476 goldinarjev in 17 krajcarjev. Administracija je krila tudi izdatke svojega gospoda; bila je neke vrste banka, ki je delala z lastnim kapitalom.
Kljub temu poizkusu prilagoditi se novemu času humperška graščina ni bila več kos bolj komplicirano postalemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu življenju ter je bila obsojena na smrt. Začela je slabo gospodariti in prihajati na nič. To se je izražalo v samovoljnosti humperških upravnikov, zaostajajočih z obračuni, ki so bili vrhu tega še pomanjkljivi. Prav tako v zaostajanju predstojnikov uradov z obračuni in v zaostajanju podložnikov s plačevanjem davkov ter v popustitvi administracije v Gradcu napram prizivom podložnikov prezirajoč humperškega upravnika. Že leta 1624 so dolgovali humperški podložniki svojemu gospodu dajatev v vrednosti 17.708 goldinarjev in 37 krajcarjev, približno četrtino od tega že sedem let.
Poleg tega je začela država razsvetljenega absolutizma v Avstriji vposegati v pravice graščin, jih osporavati in odtujevali podložnike
zemljiškim gospodom. Za časa Marije Terezije je začela država nadzorovati sodstvo, gospodarstvo, upravo, obrt in industrijo, promet, zdravstvo in drugo ter dajati točne predpise. Država je v pravih procesih preskusila stare pravice graščin, ki so jih pogosto le težko branile. Številne male graščine so klonile in smatrale ukrepe cesarice kot olajšavo, velike zemljiške gosposke pa, h katerim je spadal tudi Humperk, so sklenile, da se bo-
Stopnice iz kamna k drugemu vhodu v humperški grad na južni strani. Bil je glavni vhod, predno so pozidali današnji pokriti dohod v drugi polovici 17. stoletja. Za okovanimi vrati vodijo obokane stopnice na notranje dvorišče. Na vsaki strani od njih so majhni in nizki obokani prostori, ki so bili verjetno ječe.
do branile. Hkrati je prišlo do številnih malih pravnih prepirov humperške graščine z drugimi zemljiškimi gosposkami, podložniki, cerkvami in tako dalje, ki so se zavedali državne zaščite nad seboj. V prepire s podložniki v Vrbi na primer se je vključila država kot
(19. nadaljevanje)
pravni zastopnik humperških podložnikov. Finančno ministrstvo kot pravni zastopnik humperških podložnikov v Selah in ob Selški Borovnici je hotelo odpraviti davek na oglje. Tako je razumljivo, da je odpovedal humperškemu deželnemu sodišču častno službo vaški sodnik v Borovljah „Franz Floriantschitz", češ da se kot tak osovraži in s tem škoduje svoji obrti (gostilni). Vaški sodnik v Bistrici v Rožu „Philipp Muchitsch" pa je leta 1805 zaprosil za oprostitev od službe, ki da mu nalaga veliko opravkov brez odškodnine.
Nov državni red, ki se je v spodnjih slojih bolj počasi uveljavljal, se ni dal več ustaviti. Zato je bil poizkus zadnjega gospoda humperške graščine, grofa Duklasa von Dietrichsteina, rešiti zemljiško gosposko s temeljito reorganizacijo tri leta pred odpravo podložništva zaman. Absolutna država je odtegnila graščinam svoboščine, pravice in neodvisnost, obenem pa jih je obremenila z upravnimi posli. Tako je postala tudi humperška graščina skoraj javna upravna korporacija. Napoleonove vojne so graščine tako oslabile, da so povečini mogle plačati uradnike le z dogodki javnih poslov. Leta 1848 je država z odpravo podložništva odstranila graščine; kar je preostalo zemlje, se oskrbuje kot veleposestvo.
Humperško veleposestvo obsega danes pet posestev, ki jih iz Hum-perka centralno oskrbujejo: humperško posestvo, posestvo v Brežah, v Landskronu in dve posestvi na Dolnjem Avstrijskem. Humperško posestvo, ki se bavi tudi s konjerejo, trajno zaposluje samo štiri osebe: dva traktorista in dve drugi poleg dninarjev. Danes imajo na Humperku trideset haflingerjev. Gozd pa obsega še danes osem in pol tisoč hektarjev, se nahaja povečini v Karavankah in je razdeljen na sedem velikih gozdarskih področij. Centralna uprava gozdnega gospodarstva, ki obsega tudi žago v
Votlina pod humperškim gradom v skalnati steni, na južni strani. Takih votlin je več in so povečini podprte z zidanimi stebri, da ne bi mogle ogrožati grad. Po njih so prvotno imenovali humperški grad Holenburch (Hohlenburg ali Hohle Burg). Iz teh besed sta polagoma nastali nemško ime Hollenburg in slovensko Humperk.
Svetni vasi, je na humperškem gradu, poljedelstva pa v poslopjih pod gradom. V loki ob Dravi pod gradom so morali posekati les in prodati veliko ozemlja Avstrijskim dravskim elektrarnam, predno so zajezile Dravo in zgradile novo hi-drocentralo pri Borovljah. Del tega lesa, predvsem bukovega, predelajo v oglje v kopah nekoliko zahodno od humperškega gradu. S to proizvodnjo hočejo deloma nadomestiti izgubo obsežne loke. V eni sami kopi je okrog 170 kubičnih metrov oglja. Njegova cena je višja od tiste črnega premoga, ker je tudi ogrevalna vrednost večja. Porabijo ga povečini v kemični industriji in metalurgiji.
Od nekdanje bekštanjske graščine je preostalo Humperku le še Baško jezero s hotelom na otoku. To lepo jezero pod Jepo je bilo nekoč hišno jezero bogatih humperških gospodov. Vso ostalo bek-štanjsko posest, povečini gozdove, je prodal lastnik Humperka leta 1938 gozdni upravi Nemčije Reichs-forste, danes je last avstrijskih Bundesforstov. Bekštanjski grad pa
je danes razvalina. Od graščine v Vrbi ob Vrbskem jezeru poseduje Humperk samo še travnik, vse ostalo je prodal že leta 1930. V Landskronu imata današnji lastnici humperškega veleposestva poleg posestva še tudi kavarno-restavracijo. Grad pa je tudi že razpadajoča razvalina. Last Humperka je danes tudi tako imenovan „Spitalhaus“ v Kožentavri, v katerem se nahaja majhna kapela in je bila nekoč humperška bolnišnica. V nekdanji gostilni Adamič v ozki ulici nasproti gostilne Ratz je bila nekoč humperška kovnica, ki je kovala lastne kovance iz srebra in zlata. Red-kostna vrednost humperškega tolarja znaša danes baje do štirideset tisoč šilingov!
Tudi stavba humperškega gradu ima pestro zgodovino, ki sega stoletja nazaj. Sigurno je le to, da je bila nekoč manjša od današnje. Za časa turških vpadov je postal humperški grad izhodišče odpora proti Turkom, ki pa so ga baje zavzeli in požgali. Potem so ga zopet obnovili. Pod grofom Sigmundom von Dietrichsteinom v prvi polovici 16. stoletja in njegovim sinom in naslednikom na Humperku Sigmundom Georgom v drugi polovici 16. stoletja je grad sam zadobil v glavnem današnjo obliko in renesančni okras. Glavni vhod je bil tedaj še na južni strani nad stopnicami iz kamna, ki prihajajo z vrta. Poleg tega je bil prvotno na severovzhodni strani še en dohod. Ta severovzhodni del je verjetno najstarejši. Humperški gospod grof Sigmund Helfried von Dietrichstein je prizidal potem v drugi polovici 17. stoletja še današnji impozantni dohod na vzhodni strani in popravil poškodbe po potresu. Okoli leta 1856 je udarila strela v grajsko streho, ki je pogorela. Streho so nato obnovili, sobe v prvem nadstropju, ki jih je poškodoval požar, pa ne. Tedaj je dobil grad enotno streho, ki ga odslej pokriva ker, stražni stolp in obrambni hodnik niso več pozidali. Tako je dobil humperški grad šele tedaj dokončno današnjo podobo.
Skoraj tisoč let je obstajala humperška graščina. Bila je največja zemljiška gosposka v vzhodnem Rožu; segala je od Sveč do Selške Borovnice (Freibach), od Ko-
(Dalje na 7. strani)
gcocooaooooooooooooooooooooooeoooooooeocooooocoooooooaeeoooooooooaoooeoeeeooooooooaoooooeeeopecpooeooooooooaeooooeoeooocoooooeooeecccocoeog
J----------------------------------------V
JACK LONDON:	23
TRI SRCA
"\_______________________________________r
..Čudovita ženska! Ljubim jo!“
„Dobro je, da te muči ljubezen, zakaj moški, ki ne čuti v svojem srcu ljubezni do ženske, je samo napol moški,“ je dejal sodnik.
Nato se je obrnil k poglavarju, rekoč:
..Tvojega srca ne vznemirja ženska in vendar si nemiren. Tale pa,“ je dejal in pokazal na Henryja,“ se mi zdi nekam čuden. Ne morem reči, da je njegove notranje razdvojenosti kriva ženska. Morda si deloma kriv tudi ti ali pa je nemiren zato, ker čuti tebe. Vstanita oba! Vajinega spora ne morem razsoditi. Imamo pa povsem zanesljivo pot, ki nas privede do cilja. To je spopad med Kačo in Ptico. Ta je nezmotljiv, kakor je nezmotljiv Bog. Zakaj na ta način skrbi Bog za pravico na zemlji in med ljudmi. Tudi Blackstone trdi, da so taki sporni primeri, pri katerih mora posredovati božja modrost."
11.
Človek bi lahko mislil, da ta nevarna kotlina sredi carstva Slepega Bandita predstavlja majhno areno za bikoborbo. Kotlina je bila deset čevljev globoka in trideset široka. Dno je bilo ravno in treba bi jo bilo samo malo popraviti, pa bi bila popolnoma simetrična. Okrog te kotline so se zbrali skrivnostni prebivalci Cordiller, poglavarjevo spremstvo in plemičevi prijatelji. Krutega Sodnika in prelepe mestize ni bilo.
Na povelje strogega in bojevitega moža, ki je pripeljal vso družbo v prestolnico Slepega Bandita, sta se Henry
in poglavar po lestvici spustila v kotlino. Sledil jima je poveljnik s svojimi vojščaki.
„Sam vrag vedi, kaj se tu snuje," je dejal Henry Leoncii in Franciscu. „Če bi priredili tu boksarsko tekmo po vseh pravilih, bi bil poglavar že vnaprej obsojen na poraz. Toda slepi starec ni neumen in vse kaže, da hoče izenačiti najine možnosti. Če je temu tako in če me poglavar vrže, dvignite vi, kot edini gledalci, ki ste na moji strani, palce in začnite na vso moč kričati. Kar verjemite mi, da v nasprotnem primeru njegova drhal stori isto."
Poglavarju vse te priprave niso bile posebno všeč. Obrnil se je k poveljniku in ga nagovoril v španščini:
„Ne bom se boril s tem človekom. Mlajši je in tudi pljuča ima bolj zdrava. Sploh je pa vsa ta štorija nezakonita. Vaš načrt nasprotuje zakonom panamske republike. Skratka, ta način borbe je eksteritorialen in krivičen."
„To je preizkušnja Kače in Ptice," ga je prekinil poveljnik. „Ti boš kača. Damo ti puško. Tvoj nasprotnik bo ptica. Njemu damo zvonček. Le poglej! Takoj ti bo jasno, kakšna je ta preizkušnja."
Na njegovo povelje so dali enemu izmed bojevnikov puško ter mu zavezali oči. Drugemu, ki ni imel zavezanih oči, so dali srebrn zvonček.
„Mož s puško je kača," je dejal poveljnik. „Ta lahko ustreli v ptico samo enkrat. Ptica je mož z zvončkom."
Poveljnik je dal znamenje in mož-ptica je zazvonil ter skočil naglo vstran. Mož-kača je pomeril v tisto smer in se pripravil, da sproži.
..Razumeta?" je vprašal poveljnik Henryja in poglavarja.
Henry je prikimal z glavo, poglavar je pa veselo vzkliknil.
„Jaz bom torej kača?"
„Da, ti si kača," je prikimal poveljnik.
In poglavar je navdušeno zgrabil za puško. Nič več ni protestiral proti nezakonitosti takega dvoboja.
„Ste res prepričani, da me zadenete?" je vprašal Hen-ry mirno.
„Da, senor Morgan. Prav gotovo vas zadenem. V Panami sem drugi najboljši strelec. Za izvrstno streljanje imam nad štirideset nagrad in odlikovanj. Streljati znam tudi z zavezanimi očmi. Če treba, zadenem celo v temi. Zato se kar hitro poslovite od tega sveta. Vaša smrt je neizogibna."
Poglavarju so zavezali oči in mu dali puško, v kateri je bil samo en naboj. Nato so postavili Henryja z zvončkom v roki na enem kraju kotline, poglavarja pa na drugem ter ju obrnili z obrazi k steni. Ko so zlezni vsi služabniki Slepega Bandita iz kotline in potegnili za seboj lestvico, je poveljnik zaklical od zgoraj:
..Poslušajte dobro, gospod Kača, in ne ganite se, dokler vam ne povem vsega. Kača ima samo en naboj. Kača se ne sme dotakniti robca, s katerim smo ji zavezali oči. Če si ga sname, je naša dolžnost ubiti jo takoj. Zato pa ima Kača dovolj časa, da se pripravi na boj. Na razpolago ji je ves dan in vsa noč. Celo večnost se lahko pripravlja na edini strel. Ptica pa ne sme izpustiti iz rok zvončka, pa tudi držati ga ne sme, tako da bi se njegov glas ne slišal. Če se ne bo držala teh predpisov, jo takoj ubijemo. Stojimo tu zgoraj z nabitimi puškami in oba čaka gotova smrt, če se pregrešita zoper pravila našega dvoboja. Zdaj pa pozor! Bog pomagaj tistemu, ki ima čisto vest!"
Poglavar se je počasi obrnil in začel prisluškovati. Čim se je Henry previdno premaknil in čim je zapel zvonček, je poglavar naglo pomeril. Cev je neprestano sledila Hen-ryja. Henry je hitro predjal zvonček v drugo roko in planil v nasprotno smer, toda cev poglavarjeve puške je šla za njim. Sicer je pa bil poglavar preveč pameten, da bi se prenaglil in tvegal svoj edini strel. Počasi se je začel pomikati čez areno. Henry je obstal na mestu in zvonček je utihnil.
Poglavarjevo uho je tako točno opredelilo kraj, kjer se je slednjič oglasil zvonček, in mož je šel kljub zavezanim očem tako naravnost proti cilju, da je bil kmalu tik ob Henryju. Skrajno oprezno in brez najmanjšega šuma je Henry nekoliko dvignil roko in poglavar je šel pod njo mi-
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 17. avgusta: 7.05—7.35 Duhovni nagovor. — Po vaši želji. —
PONEDELJEK, 18. avgusta: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Douta po Rijeci: Dob (3.)
TOREK, 19. avgusta: 9.30—10.00 Revija koroških zborov. — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Šport. — Vrtiljak popevk.
SREDA, 20. avgusta: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Minute z gradiščanskimi Hrvati.
ČETRTEK, 21. avgusta: 13.45—14.45 Celovški radijski dnevnik. — Družinski magacin.
PETEK, 22. avgusta: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Melodije za razvedrilo. —
SOBOTA, 23. avgusta: 9.45—10.30 Od pesmi do pesmi — odsrca do srca.
TV Ljubljana
NEDELJA, 17. avgusta:
9.20 Poročila — 9.25 Thibaultovi — 10.10 Otroška matineja — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Poročila — nato Nedeljsko popoldne: Morda vas zanima — Veseli tobogan — Graham Hill
—	18.15 Poročila — 18.20 Pandove pustolovščine — 19.30 TV dnevnik —
19.50	Tedenski gospodarski komentar
—	20.00 Ženske iz Djavoljih Merdevin
—	20.40 Islandija — dežela mladih — 21.15 Evropsko atletsko prvenstvo — 22.45 Športni pregled — 22.55 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 18. avgusta:
17.55 Obzornik — 18.05 Drejček in trije marsovčki — 18.30 Na sedmi stezi — 19.05 Odločamo — 19.15 Risanka
—	19.30 TV dnevnik — 19.55 Sodobna oprema — 20.05 Oj, življenje — TV drama — 21.00 Kulturne diagonale — 21.30 Švedski rally — 21.50 TV dnevnik.
TOREK, 19. avgusta:
18.00	Obzornik — 18.10 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik — 18.40 Ikebana — 18.50 Biseri morja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 3. svetovni mir — 20.55 J. Pašteka: Adam Šangala — 22.05 TV dnevnik.
Kraji in pokrajine potovanja...
(Nadaljevanje s 6. strani)
vič do Osojnice in od Jezernice (Glanfurt) v Celovcu do glavnega slemena Karavank, po katerem poteka deželna in državna meja. V stoletjih svojega obstoja je položila temelje današnjemu gospodarstvu in upravi: boroveljskemu o-krajnemu sodišču ter celovškemu glavarstvu južno od Celovca.
TRŽIČ
Ob Ljubeljski cesti na vznožju Karavank, med njimi in ozkim robom Kamniških ali Savinjskih Alp, stoji ljubko samosvoje mestece. To je Tržič. Iz Celovca je dosegljiv poleti že v dobri pol uri, od Ljubljane pa je oddaljen komaj 42 kilometrov. Njegova samozavest korenini v starodavnem obrtnem izročilu in v sodobnem bujnem raz-
SREDA, 20. avgusta:
18.00	Obzornik — 18.10 Vrančeve dogodivščine — 18.45 Po sledeh napredka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Malteški sokol — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Miniature: Kvartet Ala-dar Page, — 21.50 TV dnevnik.
ČETRTEK, 21. avgusta:
18.05 Obzornik — 18.15 Obzornik — 18.20 Napoleon in Ljubezen — 19.30 TV dnevnik — 20.00 J. Pristley: Nevarni ovinek — 21.10 Kam in kako na oddih .— 21.20 Diagonale — 21.50 Rock koncert — Eagles — 22.20 TV dnevnik.
mahu industrije. Stari del mesta se gneti globoko pod novo Ljubeljsko cesto v dolini Mošenika in Bistrice, ob cesti pa se sproščeno dvigajo moderni visoki stanovanjski bloki.
Prvotni Tržič je nastal verjetno že zelo zgodaj pod Ljubeljem nekje, po katerem je imel tudi ime Forum Lubelino, to je trg Ljubelj. Kajti že leta 1261 ga je prejel samostan Stična na Dolenjskem v dar od koroškega vojvode Ulrika III. in gospoda Kranjskega za vzdrževanje zavetišča v trgu. Nekoliko pozneje, dne 12. marca 1261 je potrdil vojvoda Ulrik lil. samostanu
ustanovili v Starem Št. Lenartu (danes razvalina cerkve pod Ljubeljem) in v Zapotnici na Koroškem za potnike majhna hospica, ki jih je moral vzdrževati vetrinjski samostan pri takratnem Celovcu. Na bolj položni in sončni južni strani Karavank, kjer je bil trg Ljubelj oporišče prometa preko prelaza Ljubelja, je nastalo tako zavetišče v trgu. Tega pa je moral oskrbovati samostan Stična. V odškodnino za to je dobil trg Ljubelj, ki je bil tedaj last koroškega vojvode.
Takih hospicev ali hospitalov ob prelazih, ki so koristili prometu in prevzeli začasno tudi vlogo bolnic, je bilo v Alpah več. Skoraj sto let pred podelitvijo trga Ljubelja sti-škemu samostanu I. 1160, je ustanovil mejni grof štajerski Otokar III.
Lep razgled z male terase humperškega gradu na doljnjo Dravsko dolino v Rožu. V ospredju zajezena široka Drava z novim, dolgim modernim mostom.
PETEK, 22. avgusta:
18.00	Obzornik — 18.10 Morda vas zanima: Jože Privšek — 18.40 Mozaik — 18.45 Srečanje oktetov 75 — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Edini izhod je zaprt — 21.45 TV dnevnik.
SOBOTA, 23. avgusta:
16.00	Alžir: Sredozemske igre —
17.50	625 — ponovitev — 18.10 Obzornik — 18.25 Janošik — poljska barvna nadaljevanka — 19.30 TV dnevnik —
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Velika sprememba — humoristična oddaja — 20.30 Moda za vas — 20.40 Melodije Istre in Kvar-nerja — 21.50 Barvna propagandna oddaja — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Kojak — serijski film.
posest trga Ljubelj in več daritev plemičev v listini napisani v latinskem jeziku. Tisto mesto se glasi: „ ... Trg Ljubelj (Forum scilicet Lubelino) z vsem, kar spada k njemu, za sprejemanje ubogih pod streho (pro receptione pauperum) izročimo s privoljenjem naše žene za zveličanje naših duš zgoraj imenovanemu samostanu zaradi Boga, kakor je v drugi posebni pravici bolj izrecneje poudarjeno. Tudi gozdni in lovski pravici, ki nam jo dolgujejo prebivalci sami, se za vedno odpovemo v korist bratom omenjenega samostana iz spoštovanja do slavne Device ...“
V 13. stoletju je promet čez prelaz Ljubelj tako narasel, da so
zavetišče na južni strani pod prelazom Semmeringom za prenočišče tujcev in revnih potnikov. Leta 1190 je uredil škof Oton II. iz mesta Bamberga v Nemčiji na posesti bamberške škofije ob severnem vznožju prelaza Pyhrn v današnjem mestecu Spital am Pyhrn, hospital. Podobni hospici so nastali tudi ob prehodu čez VVechsel na štajersko-dolnjeavstrijski meji v današnjem Spitalu am VVechsel, južno od sedla Katschberg v današnjem Spit-talu na Koroškem, na prelazu Arl-berg na Predarlskem, ob najvišjih alpskih prehodih na Južnem Tirolskem, v Severni Italiji ob izstopu Bele v Frijolsko ravnino in v današnjem Špitaliču na prehodu iz
Tuhinjske doline v Celjsko kotlino.
Trg Ljubelj so pozidali zaradi pota in prometa čez prelaz Ljubelj, ni pa znano, kje. Ljudsko izročilo pravi samo, da ga je zasul plaz. Domneva, da je stal „Na Plazu", ni izpričana in neverjetna zato, ker tja ne more dospeti ne sneženi in ne zemeljski plaz. Ljudje so tamkajšnjo čelno moreno (prod, ki ga je odložil nekdanji ledenik potoka Mošenika na sprednjem koncu) smatrali za plaz in dali zato kraju ime Plaz. Bolj verjetno je, da je stal prvotni Tržič nekoliko više na Lajbi, ob vznožju Košute. Tam so namreč plazovi pogosti. Poleg tega se tam cepi pot čez Preval 1309 metrov nad morjem proti Begunjam in Radovljici. Te poti so se posluževali že Rimljani, ki so prevažali koroško železo tudi preko Ljubelja v Italijo. Plazu je baje sledila huda poplava.
Prebivalci, ki so se rešili, so so potem naselili globlje spodaj ob Ljubeljskem potu, kjer so bili varni pred plazom in kjer se hkrati izliva Mošenik v Bistrico. Tam se je kmalu razvil novi majhni trg ali Tržič (nemško Neumarktl). Leta 1320 se omenja že kot „oppidum novum" to pomeni novi trg. Kajti tam je nudila vodna sila ugodne pogoje za nastanek obrti, ki se je že zgodaj razvila, v 15. stoletju. Ob Mošeniku in pretakah, napeljanih iz njega, so nastale velike fužine, kovačnice in izdelovalnice raznega železnega orodja. Ohranjene so še danes. Zgodaj se je razvilo tudi usnjarstvo in čevljarstvo ter proizvodnja tekstilnega blaga. Tržno pravico je dobil leta 1492.
V novejši dobi je ljubeljska cesta sicer zgubila svojo veliko vlogo in do železniške zveze Tržiča je prišlo tudi šele leta 1908. Kljub temi' se ie obrt hitro modernizirala. K temu ie največ pripomogla obilna vodna sila, ki je omogočila zgradbo več elektrarn. Tako ie postal Tržič eno najbolj industrializiranih mest Slovenije že v stari Jugoslaviji.
(Dalje prihodnjič)
Ocilalajte
a naivni Lulu!
mo njega. Njegova glava je bila komaj dva prsta od izdajalskega zvončka. Preden je zadel z nosom ob steno, se je ustavil in dvignil puško. Nekaj časa je zaman prisluškoval, potem je stopil še korak naprej in zadel s puško ob steno. Naglo se je obrnil in začel iskati s puško po zraku svojega nasprotnika. Dotaknil bi se ga bil, če bi ne bil Henry naglo odskočil ter se umaknil v previdnih skokih zdaj sem, zdaj tja. Zvonček je ves čas pel.
Sredi kotline je Henry zopet počenil. Poglavar je šel tik mimo in se zaletel v nasprotno steno. Nato se je plazil kakor mačka ob steni kotline in tipal s puško po zraku. In zopet je spremenil smer. Zdaj je šel navzdol in počez. Ker se pa zvonček v Henryjevi roki ni oglasil, si je poglavar izmislil drug načrt. Vrgel je svojo čepico na tla, da si zapomni izhodišče, nato je šel v vijugah čez kotlino, otipal je vse stene in se vrnil zopet k čepici. Tako se je polagoma orientiral in Henry je spoznal, da se ne bo mogel skriti temu pretkanemu lovcu, ki vidi z zavezanimi očmi. Vendar pa ni hotel čakati, da ga nasprotnik najde. Začel je skakati sem in tja, zvonček je držal zdaj v eni, zdaj v drugi roki, naposled si je izbral nov kotiček, kjer je počenil in čakal, kaj bo.
Poglavar je ponovil svoj manever. Henry pa ni hotel nadaljevati tega mučnega beganja in skrivanja. Počakal je, da je poglavar obstal tik pred njim. Ko je ta dvignil puško in pomeril naravnost v Henryjeve prsi, je mladi Američan naglo počenil, tako da je cev ostala nad njegovo glavo, in vzkliknil:
..Streljaj!“
Presenečeni poglavar se je ujel v psihološko past. Ne da bi se prav zavedel, kaj dela, je sprožil. Krogla je zažvižgala nad Henryjevo glavo. Gledalci so začeli navdušeno ploskati. Poglavar si je naglo odvezal oči in zagledal tik pred seboj svojega nasprotnika, ki se je škodoželjno režal.
„Vse je v redu. Bog je izpregovoril," je dejal poveljnik in se spustil znova v kotlino. „Mož, ki je ostal nepoškodo-
van, je nedolžen. Zdaj je treba preizkusiti še drugega."
„Mene?“ je vprašal poglavar presenečeno.
„Zelo me veseli, gospod," se je nasmehnil Henry. „Vam je bila dana prilika, da me ustrelite. Poskusili ste, pa se ni posrečilo. Zdaj sem jaz na vrsti. Dajte mi puško."
Toda poglavar je v svoji jezi in razočaranju pozabil, da je bil v puški samo en naboj. Naglo je nastavil cev na Renejeva prša in sprožil. Načrt se seveda ni obnesel, ker je bila puška prazna.
„Že prav," je dejal poveljnik, mu odvzel puško in jo nabasal. „0 tvoji zahrbtnosti obvestimo Krutega Sodnika. Izid dvoboja je seveda veljaven in vsi smo se prepričali, da nisi ravnal tako, kakor ravna pošten človek."
Poglavar je pogledal poveljnika kakor ranjeni bik, ki išče po areni kotička, kamor bi se skril. Toda osramočen in obupan je videl samo puške cordillerskih čuvarjev, zmagoslavne smehljaje na Leonciinem obrazu, radovedne poglede svojih orožnikov in s krvjo zalite oči plemičevih spremljevalcev, ki jim je bil dvoboj nadomestilo za bikoborbo.
Poveljnik je zavezal Henryju oči in mu izročil puško.
„Zakaj ga pa ne obrnete z obrazom k steni, dokler še nima zavezanih oči?" je vprašal poglavar in zvonček je zapel v njegovi drhteči roki.
„Zato, ker je pošten," se je oglasil odgovor. „Prestai je preizkušnjo. Zahrbtnosti torej ni zmožen. Zdaj si na vrsti ti, da prestaneš preizkušnjo. Če si pravičen in pošten, te krogla ne zadene. Taka je volja božja."
Toda poglavar je v prvem primeru imel več sreče kakor v drugem. Stal je na drugi strani arene, nasproti Hen-ryju, si na vse načine prizadeval, da bi ostal miren. Toda Henryjeva puška je tako precizno tipala po zraku, da se je mož nehote stresel in zvonček je zapel v njegovi roki. Henry je stisnil puško in stal kakor vkopan. Zaman se je skušal poglavar obvladati, zaman je stiskal pesti. Zvonček ni hotel utihniti.
Pel je v drhteči roki in v obupu ga je poglavar napo-
sled vrgel proč ter počenil, da bi ga Henry ne zadel. Hen-ry je pa dvignil puško, pomeril v smer pojočega zvončka in sprožil. Poglavar je vzkliknil. Krogla mu je prebila ramo. Ranjenec je planil pokonci; potem se je zopet zgrudil in obležal.
V isti podzemski votlini je Slepi Bandit v navzočnosti prelepe mestize izrekel svojo obsodbo.
„Ta mož, ki je bil med dvobojem ranjen in ki ve toliko povedati o zakonih panamske republike, se mora prepričati, kaj so Cordillerski zakoni. Preizkušnja Kače in Ptice je dokazala, da je on kriv. Za njegovo glavo mora biti plačana odkupnina v znesku 10.000 zlatih dolarjev. V nasprotnem primeru ostane tu. Sekal bo drva in nosil vodo dotlej, dokler ne polože njegovih kosti v grob. Razsodil sem in vem, da je moj glas božji glas. Vem pa tudi, da mu božja volja ne bo dovolila dolgega življenja, če odkupnina ne bo plačana."
Nastal je dolg premor, in celo Henry, ki je v bojnem vrtincu brez pomisleka ubijal sovražnike, je izjavil, da sovraži tako hladnokrvno napovedane umore.
„Zakon je neusmiljen," je dejal Kruti Sodnik.
In zopet je nastala tišina.
„Naj umre brez odkupnine," se je oglasil eden izmed plemičevih spremljevalcev. „Vsi smo videli, da je zahrbtni lopov. Lopov drugačne smrti sploh ne zasluži."
„Kaj porečeš na to ti?" je vprašal Slepi Bandit s slovesnim glasom. „Kaj porečeš ti, peon, ki si toliko pretrpel in ki si se danes rodil. Povej svoje mnenje, ti, mož iz plemena Maya, ki si ljubil lepo žensko. Ali naj poglavar umre, če ne dobimo odkupnine?"
„Ta človek nima srca," je dejal peon. „Toda moje srce je danes zelo usmiljeno. Ce bi imel 10.000 zlatih dolarjev, bi plačal zanj odkupnino. Da, sveti in pravični sodnik, če bi imel 250 pesov, bi poravnal celo svoj dolg plemiču, ki sem se mu prodal."
(Dalje prihodnjič)
Slike fedna
slike fedna
slike fedna ~ slike fedna
i;

V	soboto je bil otvorjen 24. lesni velesejem — celovški sejem. V ospredju je sicer slej ko prej les z vsemi produkti, vendar pomeni celovški sejem vsako leto merilo, barometer za koroško gospodarstvo. (Slika zgoraj).
V	Središču pozornosti na celovškem sejmu je bil elektromobil. V znamenju čistega okolja bi mogel postati alternativa za mestni promet. Poganjajo ga baterije — akumulatorji, ki pa imajo razmeroma veliko težo. Vsekakor se tehnikom še ni posrečilo, rešiti ta problem. Razen tega je takšen prototip še razmeroma draga reč. (2. slika od zgoraj).
Turistična sezona je zahtevala veliko smrtnih žrtev, ko so se valile pločevinaste karavane po cestah. V tem avtomobilu je izgubilo življenje pet ljudi — cela družina. Nesreča se je pripetila na Scho-berpass-u. Značilno je, da časopisi pišejo ob takih tragičnih nesrečah na tej in na drugih progah vedno o „Gastarbeiterroute“, tako kot da bi sezonski delavci bili krivi vsega zla. Tako se podtalno goji fašizem. (3. slika od zgoraj)
Te dni ie umrl znani ruski komponist Dimitrij Šostakovič, ki je velja! kot najvidnejši glasbeni predstavnik v Sovjetski zvezi. (Druga slika od zgoraj desno).
Na Portugalskem se položaj zaostruje. Potem ko so komunisti prišli na oblast in hoteli uvesti cenzuro, ie prišlo do množičnega gibanja zmernih sil, predvsem oficirjev, proti vladajoči komunistični vladi Gonca!ves-a. Množijo se ce-
V nedeljo dirka v Zelfwegu
Na tekmovanju, ki se neuradno imenuje „Velika nagrada Avstrije", uradno „Memphis Grand Prix“ (po vrsti cigaret generalnega pokrovitelja, avstrijske tovarne), FIA pa mu je letos podelila še vzdevek „Velika nagrada Evrope", ki bo 17. t. m. ob 15. uri na Osterreichringu pri Zeltvvegu, pričakujejo 120.000 do 150.000 gledalcev, med njimi iz tujine največ Italijanov in približno 10.000 Jugoslovanov.
Za nas Avstrijce bo bližnja dirka še prav posebno privlačna, saj rojak Niki Lauda po 11 dirkah za svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule 1 vodi v skupni oceni z 51 točkami pred Argentincem Reutemannom (34), svetovnim prvakom, Brasilcem E. Fitipaldijem.
Dirkališče v Zeltvvegu je namreč nam najbližje tekmovališče za „ve-like nagrade" in res pravi ljubitelji dirkalnega športa se težko uprejo skušnjavi, da vsaj enkrat na leto ne bi pohiteli tja, kjer nastopajo junaki, o katerih sicer vse leto berejo veliko zanimivega in razburljivega — o dirkačih za „velike nagrade".
Slavje na Osterreichringu se je začelo že minuli vikend z najrazličnejšimi dirkami in zabavnimi prireditvami, ki bodo trajale še ves teden, vse do nedelje, ko se bo 26
SAK—mladina: Pripravljalna tekma proti Bilčovsu bo v soboto, 16. avgusta ob 17. uri. Zberemo se ob 16. uri na igrišču. Odhod iz Celovca: 15.30; odhod izpred Juene: ob 15. uri!
lo glasovi, ki zahtevajo njegov odstop. Demonstranti pa napadajo biroje komunistične stranke, jih uničujejo ali tudi zažigajo, medtem ko vojaška oblast le v redkih primerih poseže vmes. Prišlo je tudi že do prvih smrtnih žrtev. (Slika spodaj).
najboljših dirkačev na svetu, morda se bo na dirko uvrstila tudi „ti-grica iz Torina", Lella Lombardi (It), med 30 prijavljenimi potegovalo za „Veliko nagrado Evrope".
Pred 120.000 ali 150.000 gledalci — ali več?
Nova energija - plin
Kot novo vrsto energije predstavlja na velesejmu v svojem paviljonu družba za elektrifikacijo KELAG zemski plin. V posebnem filmu, ki so ga vrteli sami, prikazujejo izkoriščanje zemskega plina za energijo in transport — po ceveh. Ta način je najbolj varen, prav tako se dela razmeroma hitro dajo izvršiti. Zemski plin uvažajo predvsem iz Sovjetske zveze.
Bilanca elektrifikacije
Družba dravskih elektrarn prikazuje na lesnem velesejmu v svojem paviljonu v nekaj slikah razvoj in trenutno stanje svojih elektrarn. Od vodnih elektrarn trenutno delajo elektrarne v Rožeku, Bilčovcu, Borovljah, Kazazah, Žvabeku in Labotu. V tem krogu manjka edinole še projekt pri Galiciji. Poleg tega deluje še vodna elektrarna v Reil3-eck-Kreuzecku. Kalorične elektrarne delujejo v Zeltvvegu, Voitsber-gu in Št. Andražu.
Zadnia vest
Slovenski atletski klub je v prijateljski tekmi proti moštvu „pod 21“ celovške Avstrije častno podlegel z 2:0 goli. Ta rezultat je bil fiksiran že v prvem polčasu. V drugem so napadali tudi slovenski nogometaši močno na nasprotnikova vrata, toda vse lepe prilike niso znali izkoristiti. Pandelj je zadel enkrat samo steber.
Berite in priporočajte „Naš tednik"
PRESSEDIENST
in deutscher Sprache
rm
naš tednik
Naročam se na	Naročam
□	„naš tednik" naročnina letno 150.— šil. za tuzemstvo □	„nt“-Pressedienst in deutscher Sprache naročnina letno 150.— šil.	□	„naš tednik" □	„nt“-Pressedienst in deutscher Sprache tudi za svojega znanca — prijatelja — kolega. (Ustrezno podčrtaj): Ime in točen naslov:
za tuzemstvo	
Ime in točen naslov:	lastnoročen podpis
Izrežite in pošljite na naslov:	„Naš tednik", Viktringer Ring 26,
9020 Klagenfurt—Celovec	
Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku!