Gospodarske stvari. Turšična slama pra7 dubru neti70. M. Turšična alama o pra^em času požeta, pametno posuaena in dobro branje^ana, je 7 piTi 7rsti posebno 7 letib, 7 kterib gre za ži^insko klajo slabo, pra7 dobra ži^inaka klaja, zlaati 6e se drobno zreže in z senom 7red popari in tako živiui položi. Pa ne samo kot klaja, tudi kot neti^o se turšična šlama da dobro rabiti. V to S7iho se mora steblo7je dobro posušeuo 7 trde snope z^ezati in tako 7 peč polagati. Posamezuo steblo^je na ogenj pokladati ne kaže, ker tako tnršična slama prenaglo pogori. Zoper inrzlico mladih telet. Zoper mizlico pii niladib teletib so 7 uo^ejšem času za8eli vodo rabiti. V ta namen teletu boluemu gla70 z mrzlo 7odo poli^ajo iz škropi^nice. Posebno se uiora 7oda tje polivati, kjer možgani leže. Kot znotrajno zdra^ilo se daje gomilčui čaj s solno kislino iu pa žležaste klistire s soljo. Vi b tega se hrbet z josiliom tere! Enniči ali pitovni zajci. M. II. Pra^ijo pri nas, da je ktiničje meso neužituo. Se^eda, če se kuniči kakor praseta pitajo iu se poslednjič namesto okusnega inesa le kepa maščobe ua mizo posta^i. Kaj takega res ni vžitno. Ejer se pa kuuiei na uieso pa ne na maščobo pitajo, taui si izredijo pečeuko, ki sicer ni okusa telečje pečenke, pa vendar boljsa od konjskega mesa in gotovo boljaa, kakor prazna .skleda. Ejer zuajo kuuiče pra7 pauietno rediti, dobi ujibo^o meso okus iu dub prave piistue divjačine. Dozdaj se je le bolj go7orilo 0 koristi iu dobičku, ki ga ai kiuet iu tudi maujši [losestuiki od kuničje reje labko naklonijo. Pa ne sme se pozabiti, da tudi kožiee in dlaka saina za se toliko dobička vržejo, zlasti pri nekterib večjib iu lepšib plemeuib, da sc iz tega vsi stioaki, ki jib kuničja reja staue, labko poravuajo. Tclesui izločki dajejo iz^rsteu gnoj na vrt. Vsi ti lazlogi iu koristi me naklanjajo, da celo knnicjo rejo, kakor jo izkuaeni Fiaucozi opra^ljajo, bolj na tanko opi.šetn iu 870jiiu 6a8titim bralceui razložiui. Najimenitnejaa kuničja plemeua so : 1. Proati na^adni doma8i kuui8. Ta je 8i7e bar^e, 7Ča8ih tudi 8rne, bele iu inarogaste. Je jako plodo^it, 7rže popiek vsako leto 10 mladi8ev, meso pa ni ra^no posebno okii8no. 2. Orjaški knnif. To plenie je iz douiačega kuničjega pleiuena po vzrejevalni 7olit7i nastalo, je pra7 dolgo in uiočno, doseže labko težo od 6 kilogramov in 7rže le po 6 mladiče7. 3. O^novi kunič (belier). To pleme je zelo 7eliko, ima mocnc kosti z dolgimi 7ise8imi uaesi in močno banderasto kožno gubo pod brado. Bai*7e 80 ali si^e ali osivele, bele in 6rne. Vržejo po 4 mladiče. 4. Srebrni ali kožubaati kunič. Živali tega plcmena imajo srebrno si7o dlako, so zclo plodoviti, 7ržejo poprek po 10 mladiče7. Takuničjeiz pocetka ern iu ae le po 3 mesecih dobi 67ojo srebrno bai*70. Redijo ga zarad kožuhovine in ujego7a reja je lahka in mnogo dobi5ka 7i*že. 5. Ruski kunič (udi kineški kunič imeno^an. To pleme je belo s črnimi kakor žamet mebkimi tačicami, ra^no takimi usesi in nosi. Očesa so rudeča. Pletne je majheno pa pogostoina 7 letu 7rže 7sakokrat najmanj po 10 mladi6e7. Mcso je iz^rstno. Crne pege pridejo še le 7 tretjem meseci na dan. 6. Angorski kuuič. To pleme ima dolgo, tanko, kakor S7ila mehko dlako. To pleme se le zarad dlake redi, ki se ži^alim dvakrat na leto popuka, da se iz nje pra7 labka pa topla oblačila štekejo» Vrže najmaj po 8 mladiče7 in so si^e, bele in kostanje^ičaste har7e. 7. Leporida ali zajčji kunič. To pleme je zarod iz di^jega in pa domačega zajca, zaploja ae samorad in meso njego^o ima okus po divjačini. Edor pa boče kuniče 7zreje7ati, mora pred 7sem drugim si uapra^iti kuuičje hišice. Narejajo jih iz portlaudskega ceiueuta iu so 7 prcdelke razdeljeue, ki so 7 d^eb nastropjiii druga na drugi postavljene. Prvo nadstropjc je 20 centiuietio7, drugo 18 uad podom 7isoko. Vsak prodclek jo l-25 metra sirok, 80 uictro? globok iu 80 nietro7 7iaok. Streba uiora Kpredaj najniauj 50 ceutimetro7 črez moleti, da so tako ži^alice dežja, solnca iu inraza obvaio^ane. Tudi postanojo posainezue celice na tak ua8iu nekoliko bolj lcinue, kar kuni8em dobro de. Dveriee v posamezue predelke so iz imeže iz želczue svile iu pod visi od spredaj na zad, da se Š8a7uica tim lože 7 zadaj potcgnjcn žleb odtekati ruore. Ta žleb teče ob celoni nadstropji iu kouča 7 kad, 7 ktero se 7sa tckočina steka. Na podu leži lavuovužno pre^rtana dcska. Odprtina dveri je 65 centimetio7 visoka in 45 ccntimetro7 široka, da ueknliku teiuuega prostora ostane, kamor se ži^alice poskriti moiejo, da si tam gnjczdo znašajo. M. Pomoček zoper žitnega žižka. Pioti čiueinu ali ruja^emn žižku (Calandra granaria), ki se s 87ojo ličiuko vred o zrnji razuili n.iaih žitnib pletueu po kaštab in žitnicab živi, hc priporoča sledeči poiuoček. Vzauie se 07Čja koža a kožuboviuo 7ied iu ta ae blizo žitnega kupa tako razproHtre, da je 7olua spodaj. Zižki se 7 7olni kupoma zbiiajo in ee se koža rahlo 7zdigne iu 7 vrelo 7odo iztrese ali pa tudi pred kokoai iztepe, da žižke puzobljejo, se iia tak uačin mnogo teb akodlji7ce7 vniči. Naj ugodnejši 6a8, da se ta pomoček proti žižkom rabi, je spomlad, ko žižki iz s^ojib zimskih skri^aliač piilezejo, da se oplemenijo. Potem pa tudi jeseni meseca septembra, piedno se 7 zimske luknjice poskrijcjo. Tudi 7 začetku meseca julija, ko prvi zarod izleze, jih je dobio na povedani način Ioviti. Drugo pra7 7spešno siedst7o zojier žižka je tako inienovana zračna drenaža žitnih kupo7. Po 3—35 nietie vsaksebi se porinejo drenažne ce^ke skozi žitni kup, kterih se vsaka za se ali pa tudi 7se 7kup 7 jedno skupno ce^ko končnjejo. Tako se teiuperatura žitnega kupa 8 temperaturo obdajajočega zraka zjedna6i iu izdatno zuiža. Drenaža iina vrb tega ae to dobro stran, da se žitni kupi tudi 7 tesnem prostoru 7isoko nasuti morejo in da jih 7endar ni tieba 7ečkrat premetati. M. Kako razsn^ene škafe napraviti, da zopet 7odo drže. Škafi in druga lesena posoda, ko ae posuai, potrebuje precej časa, da se z nali^anjem vode zopet popiavi, da drži. Vča^ih se mora po tri in ae 7e8krat naliti 7ode. To se pa prej zgodi, 8e 8e 7 razsuaeno posodo nekoliko sena ali slame napeba, to a kamnom obteži in zdaj ae le 7ode nalije. Dasi tudi 7oda odtece, 7endar še natnočena mr^a v poaodi ostane in napra^i, da se posoda na^leče in zopet drži.