i DOLENJSKI LIST V nedeljo kmetijska razstava in tombola '■*' v Krškem Pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Krško bodo v nedeljo ob 9. uri dopoldne odprli kmetijsko razstavo živinoreje, sadjarstva s čebelarstvom, zaščitnih sredstev, mehanizacije, poljedeljstva, vinogradništva, umetnih gnojil, hortikulture, lovstva in ribištva. Odprta bo na sejmišču in v dijaškem domu v nedeljo in ponedeljek od 7. do 17. ure. Popoldne ob 14.30 bo na Stadionu Matije Gubca velika tradicionalna tombola pod pokroviteljstvom Pivovarne Laško. VRATA Imm« f\|A ribnica KREDIT Št. 37 (1068) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, 10. septembra 1970 Hmelj v slepi ulici Te dni tudi na Dolenjskem obirajo zadnje hme-Ijeve kobule: obiralci se pritožujejo nad slabim vremenom in majhnim zaslužkom, kmelajrji pa iščejo izhod iz slepe ulice, v katerem se je znašlo naše hmeljarstvo: proizvodnja hmelja je za našo plačilno bilanco sicer sila pomembna, saj predstavlja močan devizni učinek, ker ne potrebuje uvoza reprodukcijskega materiala. Po drugi strani pa je naše hmeljarstvo zaradi naraščanja proizvodnih stroškov in vse nižje cene na svetovnem trgu čedalje manj akumulativno in- ob tem je odveč govoriti o nadaljnji mehanizaciji, izboljšanju tehnologije in uvajanju donosnejših sort hmelja. Spomnimo se samo besed inž. Janeza. Gačnika, direktorja metliške zadruge: »Obiralcem bi res morali plačati več, a tega ne zmoremo; pred leti #mo imeli v hmeljiščih 80 tisočakov dobička, zdaj ga imamo samo še 10 ali 20 tisočakov.« Približno tako je razmerje tudi na slovenskem in jugoslovanskem trgu. Pri tem pa je zanimivo, da je v Slovenij za naslednja tri leta že prodano 88, 78 oziroma 64 odstotkov hmelja. Lani, ko smo ustvarili 5 milijonov dolarjev deviznega učinka, je Slovenija imela 3.400 ton hmelja, Vojvodina pa 1.700 ton. V naslednjih letih se cena hmelju ne bo bistveno spremenila. Gibala se bo med 1,83 in 1,90 dolarja za kilogram: od 1965. leta so se stroški proizvodnje povečali za 30 odstotkov, cena pa je padla za desetino! Zanimivo je tudi, da ne bo več mogoče povečati cen za obiralce: vsako povečanje podre ravnovesje med ročnim in strojnim obiranjem, ki je zdaj približno enako drago. Ob vsakoletnih problemih z iskanjem obiralcev je bržkone edina rešitev v hitrejših nakupih strojev. Kako Iz slepe ulice? Da • bi hmeljarji še naprej imeli zanimanje za proizvodnjo, so Slovenci in Vojvodinci predlagli, naj se za proizvodnjo hmelja uvede premija v višini 12 odstotkov: tako bi dinarsko realizacijo približali vrednosti deviz. Odgovora za zdaj še ni. J. SPLICHAL Pouk se je vendarle začel Če ni stanovanj, tudi učiteljev ne bo „Metlika je svetel primer" Na nedeljskem srečanju borcev in aktivistov »Zdravo, tovariš! Takoj sem te spoznal, čeprav si se spremenil. Kako neki bi mogel pozabiti tvoj obraz, saj...« Takole je bilo v nedeljo v Metliki (na sliki), ko so se sešli borci 15. brigade, ih v Trebnjem, kjer so slavili Gubčevci. Več o proslavi v Trebnjem berite na občinski strani. (Foto: Ria Bačer) Do zadnjega niso vedeli, če se bo zaradi pomanjkanja učiteljev pouk na osnovni šoli v Vasi—Fari v kočevski občini lahko letos sploh začel V zadnjem trenutku oziroma celo malo prekasno jim je le uspelo dobiti še štiri učne moči, da se je pouk namesto v soboto, 5. septembra, lahko začel vsaj v ponedeljek. Dva učitelja, ki sta poleti zapustila to šolo, sta se vrnila le pod pogojem, da jima je služba zagotovljena tudi v prihodnjem šolskem letu. V zadnjih tedniih pred začetkom pouka je bilo potrebno veliko potov in prizadevanj tako ravnatelja šole Vas—Fare kot tudi predstavnikov občinske skupščine Kočevje, TIS Kočevje, osnov, ne šole Kočevje in drugih, da so le »nabrali« dovolj učiteljev. Verjetno taki napori ne bi bili potrebni, če bi imela šola nekaj družinskih stanovanj. Ce se hočejo v bodoče takim zapetljajem izogniti, bodo nedvomno morali zagotoviti učiteljem in njihovim družinam primerna stanovanji. J. P. Sevnica: festival amaterskega filma Kinoklub 'z Sevnice je te dni razpisal natečaj za prvi klubski fostival amaterskega filma. Posebna žirija bo nagrajevala najbolj-Se filme na 8-milimetrskem traku, s tonsko spremljavo na magnetofonskem traku ali brez nje. Posebne nagrade bodo podelili za filme, ki obravnavajo življenje Sevnice. Tekmovanja oz. festivala se lahko udeležijo tudi člani drugih klubov, delu pa Je treba oddati do novembra letos. Festival bo ob koncu leto&njeg* leta. A. S. Prisrčno kot le kaj je bilo v nedeljo v Metliki. Borci in aktivisti 6z raznih krajev Sovenije ter bližnje Hrvaške ter preživeli iz Petnajste brigade, vsi z rdečimi nageljni, so si imeli veliko povedati. Domačini so v svoji sredi še posebno toplo pozdravili Nika Šiliha, Viktorja Avblja —Rudija, narodnega heroja Franca Kočevarja—Cirila, Nika Belopavloviča in druge goste. Na zborovanju, ki je bilo pred spomenikom na Trgu svobode je imel (osrednji govor Niko šilih. Spomnil se je začetkov ilegalnega delovanja naprednih Belokranjcev, njihovih žrtev med NOB, končno pa pohvalil tudi današnji razvoj Metlike z besedami: — še pred 25 leti porušena, je danes Metlika vsa obnovljena, vsa v razvoju. Prepričan sem, da so redka območja v Jugoslaviji, predvsem nerazvita, -kjer bi se prebivalstvo tako solidarno skozi desetletja borilo za svoj družbeni napredek. Tudi v mejah celotne Jugoslavije je Metlika lahko svetal primer nerazvite občine, ki se s strnjeno močjo lastnih sil trga iz vezi zaostlosti. Po zbrovanju so borci z metliško godbo in zastavami odkorakali pred vinsko klet, kjer so jim razdelili knjige TRLA BABA LAN, poje pesem, pele pa so tudi vesele terice, ko so v soboto pod televizijsko kamero spravljale pezdir iz godnega lanu. Turistično društvo Šentrupert je povabilo filmarje, da so posneli živinski sejem na Veseli gori, Kozlevčar-jevo zbirko v Slovenski vasi ter običaje pri pridobivanju domačega platna, ki gredo v pozabo. Snemanje si je ogledalo tudi veliko obiskovalcev od blizu in daleč. (Foto: M. Legan) Bo samo Stranska vas ostala prašna? Mileta Pavlina »Petnajsta brigada«, nato pa je bilo pri gasilskem domu pravo belokranjsko rajanje. R. B. Gasilci na stadionu V nedeljo bo na Stadionu bratstva ®n enotnosti v Novem mestu tekmovanje industrijskih tekstilnih gasilskih društev Slovenije. Organizatorji pričakujejo, da bo tekmovalo 14 tekstilnih društev, ki bodo v Novo mesto poslala 13 moških ih 7 ženskih ekip. Med nastopajočimi bosta tudi metliška BETI in domači NOVOTEKS. Slovesnosti se bodo začele ob 8. uri s parado skozi mesto, potem pa bo po slovesni otvoritvi pokrovitelja Avgusta Fajfarja tekmovanje na zletnem stadionu. domače potrebe. Nikakor pa občani niso pripravljeni iz svojega žepa plačevati še asfalt na republiškem delu ceste, prav tako niti slišati no-čejo o tem, da bi samo ena vas na trasi nove ceste ostala prašna. V Semiču je zaradi tega največ razburjenja. Kolektiv tovarne kondenzatorjev, ki je za to cesto prispeval 504)00 din, prav toliko pa dal še za modernizacijo cestišča od naselja Semič do železniške postaje, ne more razumeti, da Bela krajina doživlja tako malo razumevanja prav v času, ko je toliko govorjenja o družbeni pomoči nerazvitim. R. B. • Vt OD 10. DO 20. SEPT. Nekako od 13. do 19. septembra nestalno s pogostnimi padavinami in hladneje, v ostalem lepo in toplo vreme. Dr. V. M. Nejevolja v Beli krajini! Občani več kot 10 let plačujejo samoprispevek, ne bodo pa dajali denarja za asfalt na republiški cesti V zelenju* s čudovitim razgledom, na nadmorski višini 947 metrov — to je osebna izkaznica Lisce na Lisci, planinske postojanke, ki gotovo sodi med najmodernejše planinske domove v Sloveniji Več o njej preberite na 6. strani! (Foto: M. Vesel) Gradnja ceste Semič—Gradec bo čez mesec dni končana. Cestno podjetje Novo mesto dela na dveh odsekih: od Semiča proti Stranski vasi in od Gradca do Stranske vasi. Za cesto, ki poteka deloma po metliški, deloma po črnomaljski občini, so v celoti zbrali denar občani. Ob. činska skupščina je najela kredit, odplačevali pa ga bo-do prebivalci v naslednjih štirih letih. Računali so, da bo tolikšna požrtvovalnost ganila republiški cestni sklad, da bo za del svojega cestišča na trasi v dolžini 1.400 metrov — (čez Stransko vas in poleg Semiča) prispeval sredstva. Tega zagotovila doslej še ni, čeprav so zemeljska dela na občinskih odsekih trase že končana in tudi asfalta je že precej. Samoprispevek, ki ga na čmoomeljskem in metliškem manj razvitem področju plačujejo že več kot 10 let, bo ljudje težko daU a razumejo tedenski mozaik Kaže, da se bo Letošnjo jesen znova zečel reden pouk na večint kitajskih visokih šol in univerz. Zaradi kulturne revolucije kitajske visoke šole več kot tn leta niso redno delale. Verjetno je to svetovni rekord v dolžini študentskih počitnic ... Južnovietnamski general Do Cao Tri, vrhovni komandant južnovietnamskeh čet v Kambodži, takole opisuje generala Nguen Cao Kija, podpredsed nika Južnega Vietnama: »Vstane okrog enajstih dopoldne, se naje, potem gre spat s kakšnim dekletom. Popoldne gre v klub, kjer igra karte, klepeta in se zabava s prijatelji. Zvečer večerja in gre spat s kakšnim drugim dekletom. Potem spet sede h kartam ali popiva s prijatelji. Tako gre do štirih zjutrajm Očitno generala nista prevelika prijatelja ... Znani zgodovinar m publicist WiUiam Shirer se pritožuje, da v ZDA puščajo preveč svobode skrajno desničarskim organizacijam in pravi: »če bomo tako nadaljevali, bomo prva država, ki bo postala fašistična po demokratični poti«... V Bolgariji je letos dobra letina, toda oblasti so vseeno zaskrbljene. Časopisi vsak dan poročajo, da gre pospravljanje pridelkov slabo in da je v mnogih okrajih že ali pa še bo, kar na poljih propadla tretjina ali več ta baka, paradižnika in druge zelenjave m sadja. Nekateri se sprašujejo, kaj je za tako kmetijstvo hujše: dobra ali slaba letina? ... Prebivalci italijanskega mesta Genove so dolgo protestirali zaradi stalnega onesnažanja Ligurij-skega morja. Vsa mestna kanalizacija je namreč spe Ijana v morje. Mestna policija ie zdaj končno nekaj ukrenila — prepovedala 1e kopanje v morju . Prebivalci Južnoafriške republike bodo doslej svojevrstni rekorderji. Nove osebne izkaznice bodo imele namreč ce lih 50 strani. V njih bodo vsi mogoči podatki od rojstnih, preko tistih o porokah in ločitvah pa do podatkov o udeležbi na volitvah .. KAJ JE VENDAR KMETIJSTVO: Gospodarska dejavnost ali družbena služba? Primerjava med železnico in kmetijstvom -Predlogi sindikata kmetijstva, živilske in tobačne industrije - Življenski stroški niso odvisni le od mleka in kruha Spet se vračamo k term* pravice se vmešavati v njeno Spet se vračamo k temi* ki smo jo letos že večkrat rešetali. Za kmetovalce je to sicer staro, a nikoli pozabljeno vprašanje Ob vsaki priložnosti ga začnejo pre mlevatj iz novega zornega kota Tako me je kmet vpra šal. ali je kmetijstvo družbena služba ali gospodarska dejavnost. Zakaj? V časopisu je prebral izjave železničarjev da železnica ni družbena služba, ampak gospodarska dejavnost, zato nima nihče TELEGRAMI UPSALA — Sovjetska zveza je opravila nov podzemeljski poskus z atomsko bombo Bomba je eksplodirala na področju Semipa latinska v Sibiriji. Poskus je registriral seizmološki inštitut v Upsali na Švedskem LONDON — V britanskem glav nem mestu se Je začel svetovm kongres kardiologov Udeležuje se ga več kot 4.000 specialistov za srčne bolezni iz 74 držav Kot je znano zdaj največ ljudi umre prav zaradi srčnih bolezni V Evropi na primer Je srce krivo vsake pete smrti SANTIAGO — Novi predsednik čila je postal kandidat levih strank Salvadore Allende, Ki je z nekaj deset tisoč glasov večine premagal kandidata desničarskih strank Alexandra LONDON — Znana sovjetska plesalka in prvakinja leningraj skega gledališča Natalija Makaro va, ki je s svojim ansamblom go štovala v Londonu, je sklenila da se ne bo vrnila v ZSSR Britan ske oblasti je zaprosila za poli. tični azil in ga tudi dobila DJAKARTA — Epidemija kolere ki je zajela mnoge azijske in afri ške države je precej hujša kot Je spočetka kazalo Poročajo, da je samo v Indoneziji obolelo okrog 3000 ljudi, od katerih Jih je 716 umrlo V Pakistanu je doslej umrlo 141 ljudi koliko je obole lih pa ni znano Epidemija ko lere se te razširila tudi v Burmi O novih obolenjih poročajo tudi iz držav Srednjega vzhoda in Afrike NEW DELHI — Po šestdnevnem močnem deževju so hude poplave prizadele osrednjo in severno Indijo Po doslej še nepopolnih po datkih je ogroženih okrog 4 mili jone ljudi Samo iz mesta Kalku ta so morali izseliti 400 000 Hudi pravice se vmešavati v njeno gospodarjenje To Je bilo ta krat, ko so rudarji v Bosni ustavili delo in zahtevali va gone za prevoz premoga. Ne-daljeval je, da kmetovalcem določa cene družba, ne trg, kadar bi lahke prodali po višji ceni. Ali je kmetijstvo torej družbena služba, ne gospodarska dejavnost kot dru ge? Vprašanja na moči tako posplošita Kmet je misli) prav, le izrazil se ni dovolj natančno. Menil je, ali je prav, da jim družba tako omejuje nekatere prodajne cene, da proizvodnja ni dovolj donosna. Da ni donosna, potrjuje pomanjkanje mleka, mesa In drugega, kar pokri varno z uvozom. Njemu bi vsem. ki razmiš Ijajo o tem. je moči odgo voriti s stališči sindikata kmetijstva, živilske in tobačne industrije To sicer ni kmečki sindikat, v glavnem pa zagovarja tudi koristi kmetov. V zadnjem času ta sindi-Kat veliko razpravlja o pripravah na konferenco Zveze komunistov Jugoslavije ki bo v oktobru razpravljala o razvoju socialističnih odno sov v kmetijstvu in na vasi Meni. da bi v dokumentih te konference hilo treba poudariti. da kmetijstvo še ni ma ustreznega priznanja družbe Na sejah več sindikalnih organov od občinskih do zveznih so menili, da še nismo prešli obdobja, ko ie moralo kmetijstvo prisrevat' za boljši življenjski standard vseli de'ovn;h ljudi Nekateri želijo, naj bi tako delali še naprej z omejevanjem odkupnih cen nekaterih kmetijskih pridelkov ui živine. Sindikat se 5 tem ne strinja in opozarja. da delovni ljudje, ki imajo nalnižje osebne dohod PRESTRAŠENI POTNIKI — Palestinski komandosi so v nedeljo ugrabili ameriško letalo, ki je letelo iz Bruslja v New York in ga prisilili, da je pristalo v Kairu- V letalu je bilo 170 potnikov. Po pristanku so jira dali osem minut časa, da so zapustili letalo, ki so ga nato z eksplozivom uničili. Na sliki so potniki ugrabljenega letala v Kairu. fce, kmetijski delavci in kmetje, ne morejo reševati življenjskega standarda vseh ob čanov v Kmetje torej niso o^am je ni Ni tieba pričakovati preveč Tudi v sindikatih delujejo nasprotne silnice Ko je šlo za malenkostno zvišanje cen mleka in kruha, je bilo velike žolčnih razprav Zvišanje cen gradbenih storitev za 40 % v zadnjih dveh letih pa je šlo tiho mimo nas. ko da delavci ne potrebujejo tudi stanovanj Ob drage povrtnine, ki so v nekaterih slovenskih mestih tn krat dražje kot v nekaterih k: jih države, se ne spotakne nihče od tistih, ki so proti zvišanju cen osnovnih živil, in ne vpraša, zakaj ne bi mogle biti cenejše Podoba je da delavci z nizkimi osebnimi dohodki lahko živijo le od mleka in kruha Stare navade še niso izgi nile čeprav imamo gospodarsko reformo že pet let Ne manjka pa tudi borcev za ustrezno ureditev našega gospodarstva Toda boj ni lahek. J02E PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ PRIPRAVLJANJE KONGRESNEGA REFERATA - Član izvrš nega bireja predsedstva ZKJ E. Kardelj je prejšnji teden obiskal sarajevsko podjetje Energoinvest in metalurški kombinat Zenica V svojem intervjuju sarajevski televizij’ je povedal, da je tf* dva velika kolektiva obiskal zato da bi se z njihovimi predstavniki posvetoval o problemih, ki so na dnevnem redu pred kongresom jugoslovanskih samoupravljavcev Ta kongres bo maja prihodnje leto Zveza sindikatov je zaupala Edvardu Kardelju referat na tem kongresu, ki ga je že začel pripravljati v tesnem sodelovanju s predstavniki delovnih organizacij ki so samoupravno in gospodarsko naj bel j razvite. Kardelj je poudaril da je za naš družbenoekonomski razvoj sedaj nujn8 večja koncentracija sredstev in združevanje. Manj problemov se pojavlja znotraj delovnih organizacij, več pa v odnosih med delovnimi organizacijami in bankami na področju trgovine zlasti zunanje itd Namen kongresa samoupravljavcev je, da odgovori na •nekatera temeljna in najbolj akt.o alna vprašanja in razjasni dolgoročnejši pogled na nadaljnji razvoj samoupravnega sistema Fl V VEČINI SOL PROSTE SOBOTE — Izmed 430 centralnih osnovnih šol, kolikor jih je v Sloveniji je 301 šola. dobila soglasje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, da sme uvesti pet dnevni delovni teden. Takšno soglasje je dobilo tudi nekaj pomembnih osnovnih šol. 16 gimnazij (skoraj polovica) in nekaj sred- njih šol Tako je torej večina slovenskih šol z začetkom letošnjega šolskega leta prešla na petdnevni pouk tedensko. ■ ZAGREBŠKI VELESEJEM -Letošnji zagrebški jesenski velesejem bo odprt od 10 do 20 septembra Na njem bo sodelovalo 1200 domačih in 5000 tujih razstavljavcev. Razstavili boao okrog 300.000 proizvodov, od tega polovi- Nujno hitrejše združevanje co jugoslovanskih. Tako bo na tem velesejmu zastopana skoraj polovica vse svetovne proizvodnje. ■ KARAVANA BRATSTVA -Letošnja karavana bratstva in eno'.nosti ki jo organizirajo občinske Konference SZDL mariborskega celjskega in koroškega območja oo odpotovala s posebnim vlakom v Srbijo 12 oktobra V karavan. bo kakih 500 ljudi, med njimi 270 bivših pregnancev in njihovih svojcev Obiskali bodo Kraljevo, čuprijo, Titovo Užice, Vrnjačko banjo Trštenik in še druge kraje v Srbiji, kjer jih je srbsko prebivalstvo gostoljubno sprejelo med vojne ko so jih pregnali Nemci. ■ SVEČANOST V BAZOVICI ~ V nedeljo so v Trstu počastili spomin na antifašiste Bidovca, Valenčiča Marušiča in Miloša, ki so lih pred 40 leti ubili fašisti v Bazovici ■ HMELJ ZGUBLJA CENO -Slovenski hmelj nam letno prinaša 5 milijonov dolarjev Cene hmelja pa se na svetovnem trgu že nekaj let znižujejo. Leta 1965 so sloven-sk1 hmeljarji prodali hmelj po 2 dolarja kilogram, lani pa le po 1.80 dolaria. Hkrati pa so se prideloval ni stroški v tem času povečali za 29 odstotkov zato je pridelovanje hmeiia zdrknilo na rob rentabilnosti ■ NOVA CEMENTARNA — V Kakrju v Bosni bodo te dni začeli graditi novo cementarno ki naj bi čez tri leta dajala letno 530.000 ton cementa Ta vest bo zanimala zla sti še tiste, ki se pripravljajo na kakršnokoli gradnlo, saj letos ni moč nikjer dobiti cementa ■ ZAPUŠČENA ZEMLJA — V Sloveniji bo v dveh al’ treh desetletjih povsem Izumrlo kakih 200 naserj V njih zdaj še živi kakih ROOf družin v katerih pa so ostali samo stari Hudje, ker je mladina odšlr. v m^sta in v tujino za lažiim kruhom Tako 1e v teh žitorodnih kralih že zdal zapuščene več kot 10 00r ha Izredno rodovitne zemlje IR GIBANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV - življenjski stroški v naši državi so se od lanskega na letošnji julij povečali za 14 odstotkov m OSEBNI DOHODKI — Junija letos sc znašali v naši državi osebni dohodki v družbenem sektorju povprečno po 1139 dinarjev mesečno V Makedoniji so zaposleni orejemali povprečno po 960 din. v Sloveniji pa po 1346 dinarjev. tedenski zunanjepolitični pregled Londonu, ostala tri pa v Egiptu in Jordaniji. To znova opozarja na pravo kugo ugrabljanja, ki je v zadnjem času zajela zlasti Evropo in Južno Ameriko. Lahko simpatiziramo s Palestinci in drugimi odporniškimi gibanji, toda takih metod vendarle ne moremo odobravati. Pri ugrabljanju letal gre navsezadnje za življenja stotin ljudi, ki niso ničesar kri- Se preden so se v New Vorku začela pogajanja o miru na Srednjem vzhodu, so opazovalci napovedali, da ne bodo lahka. Težave so se res kaj hitro začele in v nedeljo tudi že dosegle prvo kritično točko. Izrael je namreč pogajanja prekinil in sporočil, da jih ne bo nadaljeval, dokler ob Sueškem prekopu ne bo obnovljeno stanje, kakršno je bilo, ko je začel veljati sporazum o premirju. Izrael-ci obtožujejo Egipčane, da so že po premirju namestili ob prekopu nove rakete in raketna izstrelišča ter s tem porušili tisto ravnotežje, ki je veljalo v trenutku, ko sta tako Izrael kot ZAR pristala na premirje. Ne glede na to ali so Egipčani res prekršili premirje ali ne — več poročil potrjuje, da so res opravile nekatere vojaške premike ob Suezu — je izraelski sklep o prekinitvi pogajanj bolj želja po izsiljevanju kot pa resničen strah pred porušenim ravno težjem. Izrael že tako ali tako ni posebno rad sedel za mizo k pogajanjem in pričakovati je bilo. da bo skušal z raznimi manevri izsiliti čim boljše pogoje Izraelci se namreč še vedno čutijo precej močnejše od Arabcev in zato niso pripravljeni preveč popuščati, predvsem pa niso pripravljeni vrniti vseb ozemelj, ki so jih zasedli v šestdnevni vojni leta 1967. Izraelski sklep o prekinitvi pogajanj lahko torej ocenjujemo predvsem kot taktično potezo, ki naj tako Arabce kot ZDA in ZSSR prisili, da bodo bolj popustljivi do izra-elskih zahtev, če hočejo doseči mir. Taka taktika je seveda precej dvorezna. Resda je Izrael močnejši ln najbrž tudi še dolgo bo, vendar pa v neskončnost le ne more zdržati izrednih naporov in napetosti zaradi neprestanega vojnegna stanja s sosedi Razen tega pa sta za usodo pogajanj v New Yorku nekako odgovorni obe velesili, saj sta prav ZDA in ZSSR prisilili zaveznike, da so se začeli pogajati Izrael mora torej računati, da nad njegovim zavlačevanjem in povzročanjem težav tudi ZDA ne bodo posebno navdušene, saj ; gre končno tudi za njihov ugled. V nedeljo se je zgodilo še nekaj, kar je treba zabeleži-, ti: ta dan so ugrabili kar Stl* ri potniška letala. Vsa štiri — dve ameriški, eno izraelsko ln eno Švicarsko — so ugrabili palestinski komando-sl. Izraelsko letalo je po pravi bitki v zraku pristalo ▼ Težave so že tu vi in nimajo nobene zveze s tistim, proti čemur se Pa* testinci > ali južnoameriški gverilci borijo Samo sreči se imamo zahvaliti, da doslej še ni prišlo do hude tragedije zaradi podobnih podvigov. Razen tega taka dejanja vnašajo zmedo v mednarodni zračni promet in povzročajo, da potovanje z letalom vse bolj postaja pustolovščina Zelo dvomljivo je tudi, če so take akcije sploh lahko kakorkoli smotrne in koristne za stvar, za katero se borijo Palestinci. Navsezadnje se borijo proti Izraelu, ne pa proti nedolžnim potnikom na letalskih linijah na tisoče kilometrov stran od Srednjega vzhoda Vsekakor bodo mora. le vse države zelo poostriti nadzorstvo nad potniki in veliko strožje kaznovati ugrabitelje. Turški premier Sulejman Demirel je končal, obisk v Jugoslaviji. S Turčijo imamo že dolgp časa zelo dobre od* nose, je pa zanimivo, da z njo, podobno kot še z mnogimi državami v razvoju, kljub dobrim političnim od* nosom nimamo tudi močneje razvitega gospodarskega sodelovanja Trgovina s Turčijo je lani znašala komaj 10 milijonov dolarjev, kar je v pri* merjavi z možnostmi zelo malo. Med sedanjim obiskom so se dogovorili za povečanje gospodarskega sodelovanja (že letos bo trgovina znašala kakili 18 milijonov dolarjev). Vsekakor je to zelo pomembno, kajti kaj nam končno koristijo še tako dobri politični odnosi, če nimamo razvitih tudi drugih oblik sodelovanja To zlasti velja za bližnje države, kakršna je tudi Turčija, s katerimi je čim širše sodelovanje, še posebno koristno. 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! Šmarješke Toplice zasedene Šmarješke Topilce, v katerih imajo 131 ležišč za goste, so bile ves julij in avgust letos popolnoma zasedene. Tolikšnega navala gostov že zlepa ne pomnijo. Lani so imeli do konca julija 3965 gostov in 11.818 nočitev, letos pa v enakem ča- Veliko povpraševanje po novomeških čevljih V Industriji obutve V Novem mestu nimajo težav s prodajo svojih proizvodov. Na jugoslovanskem tržišču je po njih veliko povpraševanje, lahko pa bi prodajali tudi izven naših meja, če bi mogli več proizvesti. Ze spomladi so razprodala vso proizvodnjo za jesen in zimo. Naročil imajo toliko, da komaj vse zmorejo. Kljub utesnjenim delovnim prostorom v sedanji zgradbi skušajo povečati proizvodnjo z vlaganjem v delovne priprave, z notranjo reorganzacijo dela in s prizadevanji vsega kolektiva. Tako jim je uspelo, da so obseg proizvodnje v letošnjem prvem polletju povečali v primerjavi z lanskim kar za 23 odstotkov. Zbornica o tezah Strokovni odbor za gospodarske odnose s tujino pri Gospodarski zbornici Slovenije je imel na teze o zunanjetrgovinskem in deviznem režimu za prihodnje leto ne-kaj pripomb, ki so jih razložili novinarjem na tiskovni konferenci. Sodijo, da bi bi- lo treba določneje povedati o pospeševanju dolgoročnega izvoza, uvesti instrumentarij za odpravo nesorazmerij med domačimi in tujimi cenami, povečati retencijsko kvoto sorazmerno z večjim izvozom, povečati propagando tudi tam, kjer imamo najvočje plačilne težave, poenostaviti postopek pri povračilu carin in še nekaj drugih konkretnih pobud za izboljšanje so pripravili. su 3790 gostov in 14.480 nočitev. Občutno se je povečal priliv inozemskih gostov: teh so imeli do konca julija lani 723 s 2803- nočitvami, letos pa 743 z 4075 nočitvami. Skozi vso sezono imajo letos predvsem penzionske goste, medtem ko je bilo lani več prehodnih. Gostje, bi se želijo kopati v termalni vodi, so zasedli letos celo okoli 30 ležišč, ker v zdravilišču ni prostora. Letošnji promet je za več kot 40 odst. večji kot lanska. Kje je resnica? Na pisanje zagrebškega Vjesnika u srijedu, ki ga je Leopold Krese na zadnji tiskovni konferenci, ki jo pripravlja Gospodarska zbornica, ocenil kot šovinističnega, je zbornica pripravila tudi seznam prodajaln gospodarskih organizacij iz Hrvaške, ki letos poslujejo v Sloveniji. Razvidno je, da posluje 180 hrvaških prodajaln, kar predstavlja 1,3 odstotka vseh prodajaln v Sloveniji: promet, ki so ga te prodajalne dosegle, je presegel 130 milijonov dinarjev. Vsekakor je več hrvaških prodajaln pri nas kot slovenskih v Hrvaški, je komentiral Leopold Krese in poudaril, da bi o tem moral biti seznanjen tudi VUS, preden se je lotil tega pisanja. V BIZELJSKI POLNILNICI: vsako uro 600 litrskih steklenic pristnega bizeljskega vina. (Foto: Legan) < PRIDELOVALCI SO SE ZAČELI SAMI POSTAVLJATI NA NOGE „Zdaj končno originalni bizeljčan" Kmetijska zadruga Bizeljsko je te dni le začela polniti steklenice z bizeljskim rdečim in belim vinom, ki imajo na vratu zaščitni znak Če bizeljski grb ne vara, bo čez dve leti nič manj kot 9 stoletij,- odkar so po tamkajšnjih gričih m obronkih Orlice prvič zasadili vinsko trto. 900 let vinogradniških izkušenj, ki gredo iz roda v rod, ima najbrže tudi svoj delež pri tem, da je na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani rdeče bizeljsko vino dobilo srebrno medaljo, muškatni silvanec pa celo zlato. Rekord tujih nočnin Avgusta letos so v HOTELU PUGLED v Kočevju zabeležili 710 nočitev domačih in 473 tujih gostov. To je hkrati tudi največje mesečno število nočitev tujih gostov v zgodovini HOTELA PUGLED. V istem mesecu lani so v hotelu zabeležili 768 nočitev domačih in 375 nočitev tujih gostov. Precej domačih in tujih gostov šo iz hotela napotili k zasebnikom. Da pa bi kupci tudi pili bizeljčana, če že plačajo bi-zeljčana, je poskrbela kmetijska zadruga Bizeljsko, ena tistih redkih naših zadrug, ki delajo že dolga leta brez pretiranih načrtov in brez — izgub. Te dni je v skromnih prostorih bizeljske grajske kleti začela delati polnilnica, kmalu se bodo v trgovini pojavila originalna bizeljska vina — bizeljsfloo belo in bizeljsko rdeče z MEDOBČINSKI SVET ZK O NERAZVITIH Denar, to je tu vprašanje! Pripombe dolenjskih komunistov h gradivu o manj razvitih Komunisti medobčinskega sveta Novo mesto so pretekli četrtek na svoji sedmi seji NOVO V ZADNJIH DNEH Bržkone bo letos le malo dni, ko bo v bazenu v Dolenjskih Toplicah toliko kopalcev, kot jih je bilo pretekli četrtek, ko so imeli delavci novomeške občine svoje delavske igre v plavanju. Sezona gre h koncu, poletje se je prevesilo v jesen in zdaj se že zgodi, da Je več kopalcev v notranjih kot v odprtih bazenih.Lape sobote in nedelje lahko še privabijo turiste in izletnike v kopališča, prevelike zasedenosti pa si ne gre več obetati. Vsekakor se v Krki in Kolpi turisti ne bodo več kopali v tej sezoni. Medtem ko se sezona poslavlja od Toplic, bodo oživele izletniške točke, kjer raste grozdje, kjer je dovolj gob in kjer so prijetni jesenski sprehodi in izleti. Dolenjski hoteli niso več tako poltni, da hi ne mogli v njih dobiti prenočišča. Morda bodo v večjih turističnih središčih še dnevi, ko bo vse zasedeno, a to bodo izjemni primeri. Od-slej najbrž ne bo več težko dobiti postelje brez rezervacije. govorili o manj razvitih območjih v Sloveniji in o pre-osnovi Zveze komunistov. V prejšnji številki smo že zapisali nekaj misli o manj razvitih območjih iz gradiva Zavoda SRS za planiranje in republiškega sekretariata za finance. Komunisti novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine so, ko so analizirali gradivo, posebej poudarili, da je osnovna težava in hkrati pomanjkljivost gradiva, ker ne pove, kje dobiti denar za reševanje težav nerazvitih območij. Posebna skupina pri medobčinskem svetu je za sejo pripravila skoraj sedem strani pripomb, ki jih je svet na seji skoraj v celoti sprejel. Na seji pa so še posebej poudarili, da od sicer lepih načrtov in načelnih ugotovitev ne bo prida koristi, če ne bodo konkretnih predlogov tudi uresničili. Dolenjci so sodili, da ni aktivni gospodarski prostor samo gospodarski koridor, ki se opira predvsem na Ljubljano in Maribor ter druge centre, za katere je značilna za slovenske pojme visoka stopnja gospodarske razvitosti. Govorimo lahko le o bolj in manj razvitih območjih, so poudarili, zraven pa so izrazili bojazen, da ukrepi ne zagotavljajo, da bodo manj razvita območja prišla vsaj do minimalnih življenjskih pogojev. Ob današnjem bančnem in kreditnem sistemu lahko banke odločilno vplivajo tudi na gospodarske odločitve, moč vpliva je odvisna od moči bank. Dolenjci smo to že nekajkrat čutili: primera sta črnomaljski Belt in načrtovana tovarna za predelavo krompirja v trebanjski občini. Tudi ni sprejemljiv načrt, naj bi občine ustvarjale boljše pogoje za razvoj, ko pa so še pri pokrivanju osnovnih problemov dotirane iz republike. Po mnenju sveta ni sprejemljiv predlog, da v Sloveniji ne bi ustanavljali posebnega sklada za pospeševanje gospodarsko manj razvitih območij. Ob koncu so sklenili, da bodo z razpravo seznanili tudi klub poslancev in predlagali, naj o tem spregovore še občinske skupšine, SZDL in kajpak občinske organizacije ZK. J. S. 153 starih stanovanj V Krškem je 153 družbenih stanovanj starih nad štiri desetletja. Z njimi gospodari Zavod za komunalno dejavnost. Vzdrževanje mu povzroča velike težave, toda kljub temu so opravili lani najnujnejša popravila. Najteže je z leskovškim gradom. V njem prebiva 24 ljudi. Zgradba je potrebna temeljite obnove, za kar bi potrebovali celoletno najemnino. zaščitnim znakom na steklenicah. Dolga je zgodba o boju Bizeljčanov za prostor pod soncem, tako dolga, da bi vam popustilo potrpljenje,če hi jo odvijali od začetka. Dolg je bil boj (iki še traja) revnih vinogradnikov z bolj bogatimi vinskimi trgovci, ki so žvenketali z denarjem in obljulbljali obnovo vinogradništva, za bregom pa očitno imeli še kaj drugega. Bizeljčani so v sebi trdno prepričani, da bd ti trgovci barantali s slovesom njihovega vina, dodajali cenejša in slabša južna vrina in kovali na njihov račun lepe denarce. »Pustimo zdaj, kar je bilo s podjetjem »Slovenija vino«, dejstvo je, da smo zdaj začeli na svojo pest sami polniti naša vina v sodelovanju z žalskim kmetijskim kombinatom. Začnimo pogovor raje od tu naprej,« pravi kmetijska tehnik Andrej P er, ki ima na skrbi bizeljsko klet. Postopek je enak, kot ga imajo drugod. Vino iz različnih sodov najprej izenačijo (egalitzirajo) v posebni cisterni, potem pa ga s po- močjo Seitzove polnilnice napolnijo v steklenice. 600 steklenic na uro. Polnijo dve vrsti vina, ki nosita povsem preprosta imena — bizeljsko rdeče, ki ga pridelujejo iz sort modra frankinja in žametna črnina, ter bizeljsko belo, ki ga pridelujejo iz sort rumeni plaveč, laški rizling, rizva-nec. Razen zaščitnega znaka, ki jih posebna komisija dodeli le toliko, kolikor je litrov priznanega vina ima steklenica še nalepko z bizeljskim motivom in opisom vina. Andrej Per in drugi ljudje v zadrugi so prepričani, da bodo s pomočjo lastne polnilnice lahko obvarovali kakovost vin iz bizeljskih goric, ki gre v primerjavi z drugimi, zlasti štajerskimi vina, vedno bolje v denar. Je že tako: kupec se ne pomišlja dati stotaka več za pijačo, za katero ni v dvomih, če je naravna in pristna. M. LEGAN Glavna turistična sezona je končana, od lepe jeseni pa bi lahko iztržili še prenekateri turistični dinar. V turističnih krajih že uveljavljajo cenejša letovanja, reklame o popustih so začele deževati z vseh strani. Da turisti odhajajo, čutimo tudi na Dolenjskem: hoteli niso več tako polni, avtomobilska cesta ni več nepretrgana kača vozil. Kaj storiti, da bi turiste zadržali tudi septembra, da bi ostali pri nas še potem, ko je sezona uradno zaključena? Dolenjci so zadnja leta predlagali in tudi uresničili nekaj koristnih pobud, ki pa žal niso postale tradicionalne. Tako so nekaj let pripravljali Dolenjsko kulturno poletje, ki se je običajno raztegnilo še po sezoni, v Krškem so ime- li vinsko trgatev na Sremiču, na Gorjanci pa pol-harsice večere. Zdaj pripravljajo na Lisci kostanjeve večere: v prenovljenem planinskem domu želijo reklame in obiskovalcev. Samo tako bodo lahko pokazali, kaj imajo, in na ta način tudi dobili goste. Podobnih idej je v jeseni lahko dosti: od vinskih trgatev, polharskih večerov do gobarskih tekmovanj ali izletov in podobnih akcij. Izletniški turizem je gotovo postavka, ki je ne gre zametovati. In če so taki izleti dobro pripravljeni, morda celo v sodelovanju s turističnimi agencijami, potem najbrž ne gre dvomiti o njihovem uspehu. 21-227 vm Kmetijski nasveti C* * • w Sejmišča Govedo je dražje 7. septembra je bil v Novem mestu sejem za prašiče in govejo živino. Ugotavljajo, da je bilo prometa kar precej. Kupcem je bilo na voljo 591 pujskov in 104 glav govedi, prodali pa so 470 prašičkov in 51 glav živine. Medtem ko je cena pujskom ostala enaka kot na prejšnjem sejmu, se je govedo malce podražilo. Za vole so morali plačevati 6,50 do 7,50 din, za krave 4,50 do 6 din in za mlado živino 6,50 do 7 din za kilogram. Prašički so šli v denar po 140 do 450 din. V Brežicah skoraj vse prodano V soboto, 5. septembra, so imeli na brežiškem sejmu 634 prašičkov, od teh so jih pokupili 532. Manjši prašički so bili po 10 do '10,50 din kilogram, večje pa so prodajali po 7 din.. Dober kompost Umetna gnojila ne morejo dati zemlji tistega kar dajo naravna gnojila. Le naravna gnojila, hlevski gnoj in kompost lahko zemljo obogatijo s humusom, organsko sprste-nino, ki daje zemlji razen hranilnih snovi še vezavo posameznih delcev zemlje v grudice, brez katerih zemlja ne more biti rodovitna. Samo strukturna zemlja lahko nudi rastlinam prave življenjske razmere. Predvsem v vrtnarstvu zelo važno naravno gnojilo je kompost. Surov hlevski gnoj ni za vrtno zemljo, pravilno pripravljen zrel kompost je mnogo bolj primeren. Pravimo: pravilno pripravljen, zakaj mnogi slabi vrtnarji in vrtničkarji ne poskrbijo dovolj za to gnojilo, misleč, da je kompostišče le prostor za odlaganje nadležnih odpadkov in smeti, ne pa »kovačnica« vrtnarjevega uspeha. Na kompostni kup, za katerega poiščemo prostor v senci košatega drevesa, lahko mečemo vse mogoče odpadke. Izjema so le bolne rastline in pleveli s semenom, premogov prah in še nekateri odpadki, kj niso primerni za kompost. Tudi žagovina in lesni ostružkt niso priporočljivi. Za kompost primerne odpadke zmešamo in nasu jemo največ do poldrug meter visoko ter dobro pretlačimo. Vmes je koristno dati tudi prah žganega apna, ki pospeši razkrajanje. Da bo kompost pravilno trohnel, ne pa gnil, je treba »dodati« primemo količino vlage, zraka in toplote. Kom-postni kup je lahko obdan z deskami, niso pa primerne betonske jame, kamor ni dostopa zraka in se kompostna masa raje kisa kot trohni. Vanjo ne bodo našli poti nadvse koristni deževniki. Kako zori kompost spoznamo po duhu. Dober kompost namreč ne smrdi. Mnogi vrtnarji dodajajo kompostu apneni dušik, ki zatira mrčes, in pospeši zorenje. Ko nalagamo kup, dodajamo nekaj kilogramov apnenega dušika na vsak prostor-ninski meter. Zorenje lahko pospešimo tudi z dodatkom ^hlevskega gnoja, v katerem so se že zaredile bakterije, ki se naglo lotijo tudi komposta. Z dodatki gnoja ali apnenega dušika lahko dobimo dober, zrel kompost že v enem letu, sicer pa šele v dveh. Inž. M. L. GIBANJE NEUVRŠČENIH IN KONFERENCA V LUSAKI V torek, 8. septembra, se je v Lusaki, glavnem mestu Zambije, začela tretja konferenca šefov vlad in držav neuvrščenih -držav. Prva taka konferenca je bila 1961 v Beogradu, druga pa 1964 v Kairu. Oba prejšnja sestanka neuvrščenih sta bila pomembna dogodka, ki sta v mednarodno življenje prinesla marsikaj novega. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo pomemben mednarodni dogodek tudi cedanja konferenca v Lusaki. Od prvega sestanka v Beogradu se je število držav, ki so se izrekle za politiko neuvrščenosti več kot podvojilo, tako da jih je danes že okrog 70. Politika neuvrščenosti je v mednarodnem življenju ze postala realen dejavnik, s katerim računajo vsi, tudi veselile. Po svetu in seveda tudi pri nas se o neuvrščenosti dosti piše in razglablja Slišimo lahko zelo različna mnenja, od takih, ki neuvrščenost močno podcenjujejo in ji odrekajo vsak večji pomen, do takih, ki spet precenjujejo tisto, kar neuvrščene države resnično lahko dosežejo. ]%Jajpcnej — kdo so sploh neuvrščene države? To so vse tiste, ki ne pripadajo nobenemu vojaškemu bloku in ki podpirajo osnovna načela neuvrščene politike, se pravi, ki se zavzemajo za miroljubno mednarodno politiko, za sodelovanje med vsemi državami, ne glede na njihovo socialno ureditev, za enakopravnost v mednarodnih odnosih, za spoštovanje neodvisnost^ in suverenosti« sleherne države in proti vsakim oblikam vmešavanja v notranje zadeve posameznih držav. Važna značilnost politike neuvrščenosti je tudi to, da države, ki ji sledijo, nočejo stati ob strani sodobnega mednarodnega dogajanja kot opazovalci s prekrižanimi rokami, ampak skušajo po svojih močeh pomagati pri reševanju številnih sporov in kriz. ki jih je naš svet poln. Čedalje manj klasične nevtralnosti Prav ta značilnost neuvrščeno politiko ločuje od klasične nevtralnosti, ki se ravna nekako po geslu: »Ne vidim nič, ne slišim nič, ne pravim nič.« Zlasti v Evropi je nekaj klasično nevtralnih držav — na primer Švica, Švedska, Avstrija — ki sicer niso v nobenem vojaškem bloku, ki pa jih vendarle ne štejemo med neuvrščene, prav zato, ker njihovi politiki manjka bistvena poteza neuvrščenosti — aktivna politika in angažiranost v mednarodnem dogajanju. Treba P& je takoj reči, da klasična nevtralnost vse bolj izginja, saj je, v današnjem svetu težko stati ob strani mednarodnega dogajanja in tudi take države kažejo vse več zanimanja za aktivno sodelovanje v mednarodni politiki. 2e to. da so neuvrščene države tiste, ki niso v nobenem vojaškem bloku, nam pove, v katerih delih sveta naj jih iščemo, V Evropi, ki je v glavnem vsa razdeljena med največja vojaška bloka — atlantski in varšavski pakt — je glavna in praktično tudi edina neuvrščena država Jugoslavija, zanimanje za neuvrščenost pa kažejo tudi evropske nevtralne države. V Afriki pa, nasprotno, ni vojaških blokov in zato so skoraj vse afriške države neuvrščene. Precej neuvrščenih je tudi v Aziji, med njimi tudi dve tako veliki in pomembni državi kot sta Indija in Indonezija. V Južni Ameriki formalno tudi ni vojaških blokov, toda vpliv ZDA je tam izredno močan. Prav zato, ker se žele znebiti tega vpliva, južnoameriške države kažejo veliko zanimanje za politiko neuvrščenosti in več držav s te celine bo poslalo svoje opazovalce v Lusako. Edina južnoameriška država, ki aktivno sodeluje v skupini neuvrščenih, je Kuba. Zakaj prav neuvrščenost? Geografska razvrstitev neuvrščenih držav nam že sama po sebi namiguje tudi na to, zakaj so te države neuvrščene. V večini primerov gre za države, ki so postale neodvisne šele po drugi svetovni vojni, prej pa so bile kolonije evropskih velesil. Te države »i svojo težko priborjeno neodvisnost seveda želijo ohraniti in Predsednik Zambije Kenneth Kaunda, ki bo gostitelj šefov držav in vlad na konferenci neuvrščenih se zato nočejo priključiti nobenemu vojaškemu bloku, ki mu je na čelu ta ali ona velesila, ki svojo politiko potem vsiljuje tudi drugim Članicam. Toda to, da niso v nobenem vojaškem paktu, še ni dovolj. Velike države, predvsem ZDA in ZSSR, pa tudi nekdanje metropole — Velika Britanija in Francija — neprestano pritiskajo na neuvrščene države, naj se opredelijo za to ali ono stran, skušajo si pri njih zagotoviti take gospodarske in politične interese, ki bi šli njim v škodo in podobno. Razen tega so neuvrščene države večinoma revne, slabo razvite in se zato posamično le težko upirajo pritiskom večjih in močnejših držav. To jim narekuje, da se med sabo povezujejo in da skupno nastopajo v mednarodnih organizacijah, predvsem v OZN. Na ta način se lažje borijo proti različnim pritiskom in tudi lažje vplivajo na tak razvoj mednarodnih odnosov, ki je njim v prid. To pa je predvsem mir in miroljubno reševanje mednarodnih sporov, popuščanje napetosti in čim širše sodelovanje med vsemi državami. Jugoslovanski primer Zelo značilen primer, kaj neuvrščene sili k taki politiki, je prav Jugoslavija. Z ene strani nas obdajajo države, ki so članice atlantskega pakta, z druge članice varšavskega pakta. Če bi se priključili katerikoli skupini teh držav, bi se morali odreči dobršnemu delu svoje neodvisnosti in možnosti, da domače zadeve urejamo tako kot sami hočemo. Hkrati pa moramo imeti dobre Odnose z vsemi sosedi in s čim več drugimj državami. Kolikor boljše odnose imamo in kolikor boljši je mednarodni položaj, toliko bolj vami smo. Če želimo ohraniti lastno neodvisnost, se moramo boriti tudi za neodvisnost drugih, za talk svet, v katerem ne bo gospodarila samo politika močnejšega in večjega. Ta boj je lažji, če nismo sami, ampak sodelujemo z drugimi državami, ki imajo enake interese. Prav v tem skupnem boju za skupne interese je za nas in druge neuvrščene države politični smisel neuvrščenosti. Kaj pravijo kritiki Na račun neuvrščenosti je slišati precej kritik, zlasti seveda iz obeh največjih blokov. Obrazec takih kritik je nekako takle: neuvrščenost je sicer dobra stvar, toda bila bi še boljša in bolj koristna če... Od tega »če« se kritike razlikujejo. V Moskvi na primer pravijo, da bi bila še boljša, če bi se bolj povezovala s socialističnimi državami na čelu s Sovjetsko zvezo in če bi še bolj odločno obsojala Zahod in ZDA. Nasprotno pa v Washingtonu pravijo, da bi bila še boljša, če bi se bolj povezovala z Zahodom in bi bila protivzhodna. Take kritike so razumljive; vsakdo pač trobi v svoj rog. Drugačne so tiste, ki pravijo, da je neuvrščenost sicer dobra stvar, vendar neučinkovita. Takole razsojajo' nekateri: neuvrščeni imajo lepe cilje in dosti dobre volje, toda to so majhne in revne države, kd praktično ne morejo ničesar narediti... Nekaj resnice je v tem, še zdaleč pa ne vsa. Neuvrščene države res niti v gospodarskem niti v vo- jaškem pogledu niso velesila. Toda v mirnem času ne odloča samo atomska moč. V Organizaciji združenih narodov in v drugih mednarodnih organizacijah se ukvarjajo z mnogimi perečimi problemi, sprejemajo sklepe in skušajo posredovati. V OZN je glas pač glas, ne glede na to, ali je država majhna ali velika. V generalni skupščini svetovne organizacije imajo neuvrščene države kakih 60 do 70 glasov in torej lahko zelo bistveno vplivajo na glasovanje o tem ali onem sklepu. Pomembno gospodarsko povezovanje Neuvrščene države resda niso gospodarsko močne, toda skupno vzeto vseeno razpolagajo z velikimi naravnim^ bogastvi in s kar solidno industrijsko proizvodnjo. Njihovo medsebojno gospodarsko povezovanje in sodelovanje jim lahko precej pomaga, da se znebijo gospodarske odvisnosti od velikih držav, da razširijo trgovino in prodajajo tudi take surovine in izdelke, ki jih visoko razvite države ne potrebujejo ali pa zanje plačujejo nenormalno nizke cene. Prav zadnja leta je večina neuvrščenih držav prišla do spoznanja, da se pri skupnih akcijah ne smejo zadovoljiti samo s političnimi deklaracijami, ampak da morajo čimbolj razvijati konkretno gospodarsko, znanstveno, tehnično in drugo sodelovanje. Takšno sodelovanje postaja zelo važen vidik politične neuvrščenosti. Vsak trezen človek se seveda zaveda, da neuvrščeni ne morejo krojiti sveta po svoje (sicer pa tega niti ne želijo) in da marsikdaj, zlasti takrat, kadar so v kakšno večjo mednarodno krizo neposredno zapletene velesile, ne morejo dosti pomagati. Prav tako pa mora tudi vsakdo priznati, da lahko s skupnimi napori dosežejo veliko več kot vsaka zase in da je zlasti njihovo medsebojno sodelovanje zel0 pomembno za njihov hitrejši in uspešnejši razvoj. In Predsednik Tito ob svojem desno: zambijski predsednik Jugoslovanska delegacija na zadnji konferenci neuvrščenih zadnjem obisku v Lusaki — Kenneth Kaunda (slika zgoraj) čelu s predsednikom Titom na 1964. v Kairu (slika v naslovu) končno predstavlja njihov glas dobršen del človeštva in kadar zveni enotno, tudi velesile, kljub svoji moči, ne morejo biti povsem gluhe zanj. O čem bodo govorili v Lusaki In o čem bodo razpravljali na bližnjem sestanku v Lusaki? 2e iz povedanega je jasno, da so neuvrščene države zainteresirane za vse, kar se v mednarodnem življenju dogaja in da se ne bodo mogle in hotele izogniti nobeni pereči temi.'Razpravljale bodo o krizi na Srednjem vzhodu, o vojni v Indokini, o rasizmu v Južnoafriški republiki, o kolonializmu,^ ki na afriški celini še vedno ni' iztrebljen, o neokolonializmu, ki ogroža neodvisnost mnogih neuvrščenih držav, o izboljšanju medsebojnih odnosov in razvoju sodelovanja, o tem, kako pritisniti na industrijsko razvite države, da bodo bolj pomagale državam v razvoju, predvsem da bodo bolj razvijale trgovino z njimi. Spisek vprašanj za razpravo je zelo širok in seveda ne smemo pričakovati, da bi neuvrščene države lahko rešile vse naštete probleme. t Glasu neuvrščenih svet mora prisluhniti Lahko pričakujemo, da bodo neuvrščeni v Lusaki sprejeli nekaj resolucij, v katerih bodo obdelali glavna mednarodna vprašanja in opozorili na možne poti za njihovo rešitev. Glas tolikšnega števila držav seveda ne bo izzvenel v prazno, morali mu bodo prisluhniti tudi tisti, ki jim to sicer morda ne bo Po volji. Mnogi šefi neuvrščenih bodo po konferenci v Lusaki odšli na zasedanje generalne skupščine OZN v New Yorku, kjer se bodo pred to največjo svetovno organizacijo zavzemali, za takšne politične rešitve, za kakršne se bo zavz?la konferenca v Lusaki. Naj nazadnje omenimo, da nekateri kritiki neuvrščenosti posebno radi poudarjajo, da neuvrščene države nimajo do vseh vprašanj enakih stališč. To je popolnoma res. V skupini neuvrščenih so države iz različnih delov sveta, z različnimi družbenimi sistemi, z različnimi zgodovinami in tradicijami in včasih tudi z različnimi posameznimi interesi. Razen tega gibanje neuvrščenih ni blok ali pakt, vsakdo lahko P°ve in brani svoje mnenje; tu ni blokovske disoipline in podrejanja enih drugim. Vselej doslej je bilo med neuvrščenimi slišati različna mnenja o nekaterih vprašanjih, toda vselej se je tudi izkazalo, da so osnovni interesi in pogledi na mednarodno problematiko skupni vsem neuvrščenim. Prav to pa je tisto, kar jim pri glavnih vprašanjih zagotavlja enoten nastop in v čemer je Uidi njihova moč in vpliv v sodobnem svetu. Lusaka bo to vsekakor znova potrdila. DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov ! PRI VZGOJITELJU PRVE SLOVENSKE BRESKOVE SORTE Bil je kmet Alojz -mož med enakimi Zgodba o sadjarju Alojzu Fornazariču iz Rese pri Krškem, ki ga je strastna ljubezen do sadjarstva pripeljala do Kidričeve nagrade Jeseni še črnske duhovne in ruske pesmi Šentjernejski oktet nas bo jeseni razveselil z novim sporedom pesmi, peli bodo tudi črnske duhovne in ruske pesmi - Na Šentjernejskem polju je bogata pevska tradicija, zato ni strahu, da pevcev ne bo! šentjernejski oktet, ki s svojo prikupno domačo melodičnostjo že celil osem let navdušuje ljubitelje izbranih slovenskih narodnih in umetnih pesmi, se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja. Pred nedavnim smo imeli priložnost pevce iz Šentjerneja videti np televizijskem zaslonu, ravno tako smo jih z veseljem poslušali po radiu. Jeseni se nam bodo spet predstavili na posebni televizijski oddaji, ki so jo že posneli. Priznanja dežujejo, pohval ne manjka; to nas je napotilo, da smo te dni obiskali člana zbora krojača Poldeta Svalja, ki poje pri oktetu od ustanovitve 1962. — Ali je na Šentjernejskem polju lakšna posebna pevs' a tradicija? »Spominjan se prvih let po osvoboditvi, posebno učitelja Martina Marinča, ki je ustanovil mešani pevski zbor, nato pa še moški zbor. Nekatere pevce je kasneje na pobudo Franca Bambiča okoli sebe zbral tehnik Valter Mle-kuš in ustanovil oktet. Za pevce, ki nas bodo zamenjali, pa skrbi prizadevni pevovodja Albert Zupanc, ki ima veliko mladih nadarjenih fantov in deklet. Ta pevovodja nas je vodil tudi v letih, ko smo preživljali resno krizo; nekateri so hoteli vso krivdo za naše neuspehe naprtiti ravno Zupancu, kar pa ne bilo pošteno.« , — Zakaj pa je prišlo do težav? »Pošteno vam povem, da niti sam ne vem zakaj! Ob- čutek imam, da so se nekateri člani naveličali in ni bilo več tiste resnosti, ki jo poznamo danes. Tedaj je prišlo tudi do menjave,štirih članov. Danes smo spet enoviti in pod vodstvom pevovodje Ernesta Jazbeca iz Novega mesta lepo napredujemo.« — Ali lahko naredite primerjavo med ,starim’ in .novim’ oktetom? »Prvi je bil verjetno glasovno močnejši, današnji pa je bolj razgiban in hitreje napreduje.« — Kaj obsega vaš repertoar? »Pojemo blizu 30 pesmi, v glavnem domače. Jeseni, septembra, ko bo konec počitnic za nas, bomo naštudirali še črnske duhovne in ruske pesmi. Istočasno pričnemo tudi s teoretičnimi vajami.« — Kako ste zadovoljni z obiskom vašim prireditev? »Čutimo podporo obiskovalcev, hvaležni smo jim za spodbudo.« — Kdo vam pomaga z denarjem? »Pomoč nam nudita domača Iskra in občinska skupščina Novo mesto, nekaj denarja pa dobimo od nastopov. Prepričani smo, da nam bo sklad za kulturno dejavnost tudi nekaj primaknil!« — Kakšno je vzdušje v oktetu? »Fantje pojo radi, smo popolni amaterji, marsikdo žrtvuje precej svojega prostega časa. Vsi smo zaposleni, potovanj imamo precej.« — Prosim, da se nam na koncu še predstavite. »V oktetu pojejo: Lojze Bambič, Janez Kovačič, Anton Kovače, Vili Petelin, Janez Kuhe j, Franc Bambič, Polde Švalj in Martin Šušteršič.« SLAVKO DOKL Trebnje dogodki, ki vsi strnjeni dajo zaokroženo sliko dogajanj od 1941 — 1945. Album je zaključen s fotografijami občin-ske spominske zbirke NOB in z dvema posnetkoma partizanov Cankarjeve brigade in Dolenjskega odreda. •Knjiga zasluži, da smo se ob njej dalj časa, zadržali, ne samo zaradi svoje pomembnosti in vloženega truda, ampak predvsem zato, ker bo za javnost malo znana. Izšla je namreč samo v sto izvodih in ta naklada je namenjena šolam v trebanjski občini, krajevnim organizacijam, dolenjskim kulturnim ustanovam in še drugim, kamor knjiga po značaju sodi. Marsikdo, ki je osebno vezan na dogodke v knjigi, bi knjigo rad imel. Morda bi kazalo knjigo ponatisniti v manjšem formatu, da bi bila dostopna vsem, ki bi jo radi imeli. Omemba te knjige ne bi bila pravična, če ne bi ob koncu omenili, da ima za izid in njeno vsebino največ zaslug prizadevni predsednik zgodovinske komisije v Trebnjem tov. Pavle Miklič, kd je za to delo žrtvoval več let svojega življenja. S tem albumom pa je dokazal, da bo trebanjska občina zanesljivo dobila tudi svojo občinsko kroniko NOB. B. KOMELJ Spomeniki revolucije v občini Petindvajset let je minilo od konca vojne in naše narodnoosvobodilne borbe, čim bolj se odmikajo leta, tem bolj slabi spomin na dogajanja med vojno. Da bi oteli pozabi čim več, zbira organizacija Zveze borcev zgodovinsko gradivo, piše spomine preživelih udeležencev, postavlja spomenike in spominske plošče ter prireja razne spominske proslave. Za tako dejavnost skrbita zgodovinska in spomeniška komisija pri Zvezi borcev. Rezultat dela obeh komisij naj bi bile najprej tako imenovane partizanske topografije, tako album z življenjepisi padlih borcev in drugih udeležencev narodnoosvobodilnega boja in žrtev fašističnega terorja, nato krajevne in občinske kro-nike dogodkov iz časa NOB ter album spomenikov revolucije. Za postavitev kakršnegakoli obeležja je potrebna dokumentacija. To je težko in naporno delo, preden se preveri točnost podatkov, kd bodo vklesani v kamen. Zelo lep uspeh v tej dejavnosti so imeli v občini Trebnje. Rezultat njihovega dela je tro-jen: imajo številne spomenike in spominska obeležja v spomin na NOB, imajo lepo krajevno zbirko NOB v prosto- rih občinskega odbora ZZB in pa reprezentativno knjigo, ki je izšla pred nekaj dnevi pod naslovom: Spomeniki revolucije v občini Trebnje. (Izdala in založila Zgodovinska komisija pri Občinskem odboru ZZB NOV Trebnje. 1970. Stavek ČGP »Delo«. Tisk Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol Ljubljana. Oprema in izdelava: Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Velikost 40 x 34 om.). To je zelo lepa in lično izdelana knjiga. Posvečena je 25-letnici osvoboditve. Verjetno bo služila kot vzorec vsem občinam, ki še niso izdale takega dela. Ta zbornik, tako namreč knjigo imenuje izdajatelj, je album spomenikov borcem NOV, spominskih plošč iz NOV, spomenikov žrtvam in talcem, grobišč, posameznih krajev in hiš ter narodnih herojev, vse s področja sedanjega obsega občine Trebnje. Krajevna razporeditev obeležij je razvidna iz zemljevida v albumu. Knjiga ima lep uvod, ki pove, da je komisija pripravljala to delo več let, in ob koncu želi, »da bi s to knjigo’ še bolj ohrabrili mlado pokolenje k odločnemu boju proti vojni in vojnim grozotam, h krepitvi miru in prijateljskemu sožitju med narodi sveta ter ga spodbudili k organiziranemu delu za obrambo socialistične domovine pred vsakršnim napadalcem.« Poleg uvoda in zemljevida vsebuje album še 47 listov s fotografijami; na vsakem listu sta dve, večkrat pa tudi zaradi zaokroženosti dogodka tudi po tri. Poleg vsake fotografije je kratka zgodovinska oznaka s podatki. Fotografije so razvrščene kronološko. Prva fotografija nam predstavi občinsko središče Trebnje z oznako, da je bila to močna in utrjena sovražna postojanka. Nato sledi slika kozolca, ki je stal v bližini sedanje nove šole, pod katerim je bila 12. aprila 1941 seja nekaterih članov CK KPS. Na seji so sklenili, da bodo začeli z zbiranjem orožja. Nato sledi fotografija za fotografijo, od kraja, kjer je bil izstreljen prvi strel proti okupatorju, do hiš, kjer so bile ustanovljene posamezne vojaške enote ali pa so kako drugače pomebne. Ob listanju drsi mimo nas vsa zgodovina NOB v trebanjsikd občini, tu vidimo narodne heroje, njiho. ve rojstne hiše, tesno pa nam je ob pogledu na prve talce, vidimo partizanska grobišča in tako sledimo sliki za sliko z veselimi in tudi žalostnimi Dvorana izvršnega sveta Slovenije letošnjega aprila. Stal je Alojz Fornazarič ob profesorjih in znanstvenikih, trdno in ponosno je stal ta kmet iz Rese pri Krškem kot enak med enakimi. Prejemal je nagrado Kidričevega sklada, nadražje priznanje, ki so mu ga izročili v zahvalo za njegovo življenjsko delo — vzgojo prve slovenske in jugoslovanske sorte breskev, po imenu Slovenija. Kdor ne ■pozna žlahtni-teljskega dela, bo morda pomislil: Mož ima čas; kriza in križa, tako da nekaj nastane, ni vrag. Pa še zdaleč m tako. Spominjam se dobrohotnega ljubljanskega procesorja Mikuža, ki nas je učil zapletene skrivnosti dedovanja, genetiko. Ko smo šli z njim na selekcijsko polje, kjer so se v raznobarvnih pasovih zibale različne sorte pšenice, se je raznežil mož, ki je pšenici, branilki naši. namenil polovico svoje, ga življenja. Z ljubeznijo, znanjem, potrpljenjem in vztrajnostjo je prav on vzgojil prve slovenske pšenične sorte Prav tak je bil Alojz Fornazarič, ko smo v ne vihtnem dnevu skupaj z njegovim sinom in sadjarjem inž. Alojzem Mustrom kramljali Za široko mizo na njegov rojstni dan, ko je dopolnil 69 let. Ne mara za starost, skriva jo pod vedrim obrazom, . duhovito in bistro mislijo. Njegovo sadjarstvo, njegove breskve, kt jih pozna bolj kot lastno dlan, mu ne dajo časa, da bi se staral. Prek trnja do zvezd Njegova nemirna nrav in raziskovalna strast ga nista pustila pri miru. Sadil je, križal, potoval in se posvetoval z drugimi sadjarji. Pred dvaindvajsetimi leti je med drugimi križaru ci posebno presenetilo drevesce, ki je zraslo iz koščice, katere plod je nastal s križanjem sort pistoia in halberta. Drevo je bujno rastlo in zarodUo že v tretjem letu. Nenehno ga je opazoval in primerjal z drugimi sortami in križanci. Ko se je trdno prepričal, da je nekaj posebnega, je svoje odkritje sporočil kmetijski fakulteti v Ljubljani. S tem se je začelo še bolj načrtno opazovanje in raziskovanje, ki ga je kasneje vestno vodila sodelavka kmetijskega inštituta inž. Milena Lekšan, nad njim pa bedel neutrudni profesor Adamič, odtlej pogosten obiskovalec Fomazaričevega sadovnjaka. Že kot mlad fant * Vogrskega pri Gorici je pokazal svoje nagnjenje. Ce ne bi takrat fašizem dušil slovenstva, kjerkoli je mogel, bi Alojz Študiral kmetijstvo. Italijani pa so . potrebovali dobre delavce, ne šolanih Slovencev. Nekaj časa je obiskoval nižjo kmetijsko šolo, potem pa se je po italijanskih in spodnjeavstrijskih sadovnjakih uril v praktičnem znanju. Italijani so spoznali njegovo žilico in ga zaposlovali kot inštruktorja za cepljenje na imenitnih veleposestvih. To so bila leta prave šole. Pri mestu Pistoi je odkril dobro sorto in ji dal ime po tem kraju. Spoznal se je z žlahtnitelji, med njimi s slavnim Mo-rettinijem, očetom mnogih sort breskev, in z njim navezal trajno prijateljstvo. Za izvrstnega sadjarja je zvedel jugoslovanski industrialec židovskega rodu Miiller, ki je pri Zagrebu delal največji sadovnjak na Balkanu. Tam se je Alojz zaposlil skupaj z Gvidom Veselom, kasnejšim začetnikom mnogih breskovih nasadov, ki zdaj živi v Leskovcu pri Krškem. Čeprav je imel dobro plačane ponudbe tudi od drugod, sta z Veselom hotela ustanoviti lastno zadrugo in vanjo pritegniti *še druge sadjarje. Toda oblast ni bila naklonjena zadružništvu, ki je preveč dišalo po rdeči »komunistični nevarnosti«. Leta 1940 se je zato nastanil v Leskovcu pri Krškem in se lotil sadjarstva na svojo roko. OBISK PRI DOMAČIH PEVCIH: ŠENTJERNEJSKI OKTET Člani današnjega okteta (od leve proti desni): Lojze Bambič, Janez Kovačič, Anton Kovačič, Vili Petelin, Janez Kuhelj, Franc Bambič, Polde Švalj in Martin Šušteršič (Foto: S. Dokl) NAGRAJENEC: Alojz Fornazarič Dosti let je bilo treba, dosti potrpežljivosti, dosti dopisovanja, zakaj ni ravno preprosto iz neznanega križanca narediti u-radno priznano breskovo sorto. Dvoje desetletij je bilo treba, da je iz »krške lepotice«, jugoslovan-ke ali Fomazaričeve lepotice, kar vse so bila začasna imena, nastala sorta Slovenija. Odlične so njene lastnosti: bujna rast, dolga rodna doba, odpornost proti pozebi, izredna rodnost — tudi do 150 kg na drevo, plodovi z oranžno rume. nim mesom, polcepka. Sorto so preizkusili v nekaterih drugih sadnih o-koliših in se je zelo dobro obnesla. Celo v Ameriko so že prenesli njene cepiče. S pritajenim ponosom odpre Alojz Fornazarič mapo s Kidričevim priznanjem in iz časnika izrezanim poročilom ter sliko s podelitve Kidričevih nagrad. To mu je mnogo več kot denarna nagrada, kot šest tisočakov, ki so mu jih izročili kot vsaj majhen prispevek k njegovemu pionirskemu delu. MARJAN LEGAN PLANINSKA POSTOJANKA NA 947 M Ob besedi Lisca bo gotovo ves ženski svet najprej pomislil na sevniško kon-fekcijsko tovarno s tem imenom:_danes bo beseda o drugi Lisci, o hribu nad Sevnico, o Tončkovem planinskem domu, ki je delovna enota sevniške tovarne. Zatorej kar na začetku predlog: vse tiste, ki nosijo Liscine izdelke, naj bi vsaj enkrat obiskale tudi Liscin planinski dom! In že koj na začetku - na domu je plošča z naslednjim besedilom: »Na tem mestu je bilo poleti 1938 prvo posvetovanje po-litbiroja CK KPJ, potem ko je tovariš Tito prevzel vodstvo.«_________________________ Liscin planinski dom, ki se uradno še imenuje Tončkov dom, je na 947 metrov nadmorske višine. Tončkov dom na Lisci je odslej poslovna enota sevniške konfekcije Lisca. Po preureditvi so ze v prvem mesecu zabeležili 500 nočitev. Ko boste šli na Lisco, se nikar ne ustrašite makadam ske ceste. Užitki ob koncu nedvomno odtehtajo nekaj kilometrov slabe vožnje — zadnji štirje kilometri makadama pa so prav dobri, ker je med osmerico aoposlenih v Tončkovem domu tudi cestar, ki sicer postori še kaj drugega, zvečine pa skrbi, da so štirje kilometri do doma čim boljši. Dom dana 39 postelj v eno in dvoposteljnih sobah ter v treh apartmajih, še za 18 ljudi pa je prostora na skupnih ležiščih. Okrog 100 sedežev imajo zunaj, pred domom, prav toliko pa v domu; število sedežev lahko še povečajo, če je sila. Ko smo že pri številkah, potem kar takoj povejmo, kakšne so cene: v sezoni velja penzion od 40 do 50 dinarjev, s prenočevanjem na skupnih ležiščih pa 36 dinarjev. Kadar ni turistične sezone, dajo na Lisci desetino popusta. Nasploh pa so cene na Lisci, čeprav je blizu 1000 metrov visoko, po- dobne kot v Sevnici, ne preveč zasoljene. V domu so še posebej poskrbeli za planince, saj jim radi skuhajo enolončnico, ki velja od 3 do 5 dinarjev. Prav tako so ob vsakem času pripravljeni skuhati domačo hrano: žgance, polento, zelje in druge domače jedi. To zgovorno dokazuje, da Tončkov dom na Lisca ne poskuša postati hotel, ampak bo skrbel za domačnost in prijetno počutje, čeprav je zdaj tako dobro poskrbel za udobje. Da so turisti in planinci z veseljem sprejeli prenovljen objekt, pričajo podatki o nočitvah: v enem mesecu so jih zabeležili blizu 500. Več propagande piknike na Lisci, skupinske izlete in podobno. Z Lisce je prekrasen razgled po dolini, Sava se vijuga med zelenjem, njivami, travniki, hmeljišči in gozdovi. Kakšne izlete bi priporočili izletnikom, ki prvič pridejo na Lisco in ne poznajo njenih lepot? V Tončkovem domu pravijo takole: če pridete spomladi, potem bi bil greh, ko bi ne šli na enourni sprehod do Lovrenca. Hoja bo bogato poplačana, ko se Ijodo pred vami odkrili travniki s prekrasnim encianom. Nasploh so zanimivi obiski partizanskih postojank, jeseni pa pridejo na svoj račun tudi gobarji. Ce ne najdete ničesar, ne obupujte, saj se vam je gotovo že primerilo, da ste iz gozda prišli brez gobe, domačini, ki so bili v isti hosti, pa so jih nosili s koši. Treba je pač znati in vedeti! Tončkov dom je gotovo še premalo znan. Zdaj so tudi slabo založeni s propagand nim gradivom, ker še ni minilo dosti časa, odkar so dom prenovili. Treba bo založiti nove razglednice, poskrbeli bodo za značke, propagando bodo razširili in hkrati skušali poskrbeti 5e za sodelovanje s turističnimi agencijami. V načrtu imajo Z modernim planinskim domom, nad katerim so doslej pravzaprav vsi turisti, ki so prišli na Lisco, navdušeni, je končana šele prva etapa turističnega urejanja Lisce. Anketa, ki so jo delali med gosti prvi mesec po preureditvi, je pokazala, da si gostje najbolj želijo kopanja. Načrt je torej na dlani — treba bo zgraditi bazen. Z vodo ne bo posebnih problemov, turisti pa bodo navdušeni, ko se bodo lahko samo nekaj metrov pod tisoč metri tudi kopali. Že za to zimo pripravljajo presenečenje turistom, ki se bodo odločili za izlet ali sobotni oddih na Lisci. Smučarji, ne pozabite: na Lisci, kjer sneg dolgo obleži, bo letos delala vlečnica. Okrog 200 metrov doga vlečnica bo potegnila smučarje prav na vrh Lisce, kjer je smuka najboljša. Cesta na Lisco, do Tončkovega doma, bo plužena, nameravajo pa kupiti tudi stroj za čiščenje ceste in teptanje snega. Pravijo pa, da bodo smučišča steptana, čeprav bi jih morali teptati brez stroja. Taki so torej načrti za prihodnost. Nedvomno so uresničljivi, še posebej zato, ker Lisca ni nikoli odrekala denarja, kadar je bilo treba poskrbeti za rekreacijo zaposlenih. Tončkov dom je gotovo namenjen tudi njihovemu razvedrilu, čeprav je kajpak odprt za vse turiste in v njem vedno poskrbe, da se gost počuti udobno in domače. Prednost Je gotovo tudi v tem, ker je dostopen z avto-mobilom, ker ima dovolj dobrih parkirišč, ker je osmerica zaposlenih v domu prijazna, vedra in nasmejana, saj na Lisci vedo, da bo šel gost tja, kjer se bo bolje počutil. To pa že hkrati pomeni, da se na Lisci trudijo, da bi bil gost zadovoljen z vsem: postrežbo, s prenočiščem, z nasveti, ki mu jih lahko nudijo za izlete, sprehode, nabiranje gob ali kostanja. Zdaj, ko še ni bazena, morajo žal gostom nasvetovati, naj se okopljejo v Rimskih ali Laških toplicah — saj niso daleč, čeprav cesta ni najboljša. 500 nočitev v enem mesecu je bržčas najboljši dokaz, s kakšno vnemo se je Tončkov dom na Lisci lotil turizma, odkar so dom prenovili. Sevniška občina je s tem dokazala, da lahko tudi nerazviti posežejo v turizem, če imajo dovolj veselja in volje do dela. Sicer pa, kaj bi še naprej govorili: kdor zaupa Lisci, konfekciji iz Sevnice, ki je za svoje izdelke dobila že nešteto priznanj, naj poskusi zaupati še Tončkovemu domu, Liscini poslovni enoti. Kdor bo na Lisco šel enkrat, se bo gotovo še vračal — o tem smo prepričani. Vožnja ni dolga, Lisca pa je dostopna z vseh strani: čez Bučko, iz Trebnjega ali pa skozi Krško. Poskusite torej, Lisca vas vabi! J. SPLICHAL Foto: M. VESEL V čisti, sodobno opremljeni kuhinji so vedno pripravljeni skuhati turistom tudi domače jedi. Tončkov dom ima 100 sedežev v pokritih prostorih in prav toliko na prostem USEX) V*/ V1/ \4/ \*# \*< V*/ V<< V1/ V4# /»' /fC/f\ "z,^/fv /,\ /fC/jC/,*/,v Nn *** ^*/y/ v1/ V*/ \t/ '»' 'f''iv '?' ^,/T\”/,w,'T/,1. Toplice 36,6 (tudi lani prvo mesto v občini!); 2. Škocjan 24,1; 3. Vavta vas 23,8. Podelitev značk in priznanj so šole opravile na slovesnih prireditvah. Iz nekaterih poročil, ki so nam na razpolago, povzemamo naslednje: Kar dve proslavi novomeške šole Na osnovni šoli Katje Ru-pena v Novem mestu so tekmovalce 3. aprila popeljali na Muljavo pred rojstno hišo Josipa Jurčiča. Učenci so izvedli kulturni program vpričo gostov, učencev mu-ljavske šole. Pisatelja France Bevk in Anton Ingolič sta navzočim brala svoja dela in odgovarjala na zastavljena vprašanja. 1. Junija je bilo končano tekmovanje za cicibanovo značko (prvi in drugi razred). člani dramskega krožka II. izn.ene so za ta dan pripravili dramatizacijo Muce copatarice z glasbenimi in ritmičnimi vložki, avtorica Ela Perooi je otrokom prebrala eno svoje delo, Tone Pavček pa jim je recitiral svoje otroške pesmi. Za tekmovalce je bilo nedvomno veliko doživetje, da so prejeli značke iz rok priljubljenih mladinskih književnikov. V Škocjanu je bil pri po-delitvi značk navzoč predsednik občinske konference ZMS tov. J. Slapnik. Na osnovni šoli Milke šobar-Nataše (Šmihel) so podeljevali značke 11. junija. Prisotnim učencem in njihovim staršem sta brala iz svojih del Ela Peroci in Tone Pavček, tekmovalce pa so nagradili z izletom v Zupančičev muzej na Vinici. V Dol. Toplicah, kjer že tretje leto posvečajo vso skrb bralni znački, so slovesno izvedli podelitev v navzočnosti člana odbora Zupančičeve značke Fr. Kovača, direktorja novomeške Knjigarne Mladinske knjige. Z bralno značko v partizanska Drganja sela Svojevrstno prireditev je pripravila šola v Vavti vasi. Podelitev srebrnih in zlatih značk proslavili hkrati z dn Tom mladosti v partizanski vasi Drganja sela. Povabili so tudi meščane. Nekdanje partizanske mame so pogostile mladino s kruhom in slanino,- kakor so med vojno partizane. 16. junija so enako slovesno razdelili cicibanove in bronaste značke ob deklamacijah, b a-nju iz Cicibana in pet Hi. Naše poročilo pristavlja, di tudi harmonike ni manjkalo. Na črnomaljski šoli je značke podelil književnik prof. J. Dular, dragatuške znač-karje je šola nagradila z izletom na Vinico, v r j t i kraj Otona Zupančiča. Skipo poročilo sicer. ne navaja podrobnosti, prepričan pa rrno lahko, da tudi letošnja prireditev ni bila organizirana nič manj iznajdljivo kakor prejšnja leta, saj se za take stvari Dragatušci vedn:j potrudijo. Semiške značkarje je šola popeljala na Muljavo in od term celo v Vrbo, na Prešernov dom. Vinica, ki je letos dosegla rekordno udeležbo, je dogodek proslavila v navzočnosti knjirevn ce Branke Jurca. Zasluga mladine, učiteljev in šolskih vodstev Če smo lani ob tem času zapisali, da se je bralna značka med dolenj ko mla’iio krepko zasidrala, lahko letos rečemo, da se je še razširila, in to po zaslugi mladine, njenih učiteljev in vodstev šol. V gospodarsko pretežno slabo razvitih predel'h, kakor so naši, in ob skromno, marsikje preskromno opremljenih šolskih knjižnicah pomeni letošnjih 2495 tekmovalcev za Zupančičevo in Goliovo značko nadvse lepo število. In če pomislimo, da so ta učenci v enem letu prebrali pod vodstvom vzgojiteljev okoli 10.000 lepih, Literarno pomembnih del, potem lahko rečemo, da je to hkrati lepa počastitev te plemenite kulturne akcije, ki je prav letos praznovala svojo desetletnico. Za izvedbo tekmovanja so prispevale naslednje organizacije in podjetja: Lekarna Metlika — 500 din; Krka, tovarna zdravil — 300 din; Dolenjski list — 150 d;n; Gradbeno opekarsko podjetje v Novem mestu — 100 din; Gozdno gospodarstvo Novo mesto — 300 din; Cestno podjetje Novo mesto — 21 knjig; Komet, Metlika — 100 din; Temeljna izobraževalna skupnost Trebnje — 4030 din (za kritje vseh stroškov Go-liove značke). Upamo, da bodo ob teh podatkih tudi ostale tri temeljne izobraževalne skupnosti poravnale svoj dolg do tekmujoče mladine in s tem omogočile nadaljevanje tako uspešno zastavljene akcije. Prav m pošteno bi bilo, da odboru za Zupančičevo bralno značko ne bi bilo potrebno vedro znova prosjačiti za prispevke, potrebne za plačilo značk, priznanj in drugih skromnih izdatkov, ki jih ta vzgoja in kulturna akcija terja. Za tako plemenito delo bi rociar stična skupnost pač morala zagotoviti vsaj naiskromnejšo stalno pomoč. Prof. KAREL BAČER Pripomba: V sestavi u smo se omejili na Zupančičevo in Goliovo znač ro, ker so nam zaenkrat na razpolago samo ti podatki. V zasavskih občinah tekmujejo enako prizadevno za Kajuhovo značko, zato bomo poročali tudi o tej, ko bomo dobili podatke. IVAN PERHAJ Ptice Vem, da tudi ptice govore med sabo o vsem, o čemer govore ljudje. Ko se zdani, , o rožah govore, o južnem vetru, o dežju in žitu, o sončnih jutrih in vsakdanjem kruhu. Ko se znoči, o zvezdah govore, o toplih gnezdih v krošnjah mladih brez, o svojih drobnih srcih in strasteh, o vsem, o čemer govore ljudje. Pesem je iz knjižnega, prvenca »Pojoča obala«, ki jo je Ivan Perhaj, učitelj v Brusnicah pod Gorjanci, po rodu Belokranjec, izdal v samozaložbi pri Papir konfekciji v Krškem. Pričujoča pesniška zbirka je izpoved človeka, ki se iz sive vsakdanjosti zateka v svet majhnih, drobnih, za večino ljudi tako nepomembnih stvari. V poplavi najrazličnejših publikacij, napolnjenih s topografskimi, matematičnimi in drugimi rebusnimi znaki, ki nam jih dandanes ponujajo v branje kot »vrhunec sodobne slovenske poezije«, je mehko ubrano lirično sporočilo Ivana Perhaja pravcati oddih. petkrat. BOGOMIL LILIJA Mali kulturni barometer V soboto, 12. septembra ob 20. uri, bo v kostanjevi-škem domu kulture gostovalo 56 članov Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora z Drabosnjakovo ljudsko igro s petjem in plesom — »Igro o izgubljenem sinu«. Dolenjski kulturni festival opozarja na to gostovanje vse ljubitelje gledališča. Vstopnice za predstavo že prodajajo v kostanjeviški trafiki, rezervacije pa sprejemajo tudi po telefonu na št. 19. Na sliki: prizor iz igre (Foto: Bogo Čerin) Novost: dramska šola V Novem mestu bodo načrtno skrbeli za izobrazbo amaterskih igralcev in režiserjev „Kje bo sedaj naš klub?“ sprašujejo mladi na Dvoru Marto Zupančič, predsednico mladinskega aktiva »Se do nedavnega smo imeli svoj klub v gradu v nekdanjem čevljarstvu, sedaj pa, ko je prostore odkrila kmetijska zadruga, so tam skladišča,« je začela pripovedovati predsednica mladinskega aktiva na Dvoru Marta Zupančič. »Klub so enostavno zaprli, ne da bi nam kaj povedali, čeprav je tam še vsa naša oprema in gramofon.« Mladinski aktiv na Dvoru je bil znan po svoji dejavnosti. Ko je pred le- tom dni 12 fantov odšlo k vojakom, je aktivnost sicer rahlo zamrla, toda vodstvo so prevzela dekleta in življenje mladih na Dvoru je spet zaživelo. Mladina na Dvoru si je sama poiskala prostor za svoj klub, ki so ga tudi sama opremili in napeljali elektriko. »Ko smo dobili prostore,« pripoveduje Marta, »nismo imeli nobenega denarja za opremo. Potem smo nekaj zbrali s prošnjami v podjetjih, nekaj denarja pa je prispevala tudi občinska konferenca ZM v Novem mestu. S tem smo kupili gramofon, drugo pa smo naredili sami. Sami smo • prepleskali prostore, fantje so iz brez zbili mize in klopi in napeljali elektriko. Vsi smo z veseljem pomagali. Zbrali smo revije in knjige za knjižnico, uredili sobo za namizni tenis in prinesli plošče. Vsi smo živeli za klub in tudi starši so bili zelo zadovoljni, ker mladina ni več pohajala po cestah ali posedala v gostilni, ampak smo se zbirali v klubu.« V mladinski aktiv na Dvoru je včlanjenih več kot 80 mladincev z Dvora in okoliških vasi. Vsi so v klubu našli zatočišče in razvedrilo v prostih popoldanskih urah. Večina mladih je namreč zaposlenih, vendar doma nimajo kmetij in so popoldne prosti. Doslej so ta čas koristno preživljali večinoma v klubu, sedaj pa so spet na cestah, ker pač nimajo kam. »Veliko otrok je prihajalo tudi v našo knjižnico, kd je bila odprta dvakrat na teden, ker smo poskrbeli tudi za take knjige, ki bi jih otroci potrebovali v šoli. V jeseni se bodo fantje vrnili od vojakov in ne bodo imeli kam. V kratkem bomo imela sestanek in se zmenili, kaj bomo ukrenili. Spet smo vsi pripravljeni znova urediti klub, samo če bi dobili prostore.« A. V. Ančka Gošnik — Godec: POČITNICE SO MINILE KAJ POGREŠAJO V MLADINSKI ORGANIZACIJI? Mladinke: „Potrebujemo povezanost!" Vzgoja mladih komunistov V Krškem sestavili načrt dela za jesen in zimo Obisk pri predsedniku občinske konference ZM v Krškem se je pravzaprav sprevrgel v pogovor s tremi dekleti, ki so se v ponedeljek dopoldne znašle v njegovi pisarni. Ker sem jih zatekla v prostorili predstavništva mladinske organizacije, je naš pogovor stekel o mladini v krški občini in o njenem delu ter o tem, kaj mladi vedo o delu svoje organizacije in kako v njej sodelujejo. Silva Pleterski, tajnica mladinskega aktiva v Dolenji vasi, je povedala: »Letos maja, ko smo v naši vasi na novo ustanovili mladinski aktiv, smo sklenili, da se bomo resno oprijeli dela. Toda težave so se pojavile takoj na začetku. Nimamo svojega prostora ne denarja, da bi lahko naredili kaj več. Izdelali smo si načrt dela, ki vključuje tudi mladinske plese in izlete. Prvo nam ni1 najbolj uspelo, pni drugem pa nam zelo pomaga mladinsko vodstvo v Krškem, na Predsedstvo občinske konference ZM v Krškem je pred kratkim sestavilo načrt idejno-vzigojnega dela za jesen in zimo. Za pomoč so zaprosili delavsko univerzo in občinsko konferenco SZDL. Načrt razen predavanj in seminarjev predvideva tud'i tribuno aktualnosti po posameznih aktivih, ki naj bi vključevala tudi pregled političnih dogajanj v sveitu in odmev nanje med mladino. Razen tega bodo v novembru pripravili seminar za nova vodstva mladinskih aktivov. Kot prejšnja leta bodo tudi letos. organizirali ob sodelovanju občinske konference ZK družbeno-politično šolo za mlade komuniste in druge člane mladinskih aktivov. V prvi virsti naj bi se šole udeležili tisti mladinci, ki sicer še niso komunisti, vendar so s svojim dosedanjim delom dokazali, da bi lahko postali dobri komunisti. Potrebno jčh je pa še z marsičim seznaniti. Bodoči komunisti se bodo v tej šoli seznanili z namenom in delom organizacije ZK, hkrati pa naj bi s tem v ZK pritegnili še več mladih in jim dali možnost, da pokažejo, kar zmorejo. Mladinsko vodstvo v Krškem je namreč mnenja, da je treba mladince vtoga- Predmete na sliki so lani izdelali učenci posebne os-jati in jih temeljito pripra- novne šole v Šmihelu pri Novem mestu. Tudi letos bo-V1ti, preden postanejo komu- do na šoli nadaljevali s poukom tehnične vzgoje, v ka-n'sti. Vsak mladinec se mo- terega bodo vključili tudi več krožkov za ročno urje-ra zavedati, kaj zanj to po- nje. Cez nekaj dni bodo Pionirjevi delavci dokončali meni tn kakšne naloge ga tudi novo delavnico za tehnični pouk, ki je šola dodajo, če naj bi ZK lahko slej ni imela. Letos bo posebno šolo obiskovalo 125 nanj računala. otrok (Foto: A. Vitkovič) katerega se tudi sicer obračamo za nasvete. Mladinci v naši vasi se najbolj zanimajo za šport in priredili smo že nekaj tekmovanj s sosednjimi vasmi. Ko bi vsaj imeli svoj prostor ?a, sestanke! Za drugo bi že poskrbeli sami!« Verica Božič iz Krškega bo šla letos v tretji razred gimnazije. Na vprašanje, kaj ve q delu mladinske organizacije, je odgovorila tako: »O delu mladinske organizacije na brežiški gimnaziji vem le toliko, da je organizirala delovne akcije, ko smo urejali okolico šole in prostor za igrišče. O tem, kaj se naše mladinsko vodstvo meni na sestankih, nas le redkokdaj obveščajo. K delu me nihče ni pritegnil in nimam občutka, da pripadam mlad:nski organ!zaciji. Tudi Pomenek s štipendisti Predsedstvo občinske konference Zveze mladine v Novem mestu bo v prihodnjih dneh sklicalo sestanek s štipendisti sklada za štipendiranje v Novem mestu — doslej so iz sklada že podelili 33 štipendij ( prošenj za podelitev pa j!e še 20. Hkrati bodo na sestanek prišli tudi predstavniki kluba dolenjskih študentov, družbeno političnih organizacij in občinske skupščine Novo mesto. Pogovor bo namenjen študentski problematiki in študijskim načrtom, zmenili pa se bodo tudi o osnutku družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov v Sloveniji, nost. Ta osnutek je pripravila republiška izobraževalna skupnost. J. S. o delu mladine v Krškem ne vem veliko. Pretežno sem doma in me ne vleče nikamor. V prostem času sem v družbi prijateljic, kjer pa se ne pogovarjamo o mladinski organizaciji.« Tudi Janja čulk je iz Krškega. Lani je končala osnovno šolo in že leto dni išče zaposlitev. Tako je povedala: »Rada bi se zaposlila v tovarni čokolade Imperial. Imela sem možnost za zaposlitev v obratu tovarne Labod, a me šivanije ne veseli. Stanujem pri starših, vendar bi se rada čimprej zaposlila, da bi prišla do svojega kruha. Zato se tudi nisem vpisala na nobeno šo- lo. O delu mladinske orga-zaoije zvem iz časopisov. Vključena nisem nikamor. V osnovni šoli sem o tem več vedela in sem tud5 sama sodelovala. Sedaj pa sem pretežno doma. Potrebovali bi klub, kjer bi se med sabo bolj spoznali in pogovorili.« Prihodnji teden spet NAJPOPLOT! Gotovo se še spominjate naše priljubljene rubrike »Najpoplot«, v kateri ste vsak teden glasovali za melodijo, Ki ste jo najraje poslušali. V poletnih mesecih, ko je naš list izhajal v skrčenem obsegu, smo morali zaradi pomanjkanja prostora to rubriko opustiti. Prihodnji teden pa bomo spet objavili prvi glasovalni kupon. Izmed vseh kuponov, ki bodo prispeli v naše uredništvo, bomo izžreba- li tri pošiljatelje in jih nagradili s ploščami. Ne pozabite: prihodnji teden spet »Najpoplot«! Najvažnejši je prostor Čimbolj oživljajo mladinski aktivi v dolenjskih mestih in vaseh, tam večkrat slišimo pritožbe, da ni prostora. Mladina zatrjuje, da bi lahko naredila veliko več, če bi imela svoj kotiček, kjer bi se shajala in izobraževala na področju, ki bi si ga sami izbrali. V mnogih vaseh, kjer mladina nima svojih prostorov niti za sestanke, je treba pohvaliti sodelovanje med mladino in gasilskimi družitvi, ki ji nudijo streho v svojih domovih. Mladina v mladinskih klubih, kjer jih pač imajo, ne išče le zabave, ampak se tudi iizohražuje, zato večkrat slišimo želje, da bi mladinski klubi poleg prostora za ples imeli tudi knjižnico. Štipendije in podražitev Tudi v krški občini je stipendiranje eno izmed najbolj perečih vprašanj, s katerim se ukvarja tudi občinska konferenca ZM. Z novim študijskim letam se boste hrana in stanovanje v študentskih domovih občutno podražila in študentje ne vedo, kako bodo s sedanjimi štipendijami shajali. Posebno skrbi to študente, ki ne morejo od doma pričakovati nobene pomoči, štipendije bo nujno potrebno zvišati. Ob-činsika konferenca ZM skuša skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami vplivati na štipenditorje, da bi kolikor mogoče zvišali štipendije. Nedelja mladinskih izletov Zadnjo nedeljo so se mladinski aktivi z Blance, s Primoža in Malkovca v sevni-ški dolini namenili na zadnje izlete v teh šolskih počitnicah, vendar jim vreme ni bilo naklonjeno. Mladi z Blance so se s posebnim avtobusom Izletnika odpeljali na Gorjance In v Belo Krajino, mladinci s Primoža pa z avtobusom podjetja Gorjanci na podobno pot. Skupina 15 mladincev iz Malkovca pa je bila premajhna za poseben avtobus, zato so se z rednimi avtobusi odpeljali na Gorenjsko. A. 2. V ljubljanska gledališča Jeseni in pozimi si bodo člani igralske skupine Osip Sest ogledali nekaj predstav v ljubljanskih gledališčih. Del stroškov za poseben avtobus, v katerem bo prostor tudi za druge ljubitelje gledališč, bodo prispevali iz skupne blagajne, največ pa iz svojih žepov. Obiskovanje predstav bo v prihodnje ena izmed delovnih oblik te skupine. Radioamaterji na LISCI Člani primopredajne sekcije na ultra kratkovalovnem območju sevniškega radiokluba so se 5. septembra udeležili tradicionalnega evropskega tekmovanja v vzpostavi j arij u zvez s terni napravami. Kot lani so se tudi letos odpravili na vrh Lisce, kjer imajo boljši domet in sprejem. Na takih tekmovanjih ocenjujejo število in oddaljenost vzpostavljenih zvez. A. 2. OGLE* DALO MLA *DIH O zanimanju in nezanimanju za delo mladinske organizacije odgovarjajo Silva Pleterski, Verica Božič in Janja Culk (Foto: A. Vitkovič) DEŽURNI POROČAJO ■ KOZARCE V GOSTE — 5. septembra so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Iva Miliča iz Preboja, Antuna Kosa iz Piška-revcev in Franja Vidakoviča iz Paljevine, ker so se v gostišču Breg v Novem mestu opili, se nedostojno vedli, prepirali z natakarji in metali kozarce v goste. ■ UKRADENA MOPEDA — V noči na 6. september je neznanec ukradel moped Semičanu Albinu Malnariču. Naslednje popoldne je izginil moped tudi Jožetu Videtu ia Mihovice. ■ UPORABIL JE PESTI — Metliški miličniki so 6. septembra pridržali Dušana Hudoverca iz Dolnje Dobravice, ker se je vinjen pretepal. ■ OKRADENA NA POSTAJI — Ko je Terezija Zupančič iz Dobrniča 5. septembra na novomeški ielemiški postaji čakala vlak, se ji je približal tat in ji ukradel traneistor, vreden 250 din. ■ OSUMLJENI V PRIPORU — V noči na 3. september je bilo vlomljeno v ekspresno restavracijo novomeškega hotela METROPOL. Storilec je odnesel za 200 din cigaret. Dejanja je osumljen 29-letni Jože Florjančič iz Novega mesta, ki ga je dal preiskovalni sodnik že pripreta. Pri osumljenem so našli večjo količno cigaret. U OB SUKNJIČ IN AKTOVKO — Ivan Ucman iz Velikega Cerovca je 3. septembra ugotovil, da sta mu bila iz barake na delovišču Nad mlini v Novem mestu ukradena suknjič in akstovka. Oškodovan je za 200 din. ■ CIGANSKI KONJI IN OSLI V ŠKODI — Lastnik travnikov ob cesti od Bršlina proti Mirni peči so se pritožil, da so jim ciganski konji in osli *popasli travo ter jih oškodovali za 1000 din. ■ KOKOŠJI TAT — Ivan Mar-cius iz 2abje vasi je novomeškim miličnikom povedal, da mu je neznani tat ukradel šest kokoši. ■ RAZBIJAL STEKLENINO — Novomeški miličniki so 1. septembra pridržali Dušana Petkarja iz Trebnjega, ker je v hotelu METROPOL razgrajal in razbijal steklenino. Upiral se je tudi miličnikom ter jih zmerjal. ■ OKRADENI AVTOMOBILIST — Novomeščan Anton Strajnar je pred kratkim parkiral nezaklenjen osebni avtomobil pred Pugljevo gostilno v Vinji vasi. Neznana zmikavt je to izrabil in iz avtomobila ukradel transdstorski sprejemnik. ■ PO KRIVEM OSUMLJEN — Te dni so dokončno pojasnili, kdo je pri Jelovcu v sevniški občini pobil za 1279,79 dinarjev telefonskih izolatorjev. Preiskava je pokazala, da tega ni naredil lastnik geoda, ki je bil dejanja osumljen, marveč so bili storici objestni mladoletniki iz vasi Vrhek pri Tržišču. ■ ZALOŽILA DENAR? — Na sevniško postajo milice je prišla Uršula Cešek iz 2urkovega dola in zatrjeval, da ji je bilo ukradeno 500 novih dinarjev. Preiskava je pokazala, da denar najbrž ni bil ukraden, marveč le založen, pa se lastnica ne more spomniti, kje. ■ NASUJE V DRUŽINI — Na postaji milice v Sevnici se je pred nekaj dnevi zglasila Jožica Trupe\j iz Zabukovja pri Sevnici ter zaprosila za zaščito pred svojim možem, češ da grdo ravna z njo. Mož Ivan se je namreč vrnil z dela v Nemčiji, od koder je družini pošiljal denar, doma pa je našel zanemarjene in podhranjene otroke, ter se znesel nad ženo. O primeru so obvestili tudi socialno skrbstvo na občini. ■ PONEVERIL NAROČNINO? — Miha Slemenšek, inkasant RTV Ljubljana v Sevnici je zadnje mesece sumljivo mnogo popival po gostiščih in zapravljal denar. Na predlog RTV Ljubljana je bila te dni poslana javnemu tožilcu prijava, ki ga dolži, da si je neupravičeno prisvojil nekaj nad 4400 Ndin. ■ VLOMILCI 2E ZNANI —Kočevskim miličnikom Je pretekli teden uspelo odkriti talrove, ki so zagrešili vlom v stanovanje Antona Čolnarja na Trati, v bife samopostrežne trgovine na Roški cesti, v OPREMO ifK ukradli zajce Janeza Ambrožiča ter pijačo in denarnico v HOTELU PUGLED. Vse te vlome in kraje je opravila skupina petih mladoletnikov iz Kočevja, ki so nakradeni denar porabili za pijačo in kartanje. Vlome in tatvine so opravljali posamič ali v skupinah. Kočevski miličniki so zelo uspešni pri odkrivanju tatov in storilcev drugih kaznivih dejanj, saj jim je letos ostalo manj kot odstotek neraziskanih kaznivih dejanj. - m NE K Trenutek človeške zmote ali neprevidnosti — in nesreča je tu. Potem smo lahko zadovoljni, če smo odnesli celo kožo, ruševine bomo že odstranili. Posnetek kaže nesrečo nizozemskih turistov pri Karteljevem. Na tem delu magistrale je izgubilo življenje že več oseb (Foto: Ivan Zoran) Moderna smrt se vozi z limuzino Tudi na Dolenjskem imamo ceste, ki bi jih lahko imenovali krvave Na cestah se konča toliko človeških življenj, da nas smrt od bolezni ali starosta malone že preseneti. V pogovorih o pokojnikih dodajamo, da je ta končal pri tem, oni pa pri onem kilometrskem kamnu. Skoraj bolj kot za človeka pa nam je žal za limunzmo, se je pri karambolu raztreščila. Vesti o prometnih nesrečah so že tako običajne, da jih poslušamo kot vremenske napovedi. »če me bo kdaj kaj pregazilo, naj bo to najnovejši tip. Smrt pod fičkom ali spačkom je tako sramotna, da ne bi prenesel,« se včasih pošalimo, ne da bi pomislili, kako se nam lahko ta »želja« izpolni že naslednji trenutek. Marsikomu se je že, takrat pa mu je bilo verjetno prav vseeno. Naglica ni nikoli dobra, so nas vedno učili. Odkar pa smo dobili krmilo v roke, pa smo pripravljeni vedno znova dokazati, da to ne drži. In kako klavrno se nemalokrat konča naše dokazovanje! Ker nismo kos velikanski energiji, ki nas potiska v tej naglici s hitrostjo' 120, 150 ... 180 km na uro, prelivamo kri, gledamo smrti v obraz, potem često onesposobljeni za vse življenje. Avtomobil smo sprejeli kot pomoč pri našem vsakdanjem delu, izrabljati pa smo ga začeli za medsebojne pokole. Prekleto žalostno! Na naših cestah je bilo prelite že toliko krvi, da bi jih upravičeno smeli imenovati krvave. Malone vse ceste, ki nas povezujejo s sosednji-mi kraji, občinami, pokrajinami, republikami in državami, bi lahko dobile tak vzdevek. Na Dolenjskem nedvomno nosi zastavo magistrala Ljubljana — Zagreb. Letos je povzročila že nekaj deset mr- tvih, najmanj petkrat toliko pa ranjenih. Avtomobilskih ruševin je bilo na za velikansko grmado, če bi hoteli z dinarji ovrednotiti izgubo, bi zmanjkalo številk za računanje. Plačujemo velikanski krvni davek. Vsaka nova nesreča, vsako ugaslo človeško življenje, vsak nesrečni prizor na cesti je vpijoče opozorilo, da je treba nekaj ukreniti, spremeniti, dodati, poostriti. Ali so res vedno krivi vozniki za vsa ta razdejanja? Ali niso krivi tudi tisti, ki jim potisnejo krmilo v roke? Ali niso krive morda tudi same ceste, prešibka kontrola, premila kaznovalna politika? In slednjič: ali ni za vse to kriva vsesplošna obsedenost z naglico, značilna za naš čas? I. Z. ■ ŠENTJURJE: NI PRIŠLA CEZ CESTO — 6. septembra dopoldne je 10-letna Emilija Pirnar iz Šentjurja neprevidno prečkala avtomobilsko cesto blizu doma. Na drugo stran pa ni prišla, ker jo je povozil ljubljanski avtomobilist Svetozar Kamenarič. Poškodovano deklico so odpeljali v novomeško bolnišnico. Ko je Kamenarič zagledal na cesti pešca, je sicer močno zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti. ■ GRADAC: TREŠČIL V MOSTNO OGRAJO — Stane Žagar s iz Bušinje vasi je 6. septembra vozil osebni avtomobil renault od Metlike proti Gradcu. Ko je bilo vozilo na mostu čez Lahinjo, je razneslo zračnico. Voznik je izgubil oblast nad avtomobilom in treščil v ograjo. Oba s sopotnico Ivanko Slane sta bila ranjena, škodo pa so ocenili na 10.000 din. ■ PLUSKA: ZADEL NEMŠKI MERCEDES — Rudžija Tuzovič iz Ribnice se je 5. septembra zvečer peljal z osebnim avtomobilom mimo Pluske proti Ljubljani. Dohitel je Nemca Jakolba Iskowicha, ki se je peljal z mercedesom. Prehiteti pa ga ni mogel zaradi vozil, ki so prihajala nasproti. Zmanjšal je hitrost, kljub temu pa zadel mercedes, škodo so ocenili na 4000 din. ■ OREHOVICA: BREZVESTNI AVTOMOBILIST — 5. septembra zvečer je peljal Jakob Luzar iz Cerovega loga voz sena z voli. Blizu doma, na cesti Orehovica— Cerov log, ga je dohitel neznan avtomobilist. Luzar se je umaknil povsem na desno, obstal pri živini in svetil z lučjo. Za vozom je stala tudi Lužarjeva žena Terezija. Avtomobilist je treščil v voz, zbil Lužarjevo, nato pa se je z vzvratno vožnjo in brez luči naglo odpeljal proti Orehovici. Huje ranjeno Lužarjevo so odpeljali v bolniš- nico. Brezvestnega avtomobilista še iščejo. ■ MARTINJA VAS: TRČILA NA OVINKU ’— Med srečanjem na nepreglednem ovinku v Martinji vasi sta se 5. septembra zaletela Janez Lorenci iz Trebnjega z mos-kvičem in Jurij Vavtar iz Krtine z oplom, škodo so ocenil na 4000 dinarjev. ■ GMAJNA: TRČENJE V DE2-JU — 4. septembra so eden za drugim potovali proti Ljubljani z osebnimi avtomobili: Ihsan Yekta iz Turčije, Raffaela Bronzino iz Italije in Miloš Mrazič iz Doboja. Pri Gmajni, kjer je voda zalila cesto in dež zmanjšal vidljivost, je Turek zmanjšal hitrost. Italijanka in Dobojčan pa tega nista mogla storiti in sta najprej trčila, nato pa zadela še turško vozilo. Škode je bilo za približno 2200 din. ■ NOVO MESTO: S FICKOM V PEŠCA — Fani Kupljenik iz Žabje vasi je 2. septembra vozila fička po Zagrebški cesti v Novem mestu. Nenadoma pa je pred avtomobil stopil Martin Ivaniš iz Gabrja. Fičko je pešca podrl, da je dobil lažje poškodbe. ■ LUTRŠKO SELO: PREVRNJEN TOVORNJAK — 2. septembra je Munir Handanagič vozil tovornjak proti Ljubljani. Pri Lutrš-kem selu je zapeljal na neutrjeno bankino in se prevrnil, škodo so ocenil na 4000 din. ■ TREBNJE: PREHITEVAL, KJER NE BI SMEL — Josip Tl-jan iz Poreča je 1. septembra pri Trebnjem na avtomobilski cesti s koprskim avtobusom prehiteval tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Ivan Bajs iz Velike Doline, čeprav je tam prehitevanje prepovedano. Naproti je prišel tovornjak, zato je Tijan z avtobusom hitro zavil na desno stran ceste, pri tem pa oplazil Bajsovo vozilo. Škode je bilo za 2000 din. Mladoletnika v „mreži“ Skrivnostne tatvine mopedov in koles >v Novem mestu razkrite - 6. J. in K. S. sta »delala« skupaj ■ Stari znanec — Znani razgrajač Rudolf Oštir iz Kočevja je 31. avgusta okoli 17.30 ponovno razgrajal v RESTAVRACIJI in bifeju v domu upokojencev. V RESTAVRACIJI je razmetaval stole, v bifeju pa izzival k pretepu. Ker je bdi močno vinjen, so ga miličniki priprli do iztreznitve. Oštir se bo spet zagovarjal pri sodniku za prekrške. ■ Ukraden denar — 2. septembra okoli 15. ure je doslej še neznani storilec ukradel 800 din in denarnico Ani Fajdiga iz Koblarjev pri Kočevju. Denar je ukradel v njenem stanovanju. Storilca še iščejo. Pri umikanju v tovornjak Ivo Berčul iz Zadra je vozil 3. septembra avtobus proti Zagrebu za italijanskim tovornjakom, ki ga je vozil Carlo Fiorella iz Gorice. Pri Brezi je začel Berčul prehitevati Fiorello, ko pa Je naproti pridrvel osebni avtomobil, je naglo zavil ptred tovornjak in ga odrinil na bankino. Tovornjak je adrsnil po nasipu in se prevrnil ▼ jarek, škodo no ocenili na 26.000 din. 2e nekajkrat smo pisali o skrivnostnem izginotenju mopedov in koles »ponyjev« z novomeških ulic. Kraja vozil, ki so bila očitno preslabo zavarovana pred zmikavta, je razburila lastnike in nič manj delavce javne varnosti. Miličniki so več tednov zbirali podatke in temeljito raziskali vse, kar bi jim morebiti pomagalo k hitrejši izsleditvi neznanih tatov. Sprva je kaj malo kazalo, da bi bil v tatvine vmešan še kdo drug razen odraslih. Zato so se kar začudili, ko so naposled odkrili, da imata vsaj deset tatvin mopedov in koles na vesti starejša mladoletnika: B. J. iz okolice Šentjerneja in K. S. iz okolice Straže. Mladoletnika B. J. in K. S. sta miličnikom priznala, da sta sodelovala malone pri vseh krajah mopedov in koles v zadnjih mesecih. »Delala« sta skupaj, pred akcijo sta se dobila na dogovorjenem mestu, nato naredila načrt, kje in kdaj bosta poskusila odpeljati tuje vozilo. Če se jima je akcija posrečila, sta si »plen razdelila«. Precej mopedov sta namreč razdrla, dele pa prodala. Kupci še pomislili niso na to, da sprejemajo dele ukradenih mopedov. Večjega števila podobnih tatvin pa do zidaj še niso raziskali in tudi ni mogoče zanesljivo reči, da sta jih zagrešila razkrita mladoletnika. Ali sta imela prste vmes ali ne, bodo ugotovili v preiskavi, ka jo vztrajno nadaljujejo. Mladoletnika B. J. in K. S. sta s krajo mopedov in ko-les seveda zagrešila kaznivo dejanje. Uprava javne varnosti v Novem mestu ju je prijavila javnemu tožilcu, da začne zoper njiju kazenski postopek. 20.000 din škode pri Mačkovcu 7. septembra zvečer je češki voznik Antonin Kočka z osebnim ^/tomobilom pri Mačkovcu prehiteval tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Ratko Hrelja iz Pulja, in se zaletel v osebni avtomobil nemške registracije, s katerim je naproti pripotoval Martin Hanjupa iz Boljevcev, nato pa ga je odbilo še v tovornjak. Kočka je bil huje poškodovan In so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din. ■ NOVO MESTO: DEKLE HUJE RANJENO — Andrej Medic iz Novega mesta je 1. septembra vozil fička od Gorjancev proti mestu, Dohitel je skupino pešcev, T kateri je bila tudi 16-lotoia Jožica Staniša iz Konca pri Stopičah. Staniševa je tedaj stopila pred avtomobil, in ta jo je v naletu zbil. Huje ranjeno so odpeljali v bolnišnico. ■ KOČEVJE: MLEKO NA CESTI 1. septembra ob 6.10 se je na Roški cesti v Kočevju pri odcepu za MLEKARNO prevrnil traktor s cisterno. V cisterni je bilo Ili* ‘ mleka, na traktorju pa še 7 vrčev, v katerih je bilo po 391 mleka. Vse mleko se je razlilo. Škode je za^okoli 7200 din. Vzrok za nesrečo je bila verjetno nepravilno pritrjena cisterna. Frvfella Voznik, pozor, luči v megli! Prometni miličnik Jože Meglič meni, da bi se dalo izogniti marsikateri nesreči, če bi bili vozniki motornih vozil bolj obzirni Jožeta Megliča, prometnega miličnika iz Novega mesta, srečujemo ob naših cestah že sedem let. Poklic opravlja vestno in z vso odgovornostjo; njegovo oko neutrudno bdi nad varnostjo voznikov. Za razgovor smo ga zaprosili pred dnevi, ko je ravno končal ogled večje prometne nesreče pri vasi Breza na avtomobilski cesti. Med delom se fantje ne dajo motiti, ko pa so prosti, se radi pogovarjajo. — Kako to, da ste se odločili za miličnika? »Kogar vleče motorizacija in pestrost dela, se mu ni težko odločiti. Ta- ko je bilo tudi pri meni!« — Ali je vaše delo težko? »Vozniki motornih vozil najbolj vedo, kakšno delo opravljamo prometni miličniki. Tam, kjer je najtežje, smo najbolj potrebni! Velikokrat nam gre za nohte, vendar če smo pripravljeni na vse, potem ni hudo. Lažje je delati, če imajo uporabniki cest razumevanje in dobre živce. Miličnik je tudi človek, kot vsak drug!« — Prihaja jesen, se je kaj bojite? »Čeprav je avgust pri nas najhujši — tedaj se pomikajo najdaljše karavane v obe smeri — je jesen 6e zahtevnejša. Pojavijo se ovire, ki jih nekateri vozniki premalo upoštevajo. Marsikdo pozabi, da je treba v megli voziti z lučmi, svetlobo se prej opazi kot vozilo. Tovornjaki se preveč radi nagnetejo in ne upoštevajo varnostne razdalje, pa tudi tehnična opremljenost vozil je večkrat pomanjkljiva. Vlečna vozila vozijo z zlizanimi gumami, ko pa Jih ustavimo, nam vozniki najraje odgovorijo, da jim šef av-toparka ne da novih.« — Vas ljudje na cesti upoštevajo? Večina da, so pa tudi taki, ki nam ovirajo ukrepanje. Sireno najbolj upoštevajo tujci, domači že manj.« — Pred kratkim ste v posebni republiški akciji ustavljali tovornjake in pregledovali, če so upravičeni biti ob 6bbotah na cesti. Ali je akcija rodila kakšen uspeh? »še več takih posegov bi bilo treba, pa ne bi bilo takšnega prerivanja na cestah!« — S kom imate največje težave? »Zadnje čase je težko ukrotiti voznike avtobusov, ki se ne zavedajo, da prevažajo ljudi.« — Srečujete veliko voznikov: povejte, kaj menite o njihovih vozniških sposobnostih? »Naši postajajo vedno t>oljšl, med tujci pa so najbolj zanesljivi Italijani, ki so tudi najbolj vljudni. Najslabši so Turki in Grki, zato imajo tudi veliko nesreč. Tem ljudem verjetno primanjkujejo vozniška praksa in refleksi.« — Kaj bi vi na naših cestah ukrenili za večjo varnost? »Hitrost na najvažnejši cesti je treba omejiti. Na nekaterih predelih brzijo vozniki tudi 150 km na uro in več! Na drugih pa je treba upoštevati dane pogoje za vožnjo.« SLAVKO DOKL ( V Sevnici bo za vsakogar težko! Sevničani so odločili v svojo korist tudi nedeljski dolenjski derbi s Krmeljem. Z igro, v kateri posebno blestita ŠILC in SVA-2IC, so sposobni spraviti na kolena tudi močnejše nasprotnike. Za vse tri ekipe v republiškem tekmovanju ni bilo kruha. Vsi so doživeli poraze, še najbolj pričakovanega Ribničani v Mariboru. Branik : Ribnica 21:17 Kljub dežju sta obe ekipi pokazali dobro igro. Mariborčani so si že v prvem polčasu prislužili razliko šestih golov, kar jim je zadostovalo tudi za končno zmago. V drugem delu igre so bili Ribničani boljši, saj so ta del igre dobili z 11:9. Ribnica: Lovšin, Rigler, Tanko, Kersnič, Radič 6, Pucer, Tomšič, Mikulin 1, Andolšek 3 in Ponikvar 7. Brežice : Slovenj Gradec 9:14 Derbi tretjega kola republiške rokometne lige je prinesel zasluženo zmago boljšim gostom, ki so se tako še bolj utrdili na čelu lestvice. Domači so v prvem delu vodili enakovredno igro, kasneje pa so nekoliko popustili, zlasti ko so gostje povedli s tremi zadetki. Srečanje se je končalo sedem minut pred koncem tekme, ker so neodgovorni gledalci povzročili nešportni izgred. Zaradi kršenja materialnih pravil so Brežičani vložili protest. Brežice: Berglez, Žerjav, Šetinc X, Antolovič 1, Bršec, Pavlič 3, Bosina 3, Iskra, Zore, Novak, Novosele in Rovan 1. Atletska reprezentanca Novega mesta, ki je letos nastopila v atletskem kriteriju velikih slovenskih mest; stojijo od leve proti desni: prof. Glonar, špilar, Hribernik, Dragaš, Simčič, šimunič, Blažič. Virant, Somrak, Suhy in Kristan, čepijo: Ka-linovičeva, Jakšetova, Pučkova, Kragljeva, Erbežmkova, Gazvodova, Sajetova, Lužarjeva in Jokičeva. (Foto: S. Dokl) Kot so pričakovali - žetev rekordov! Obiskali smo »zlate« krške plavalce, ki so nam zaupali svoje načrte -V Krškem imajo spet solidno ekipo, ki se je letos že dobro odrezala -Štirje plavalci so porušili cel ducat rekordov Letošnja plavalna sezona se počasi, vendar zanesljivo nagiba h koncu. Res, da Se ne moremo narediti dokončnega obračuna, vendar je kot na dlani, da so letos krški plavalci, o katerih bomo danes govorili, lepo napredovali. Zlasti v zadnjih tednih, ko so bila na sporedu najvažnejša plavalna tekmovanja, se je mlada garda Franc Čargo, Igor Turk, Nevenka Jcn-kole in Tea Preskar pokazala v najlepši luči. Prizadevnost trenerjev Nika Žibreta in 2ivka Se-belta je bila kronana z uspehom. Njuni varovanci so v nekaj dnevih prinesli v Krško toliko »zlata«, kot ga že dolgo niso imeli priložnost videti. »Vse to je bilo planirano, računali smo, da bodo naši najboljši ob koncu sezone pokazali, kaj znajo,« je povedal Niko Zibret. Razen tega so mladi plavalci popravili vrsto republiških plavalnih rekordov. Dolžni smo bili obiskati krške delfine in zvedeti kaj več o njihovih dosežkih. Kaj so nam povedali? ■ FRANC ČARGO: »Vesel sem treh republiških rekordov — na vaterpolisti delali v enakih pogojih kot ostali plavalci, nimam nič proti, nisem pa za to, da se brez ' načrtne vzgoje vaterpolistov čaka samo na pečene plavalce. Vaterpolo šola v povezavi s plavalno šolo je po mnenju Nika Zibreta edina pravilna usmeritev za načrtno delo vaterpolo sekcije. SLAVKO DOKL Jože Keršič deseti Te dni se je končalo državno prvenstvo v jadralnem letenju v Vršcu. Za naslov prvaka Jugoslavije se je pomerilo 26 tekmoval: cev, med temi skoraj polovica letalcev iz Slovenije. Novomeški aeroklub sta zastopala Jože Keršič In Pelcgrin Košir. Po uspešnem začetku smo pričakovali, da bo Jože Keršič med vodilnimi. V zadnjih etapah je tekmoval slabše, zato Je osvojil 10. mesto. Košir Je v končni uvrstitvi na 24. mestu. Teniško prvenstvo Novega mesta Teniški klub novomeškega športnega društva razpisuje letošnje prvenstvo Novega mesta za posameznike in dvojice, prvenstvo se bo začelo v soboto, 12. septembra, ob 8.30 uri na igriščih na Loki. Prijave tekmovalcev bodo sprejemali’ pred začetkom prvenstva, ko bo tudi žrebanje. Pravico do udeležbe na prvenstvu Novega mesta imajo vsi Novome-ščani. 400 m, na 800 m in na 1500 m prosto. Pričakoval sem, da bom podrl nekatere rekorde, ki so imeli že kar spoštljivo starost. Ce bi imeli v Krškem pogoje za zimsko vadbo, sem prepričan, da ne bi bil etlini v državni reprezntan-ci. Težko je dobiti mesto v naši izbrani vrsti, vendar se bom trudil, da dobim zaupanje še na 400 m prosto.« ■ NEVENKA JENKOLE: »Nisem pričakovala, da bom porušila kar dva republiška rekorda v delfinu. Upala sem, da bo padel tisti na 100 ra, za nameček pa je šel še na 200 m delfin. Vendar ne mislim spati na lovorikah, saj mi je klubska kolegica, 12-letna Tea Preskar, tesno za petami.: ■ IGOR TURK: »Prizadevno sem vadil vse leto, zato sem računal, da.bo v Kotoru prava bera rekordov. Bil sem razpoložen, zato so padali rekordi kot zrele hruške. V načrtu imam še marsikaj. Najraje bi še letos rad plaval 1500 m prosto pod 20 minutami. V Koprčanu Krambergerju imam dobrega nasprotnika, zato se moram prizadevati, če hočem biti med najboljšimi.« ■ TEA PRESKAR: »Čeprav vadim komaj tri'leta, sem z rezultati zelo zadovoljna. Najbolj sem vesela rezultata 1:39,8 na 100 m prsno. V glavnem me plavanje zelo veseli, zato mislim resno delati. K temu me spodbujajo tudi vzgojitelji. V kratki tekmovalni karieri sem osvojila že 11 odličij.« Naredili bi krivco, če ne bi povprašali za mnenje še prizadevnega trenerja NIKA 2IBUETA, ki mu gre precejšen delež za uspehe krških pl avalcev. Niko je povedal naslednje: »Lani smo bili v težavah, nekateri plavalci so zapustil borišče, kar se je pri ekipnih tekmovanjih močno poznalo. Sedaj imamo moško in žensko ekipo (Čargo, Turk, Pečnik, Šepetave, Poljanec, Babič, Urajil, Gelb, Jesenšek, Jeukoleto-va, sestri Novak, Pogačarjeva, Erjavčeva, Babičeva in Preskarjeva), ki se je razen lepih dosežkov posameznikov uveljavila tudi v ekipnih teikmovanjih. Nekateri člani v upravnem odboru so zelo delavni, vendar so v glavnem zbiralci denarja, namesto da bd pomagali pri napredku plavanja. Se vedno smo v težavah zaradi nemogočih pogoiev zimske vadbe; bazen v novi šoli ne bo veliko pomagal plavaloem, ki brez pokritega bazena ne bodo napredovali. Mladih plavalcev Je precej, vendar z Živkom Sebekom ne moreva vaditi, potrebovali bi vsaj še enega vaditelja.« Zanimalo nas Je tudi mnenje plavalnega strokovnjaka o krškem vaterpolu. Povedal nam Je: »Ce bi Kdaj, kje, kdo? Nogometaši Bele krajine bodo doma igrali z vodilno enajsterico v ligi — Hrastnikom. V ljubljanski podzvezni ligi bo Mirna gostovala pri Cementu, Elan pa bo doma igral z Indu-plati iz Jarš. Senovški Rudar gostuje pri Opekarju, Brežičani pa v Šoštanju. Sevničani bodo igrah v Zrečah. V republiški rokometni ligi bo zanimiv dolenjski derbi. V Ribnici se sre-iata Ribnica in Brežice. Dekleta Brežic pa bodo gostovala v Selcah. V Krmelju bodo igrali Zagorjani, Sevničani pa bodo imeli v gosteh Veterane iz Kranja. V republiški odbojkarski ligi bo srečanje Mislinja — Novo mesto, v drugi republiški ligi pa Trebnje — Bled. Brežice: Božičnik, Zorko, Buža-nčič 7, Stauber, Bah, A. Mišič 1, Kolar, Les, M. Zorko 1 in Hriber: nik. V. PODGORŠEK Sevnica : Krmelj 25:18 Sevpičani so s težavo zlomili odpor Krmeljčanov šele v drugem polčasu in pobrali zasluženo zmago v tem zanimivem dolenjskem derbiju. Gostje so bili boljši v prvem delu, saj so vodih z 10:8, Sevničani pa v drugem, ki so ga krepko odločili v svojo korist. Sevnica: Sirk, Debeljak, Valant 1, Filej 1, Sile 11, Svažič 6, Lovrek 1, Štojs in Trbovc 5. Krmelj: V. Logar, C. Logar 4, Jaklič, Mirt 2, Hočevar 3; Zorc, Zaman 4, Prosenlk 1, Koprivc 3 in Končina 1. J. BLAS Sevnica : Post (Graz) 22:10 V lepi in zanimivi igri so Sevničani porazih Avstrijce iz Gradca z 22:10. Gostje, ki so se pripravljali v Brežicah, so športno prenesli poraz in poželi simpatije. Razigrani Sevničani na čelu z neustavljivim Šilcem so poželi lepo mednarodno zmago. Sevnica: Sirk, Debeljak, Koprivnik 1, Stojs 1, Filej 1, Božič, Svažič 7, Trbovc 2, Valant 2, Perc, Lovrelc in Šilc 8. J. BLAS Sevnica : Radeče 15:15 Prijateljska rokometna tekma z republiškim ligašem Radečami se je v Sevnici končala neodločeno 15:15. Bo Loka dobila gledalce nazaj? Po uspešnem startu Novomeščanov v republiški odbojkarski ligi, kjer so v Gaberju presenetljivo porazili domače s 3:0, in po dokaj lepi in zanimivi igri, ki so jo v nedeljo pokazali na Loki proti Izoli, So NovomeSčani na najboljši poti, da dobijo na igrišče spet gledalce, ki so jim bili obrnili hrbet. Brestaničanke so doma dokaj lahko spustile zmago v srečanju z Jeseničankami. Trebanjci pa bodo, kot kaže, »profesorji« za vse ekipe v drugi republiški ligi. Brežice : Steklar (Hrastnik) 9:17 V odsotnosti dveh boljših igralk, Molanove in Mišičcve, so se domačinke še kar dobro upirale razigranim gostjam, zaradi slabega dneva vratarke Božičnikove pa niso mogle ustaviti Hrastničank. C' '■ Novo mesto : Izola 0:3 Srečanje Novomeščanov z eno najboljših slovenskih odbojkarskih ekip Izolo je bilo zanimivo. Domačini-so po dolgem času pokazali malo več živahnosti in borbenosti. Za njihova prizadevanja so jih sicer maloštevilni gledalci večkrat nagradili s ploskanjem. Najboljši v vrstah domačih'je bil Rudi Berger. Brestanica : Jesenice 2:3 V nezanimivem srečanju dveh e-nakovrednih ekip so bile Jeseni- čanke srečnejše in so zmagale s 3:2. Pri Brestanici za uspešno igro lahko pohvalimo Marijo Fila. Bohinjska Bistrica : KEMOOPREMA 0:3 V prvem kolu druge slovenske odbojkarske lige moštvo KEMO-OPREME iz Trebnjega ni imelo težkega dela. V pičli uri je premagalo ekipo Bohinjske Bistrice s 3:0 (4, 7, 14). Gostom se je poznalo, da so v minuli sezoni tekmovali v prvi ligi, saj domači zlasti v prvih dveh nizih sploh niso prišli do sape. M. LEGAN NOGOMET Belokranjci presenetili Goričane V tem kolu so se najbolj razveselili Belokranjci, ki so z vročega terena v Novi Gorici prinesli domov točko. Razen tega so s svojo požrtvovalno igro, ki še veliko obeta, presenetili domačine, ki so računali na dve lahki točki. Mircnčani, ki so ta teden igrali dve tekmi, so se zadovoljili z remijem. Elan je v Kamniku plačal visoko ceho. Tudi Celulozarju ne gre; to je že drugi poraz. Nasprotje so Brežičani, ki imajo že dve zmagi. Senovški Rudarji so premagali Papimičarja in prihajajo v staro formo. Mirna : Slovan. 0:3 Po pričakovanju so zasluženo zmagali tehnično boljše pripravljeni Ljubljančani. Za visok poraz je deloma kriv tudi nezanesljivi vratar Logar, ki bi vsaj dvema zadetkoma lahko uspešno preprečil pot v mrežo. A. TRATAR Nova Gorica : Bela krajina 4:4 Nogometaši Bele krajine so potovali na Primorsko brez večjega upanja na uspeh z nedavnim re- novo, zasluženo zmago v srečanju z enakovrednim nasprotnikom. Zmagoviti zadetek je v prvem polčasu dosegel Maršič. V. PODGORŠEK Kamnik : Elan 6:2 Novomeščani so v srečanju s Kamničani doživeli enesa naihujših porazov v zadnjih dveh letih. Sevnica : Radeče 5:3 V prijateljskem nogometnem srečanju so Servničani pod vodstvom novega trenerja Mlakarja premagali Radečane s 5:3. J. BLAS Gazvodova in Pučkova zelo dobri Na mednarodnem atletskem mi-tinigu v Celju, ki je bil v nedeljo, 6. septembra, so poleg naših slovenskih atletov nastopili tudi Hrvati in Korošci. V konkurenci se je kosalo pet Novomeščanov. Tatjana Gazvoda je bila na 100 m tretja s časom 12,8; Marija Pučko ravno tako tretja v skoku v višino z 1,45 m, medtem ko sta se morala skakalca Somrak in ššmu-nič zadovoljiti z dokaj skromnimi rezultati — 6.25 in 6,M m. Branko Suhy Je prt metu kopja trikrat prestopil. Novomeški atleti na državnem prvenstvu V soboto in nedeljo, 12. in 13. septembra, bo v Celju državno prvenstvo v atletiki, na katerem bo sodelovalo blizu 200 najboljših jugoslovanskih altetov. Tekmovali bedo vsi tisti, ki so letos dosegli predpisane norme; te pa. niso bile ravno nizke. Med najboljše tekmovalce so se uvrstili tudi štirje Novomeščani: Marjan špilar (kopje), Kostja Virant (deseteroboj), Tatjana Gazvoda (100 m) in Marjeta Pučko (višina). REPUBLIŠKO PIONIRSKO PLAVALNO PRVENSTVO Andrej Škafar dvakratni prvak Nadarjeni krški plavalec pionir Andrej Škafar osvojil *dva republiška naslova - Ekipa pionirjev je osvojila solidno četrto mesto V Kopru je bilo v nedeljo, 6. septembra, posamično prvenstvo SRS zn mlajše pionirje in pionirke v plavanju. Nastopilo je devet klubov z več kot 180 plavalci in plavalkami. Celulozarjevo zastopstvo Je v močni konkurenci brez Tee Preskarjeve, ki Je ta dan nastopila na mladinskem državnem prvenstvu v Splitu, osvojila četrto mesto in dve zlati odličji; osvojil Jih je nadarjeni pionir Andrej Ska: far. Rezultati Celulozarjevih tokmo-valcev in tekmovalk: pionirke — 200 m kravl: 10. Škafar 3:31,3; 50 m prsno — 21. Škafar 55,4; 50 m crawl: 17. Škafar 46,8; pionirji — 200 crawl — 1. Škafar 2:46,6; 6. Frcce 3:00,8, 15. Z. Nikolič 3:22-,4, 16. Žibcrt 3:37,6, 18. Cvetko 3:43,2, 19. D. Nikolič 4:01,2, 20. Smerdel 4:17,0; 50 m prsno — 13. do 14. Sunta in Barbič 51,7; 50 m delfin — 4. Škafar 39,9, 13. Barbič' 51,0, 14. Sunta 51,1; 50 m hrbtno — 4. Frece 43,7, 11. Z. Nikolič 47,3, 19. D. Nikolič 54,3 , 24. Zibert 57,8 , 26. Cvetko 60,5, 28. Smerdel 61,8; 50 m crawl — 9. Frece 36,9, 18. Z. Nikolič 40,72, 22. Zibert 44,5, 23. Cvetko 45,0 , 28. Barbič 48,8 , 30. Nikolič 50,6 , 35. Smerdel 53,0 in 39. Čargo 62,2; 200 m mešano — 1. Škafar 3:06,8, 7. Sunta 3:51,0. Končno stanje točk: 1. Fužinar 90 točk, 4. Celuloear 21 točk itd. L. HARTMAN publiškim ligašem Novo Gorico. Vendar se niso ustrašili in so domače nogometaše presenetili z borbeno igro, ki jim je zasluženo prinesla velik uspeh. Strelci zadetkov za Belo krajino so bili: Petrovič, Karin in Weiss 2. Induplati (Jarše) : Mirna 0:2 V zaostali tekmi prvega kola •LCNL so Mirenčani ponovili rezultat od prejšnje nedelje, ko &o v prijateljskem srečanju z enakim rezultatom porazili domačine. Strelca zadetkov sta bila Furlan in Najdov. A. TRATAR Celulozar : Šoštanj 2:4 ' Obe moštvi sta igrali dober, vendar zelo oster nogomet. Domačini se v nobenem primeru niso znašli pred vrati gostov in so zato srečanje izgubili. Pri domačih sta bila najboljša Jurcšlč in Kovačič. Zadetke sta dosegla Stanojevič in Jurešič. L. IIARTMAN Rudar : Papirničar (Radeče) 5:0 Sonovčani so za igrali dobro, zlasti v drugem delu tekme, ko so gostom zabili tri gole. V glavnem pa so bili domačini tehnično in fizično bolj pripravljen. Zadetke za domačine so dosegli: Gaser 2, Jcvšnik 1, Pleterski 1. Gostje so si zabili tudi avtogol. J. KODEUA Brežice : Vojnik 1:0 Drugo kolo celjske nogometne podzveoe je prineslo Brežičanom Od tu in tam ■ DOLENJSKE TOPLICE — Sredi prejšnjega tedna so bile v okviru delvaskih športnih iger novomeške občine zanimive plavalne tekme, na katerih je nastopilo blizu 50 plavalcev. Razveselila nas je udeležba v ženski konkurenci, kjer je plavalo 13 tekmovalk. Pogrešali smo športnike tovarne zdravil KRKE, ki se niso pojavih na startu. Med posamezniki sta najbolj blestela Ina Poljanec in Aleksander Strupeh. Bila sta brez konkurence in sta svojim ekipam prinesla največ točk. V glavnem sta v ekipnem tekmovanju največ dosegli ekipi PIONIRJA in družbenih služb, ki sta si razdelili vsa najboljša mesta. Rezultati: ženske — 50 m prosto: 1. Poljanec (DS) 52,7, 2. Brudar (NOVOTEKS) 52,9, 3. do 4. Vitkovič (DS) in Vaš (PIONIR) 55,0; ekipno — 1. Družbene službe 107,7, 2. PIONIR 114,2, 3. NOVOTEKS 124,2; 50 m prsno — 1. Poljanec 53,2, 2. Vitkovič 54,3 (obe DS), 3. Primožič (PIONIR) 56,8; ekipno — 1. Družbene službe 107,2, 2. PIONIR 132,8, 3. NOVOTEKS 148,3. Moški — 50 m prosto — 1. Strupeh 28,6, 2. Horvat (oba PIONIR) 31,7, 3. Uhl (DS) 32,2; ekipno — 1. PIONIR 60,3, 2. Družbene službe 65,8, 3. NOVOLES 67,8; 50 m prsno — 1. Strupeh 37,0, 2. Uhl 39,2, 3. Kulovec (NOVOLES) 83,6; 4x50 m prosto — I. PIONIR (Žiberna, Duh, Horvat, Strupeh) 2:14,1, 2. Družbene službe (Vovk, Picek, Uhl, Lapajne) 2:23,3, 3. NOVOLES (TLso-vec, Virant, Vidmar, Pelko) 2:36,4. (S. J.) ■ BREZICE — Ekipa Posta iz Gradca, ki se je pretekli teden mudila na pripravah v Brežicah, je odigrala več trening tekem. Osvojila je tudi prvo mesto na turnirju, kjer so poleg dveh domačih ekip nastopili rokometaši Zapre-šiča. Zmagah so prav tako v Krškem in v Brežicah, kjer so igrali z ekipo Brežice B. Edini poraz so doživeli v Sevnici. (V. P.) ■ KRMELJ — V počastitev ob: činskega praznika Trebnjega je bil v nedeljo hitropotezni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 6 ekip. Zmagala je ekipa Kočevja, sledi Mokronog itd. Končni vrstni red: 1. Kočevje 14, 2. Mokronog I 13, 3. Kopitarna (Sevnica) 10, 4. Trebnje 9, 5. KEMOOPREMA 8 in Mokronog II 6. Prve tri ekipe so prejele lepa praktična darila, ki jih je prispevala DANA z Mirne. _ Pogrešali smo sodelovanje Novomeščanov in Krmeljčanov. (B. D.) ■ NOVO MESTO — Konec avgusta je Dolenjski list priredil teniški četveroboj štirih slovenskih novinarskih hiš. V četveroboju so sodelovali: DELO, RTV in PROBLEMI (Ljubljana) ter Dolenjski list. Pokal Dolenjskega lista je osvojila ekipa DELA (Bergant, Veselko, Boncelj), ki Je najprej premagala Dolenjski list z 2:1, nato pa še PROBLEME z 2:0. Igralca DL Splichal in Dokl sta zasedla tretje mesto, saj sta premagala RTV (Novak, Čučnik) z 2:1. Zanimivo, da sta Novomaščana osvojila obe igri dvojic, in to proti DELU in proti RTV. (M. H.) B TREBNJE V počastitev ob činskega praznika so v Prapročah pri Trebnjem priredili strelsko tek-movnje z malokalibrsko puško. Sodelovalo le 11 ekip. Na tekmovanju so bili kot gledalci tudi številni gostje, Id so ta dan obiskali občino Trebnje. Pokal je osvojila SD »Matija Gubec« z Doba ie tretjič zaporedoma. Rezultati: člani — ekipno: 1. SD »Matija Gubec« — Dob, 2. SD »Krese — Goban« — Trebnje, 3. SD Mokronog; posamezniki — 1. Pavel Jerman (Mirna), 2. Mirko Hrovat (Mokronog) in 3. Janez Janežič (Mirna); maldinci — ekipno: 1. SD »Matija Gubec« — Dob, 2. SD »Krese — čoban« — Trebnje in 3. SD Mokronog: posamezniki — 1. Franc Maroš (Trebnje), 2. Mirko Hrovat (Morkonog) in 3. Vito Plauštajner — Mirna. (J. P.) ■ NOVO MESTO — Pred tod nom je zaplavala v zakonske vode znana novomeška atletinja Meta Zagorc. Čestitajo — športnik!! ■ KRMEIJ — V septembrskem kohi za naslov šahovskega prvaka Je med osmimi udeleženci zopet preoričJjivo zmagal Srlhar s 13 točkami, presenečenje le dnuro mesto Žitnika z 11 točkami. (B D.) ■ NOVO MESTO — Na občin skem prvenstvu v strelajnju z zračno puško je sodelovalo 14 moških in ženskih ekip. Najusoešnejši so bili tekmovalci PIONIRJA, ki so zmagali v ekipni konkurenci, ravno tako tudi med posamezniki Moški: 1. PIONIR 625 krogov. 2 Gozdno gospodarstvo 534, 3. NOVOLES 503 itd.: ženske — 1. PIO N IR 610, 2. ISKRA (Žbk) 352 in 3. Družbene službe 286. Najboljši posamezniki so bili: Kos 172, Ži- Portret tega tedna NAGRADA GORJANCEV NOVA OBLIKA STIKOV Z NAŠIMI DELAVCI NA TUJEM Pričel se je polšji lov V dolenjskih gozdovih se je letos precej zgodaj začel polšji lov - Polhar Avgust Samida iz Občic je povedal, da letos ne bo veliko polhov Boljši pogoji[ manj napora! „Tudi v tujini pojemo in igramo!“ Kaj delajo naši na tujem v prostem času? - Odgovorili bodo 19. septembra v Sindelfingnu pri Stuttgartu na reviji ansamblov slovenskih delavcev v zahodni Evropi - Napoved: 1500 gostov na koncertu 12 ansamblov -Prihodnje leto: že v jugoslovanskem merilu? Nada Petelinkar iz Straže, poklic prosvetne delavke opravlja 25 let; učila je v glavnem na Dolenjskem. Najbolj zadovoljna je, da lahko poučuje v svojem rojstnem kraju. Dobra in upoštevana vzgojiteljica, ki se v celoti razdaja otrokom, najde poleg gospodinjstva še toliko časa, da ne pozabi na svojega konjička — glasbo. Je tudi velika ljubiteljica opere in ne zamudi priložnosti, da si v Ljubljani ogleda naj-boljše predstave. Pridno obiskuje tudi dramska dela — ima abonma — ko igrajo v Novem mestu. — Vemo, da ste precej let učili v petih razredih, kako to, da ste zdaj »presedlali« v prvi razred? »V petih razredih sem učila deset let, imam že določene izkušnje, vendar sem zaradi kadrovskih potreb ustregla in šla v nižji razred.« — Ali boste imeli kakšne težave? »Upam, da ne! Peti razred je najbolj zahteven, vendar me delo z mlajšimi, ki še tako željno srkajo znanje, posebno veseli. Dve leti sem vodila tudi malo šolo, pa sem že kar nekam pripravljena.« — Kako je z otroki, ki prihajajo v šolo? Pravijo, da se začela letošnja polharska sezona na Dolenjskem. Vendarle je tako zgoden začetek nekoliko presenetljiv. Ker pa je danes res že vse možno, ni nič čudnega, da se nekateri najbolj navdušeni polharji že pripravljajo na prijetne urice ob lepih polharskih večerih. Ker smo želeli dobiti strokovno pojasnilo, kaj se dogaja v gozdovih, smo se odpravili pod Rog in v Občicah obiskali starega in prekaljenega polharja Avgusta Samido. Tega 66-letnega ljubitelja prirode ni treba posebej predstavljati: vsi, ki so se kdaj potikali po prostranih roških gozdovih, se bodo verjetno spomnili vedrega m zgovornega moža. Veliko ve povedati o življenju tamkajšnjih prebivalcev, ki jih je natanko spozrial, dobro pozna živalski svet, znane so mu tudi navade živali. Polhar si je vzel čas in povedal: »Nisem prepričan, da bo letos veliko polhov. Bukovega žira ni, vendar je hrane v gozdu dovolj, zlasti na gabru, ceru, kostanju, hrastu itd. Pravi polšji lov se še ni začel, čeprav vemo, da kadar ni bukovega žira, se prične sezona bolj zgodaj, zato se tudi prej zaključi. Navadno traja do konca oktobra, letos pa bo, kot kaže, končana že septembra. V Rogu bo bolj slaba, v naših bukovih gozdovih jih ' ne bo veliko. Zato jih pa bo več v bližini naselij, saj pridejo radi na sadje. Ni potrebna posebna spretnost, da. dobite polha na skednju, kozolcu, hramu .. Kaj prida tudi meso ne bo, najboljše je tedaj, ko imajo sivoki dovolj žira. Nekoliko grenko bo, vendarbo za sladokusce vseeno dobro.« S. DOKL gala z denarjem tem skupinam, da si bodo kupile nove instrumente, note in drug material. Na srečanje so povabili tudi skupine Slovencev iz Francije, Švedske in drugih zahodnoevropskih držav. Prihodnje leto naj bi taka srečanja organizirali tudi za naše delavce iz drugih jugoslovanskih republik. Rojaki v Nemčiji, pridite 19. septembra v Sindelfingen! Mar je mogoče? Sama sem kot vedno. Strmim v daljavo in od nekod se vračajo spomini. Grenki, a hkrati topli in nežni so ti spomini. V njih žari njegova podoba. Takrat sem bila z njim. Večer je bil izredno lep. Luna se je topila v zlatem kolobarju, kakor da plava v jezeru neizpolnjenega človeškega upanja. Hodila sva počasi in pred nama sta se na belo posuti poti premikali najini senci, ki ju je risala svetloba medle svetilke. Govoril mi je, jaz pa sem ga molče gledala. Skoraj vedno, kadar sem bila z njim, sem molčala. Od sreče niti govoriti nisem mogla. Včasih me je narahlo prijel za roko in njegova dlan je bila mehka in nežna. Govoril mi je, da me ima rad in da ima dekleta sploh veliko raje kot delo. že takrat sem zaslutila, da bom zanj le kratka sprememba in nič več, toda bila sem zaljubljena in nisem imela moči, da bi odšla. Kadar me je pogledal v oči, se je nebo in zvezde in vse okrog naju začelo potapljati. Ničesar več nisem videla, čutila sem božanje njegovih rok in vsa predana čustvom sem se privila k njemu. Na svojih prsih sem začutila bitje njegovega srca. Z ustnicami je božal ves moj obraz. Začutila sem opojnost prvega poljuba. Zdelo se mi je, da plavam, in vse je bilo nejasno. Ko sem se zdramila iz lepih sanj, sem ležala v njegovem naročju. Okrog naju so bili cvetoči travniki in šumeči gozdovi, čutila sem neskončno prostost in blaženost-Sklanjal se je nad menoj in mi šepetal: »Srečen sem! Rad te imam!« Od sreče sem začela jokati in najraje bi bila na ves glas zavpila: »Tanja, Stojan te ima rad! Veliko mu pomeniš!« Takrat sem mislila, da bo moja sreča trajala večno, toda bil je le bežen trenutek, ki je zapustil globoko rano-Odšel je kmalu nato in nisem ga več videla. Minili sta dve leti, toda nisem ga pozabila, še vedno mi je v ušesih zvenel njegov glas in še vedno sem čutila božanje njegovih rok. Povsod sem iskala in si želela nazaj le njegov obraz. Bil je sončen junijski dan — zadnji dan pouka. S sošolko sva pohajali po mestu in se veselili počitnic, šli sva mimo restavracije, pred katero so se pod pisanimi senčniki hladili gostje. Pozdravila sem znance in se ozrla po drugih. Pri mizi ob leseni ograji, ob Kateri so se vzpenjale divje vrtnice, je sedel on. Zazrla sem se mu v oči, toda... Mar je mogoče? To so bile oči tujca. On, ki je bil moj edini, je nenadoma postal tujec. Gledala sva se in drug v drugem iskala tisto, kar sva nekoč ljubila. Da, on nekoč, jaz pa vedno. Gledala sem ga in nisem videla ničesar več. V meni so se začeli buditi spomini. Ves svet mi je plesal pred očmi. Tančica, ki mi je nenadoma zameglila pogled, se je umikala in on je stal pred menoj. Bežen stisk rok in nasmeh. To je bilo vse. Toliko sanj in hrepenenja je bilo skritega v stisku rok in v njegovem nasmehu. Pijana od sreče sem tekla stran. Kako malo človek potrebuje za srečo! In on? Gledal je za menoj, kakor da se od nečesa poslavlja. JOŽICA ZAKRAJŠEK Paviljon »Presada« na ljubljanskem mednarodnem vinskem sejmu je dobro obiskan »e le zato, ker točijo brezplačno, ampak tudi zato, ker nudi »Presad« iz leta v leto potrošnikom boljšo pijačo (Foto: Jože Primc) |I7Q ža prvenstvo Jugoslavije 27. septembra * ob 13. uri Vodstvo dirke je že razposlalo 66 avtomoto društvom ln klubom po vsej državi vabila za nastop njihovih tekmovalcev. Rok za pri* jave je 15. september in upamo, da bomo prihodnji teden že lahko poročali o prvih prijavljencih. Medtem je prišla že tudi licenca za progo iz Beograda, dobili so dovoljenje za zaporo ceste na Gorjance med treningom in dirko, podpisana pa je tudi pogodba o pokroviteljstvu z novomeško Industrijo motornih vozil. Organizacijski komite dirke, ki se je sestal v četrtek v Novem mestu je potrdil vse pravilnike in sprejel predračun dirke. »Večina jih je dobrih in prisrčnih, upoštevajo vzgojitelje in nimam večjih težav. Zlasti s tistimi, ki imajo dobro družinsko vzgojo, je lahko delati.« — Kaj pa tam, kjer sta oba starša zaposlena? »Niso redki primeri, da se starši in otroci tudi enkrat v tednu ne vidijo. Zato je pri nas na šoli nujno urediti celodnevno bivanje učencev.« — Ali se starši zanimajo za napredek otrok? »Na roditeljskih sestankih imam 96-odstotno udeležbo. Starši, ki imajo dobre učence, večkrat prihajajo, drugi pa manj! Vendar imamo tam, kjer so težave večje, stalne stike z njimi, zato uspehi ne izostajajo.« SLAVKO DOKL Poslednji Mohikanec Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da je pred kratkim uspešno opravil šoferski izpit predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abra-hamsberg. Manj zanesljivo, a verjetno kljub temu povsem točen pa je podatek, da je s .tem tudi zadnji slovenski župan dobil dovoljenje, da lahko vozi osebni avto. Prebivalci te zaostale dolenjske občine zdaj pričakujejo, da jih bo predsednik popeljal lepši prihodnosti nasproti, se pravi vsaj med srednje razvite slovenske občine. Vsi pa mu iz srca želimo, da mu pri tej vožnji ne bi stalo ob cesti preveč znakov za omejitev hitrosti. J. P. »Apollo 10« na Gospodarskem razstavišču Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstavili originalni komandni modul »Apolla 10«, ki je od 18. do 26. maja 31-krat okrožil Luno. Razstava bo odprta še danes do 20. ure, pripravili pa so jo s sodelovanjem ambasade Združenih držav Amerike, Tehničnega muzeja Slovenije, Astronavtske in raketne zveze Slovenije ter Jugoslovanskega astronavtskega in raketnega društva. TUJINA POMAGA RAZDIRATI DRUŽINE Mati zapustila svoja otroka S primerom je imela opravek sevniška milica ♦ Turk spet odličen v Splitu Na državnem mladinskem plavalnem prvenstvu, ki je bilo te dni v Splitu, je največ dosegel Krčan Igor Turk, ki je porušil kar štiri republiške rekorde v kategoriji starejših pionirjev. Uspešna je bila tudi Tea Preskarjeva, ki je na 100 m prsno dosegla nov republiški rekord za mlajše pionirke (1:29,6), vendar zaradi malomarnosti prirediteljev ,ne bo priznan. Igor je postavil nove dosežke v nasledj nih disciplinah: 100 m delfin — 1:12,0, 200 m mešano — 2:41,2, 400 m prosto — 5:01,4 in na 400 m mešano — 5:51,0. Furlan in Novo mesto V nedeljo, 6. septembra, se je blizu 50 ribičev iz devetih ribiških družin potegovalo za pokal Krke. Športni ribiči iz vse Slovenje so se med Stranj em in Dobravo kosali za prvega zmagovalca tega od zdaj naprej tradicionalnega tekmovanja. Ribiška družina Novo mesto, ki je prireditev odlično pripravila, je za najboljše pripravila plakete in praktične nagrade. Rezultati — posameznik: 1. Furlan 2535 točk, 2. Hračikn 1740 (oba N. mesto), 3. Vodopivec 1470 (Kostanjevica). Ekipno — 1. Novo mesto * I. (dr. Podergajs, Suhy, Furlan) 4275, 2. Kostanjevica I 3760, 3. Novo mesto II 3130 točk. KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. V Trebnjem so se šalili, da je še dolgo časa ostala velika luknja v vodi, ko je iz Temenice trebanjski ribič Franc Brzin te dni potegnil tole ščuko. Toda kar je res, je res: riba je merila meter v dolžino in bila težka čez 6,5 kg. Kar težko je verjeti, da more tako majhna rečica tako dolgo skrivati tolikšno roparico. (Foto: V; Juvane) ■ (VOJNO V AFRIKI) — vedno nadaljujejo; zdaj so tepeni Angleži zdaj spet Buri. Anglež^ poročajo domu, da potrebujejo še dve diviziji, da pridejo Burom do živega; to poročilo kaže, da so Angleži dosedaj na sdabejšem. ■ (GOSPOD VAL. OBLAK) — stotnik 8. lovskega bataljona rodom novomeščan je imenovan profesorjem na vojaški višji realki v Moravski Beli cerkvi. ■ -(CESARJEVA 70 LETNICA) — se je po vsej Avstriji obhajala kar najbolj slovesno. Dunaj je bil predvečer tako lepo razsvetljen, kakor še nikdar popred. Naše glavno mesto tudi ni zaostalo za drugimi mesti. Po dolenjskem so vsa mesta, trgi, tudi mnogo vasi slavili pomemben dan, tako je sosedno Novo mesto se odlikovalo z razsvetljavo, godbo in streljanjem na predvečeru, slavnosten dan pa so bile po vsem mestu razobešene zastave, ob 10. uri je bila velika sv. maša, ktere se je udeležilo uradništvo, meščanstvo in obilo ljudstva. Kandija je istotako svoja poslopja okrasila in razsvetlila; občina Šmihel-Stopiče pa je z 100 in jednim strelom naznanjevala slavnost cesarske 70 letnice. ■ (V ŠOLI GLASBENE MATICE) — v Rudolfovem se prične zopet redni pouk 19. t. m. Vpisovanje za dosedanje in nove učence bode 16., 17. in 18. septembra od 11—12. ure dopoldne in od 1. do 2. ure popoldne, in sicer v čitalničnem poslopju pritlično na desno. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1900) Cesar v Gorici ■ (PRIHOD CESARJEV V GORICO) — bo med 20. in 24. septembrom. Cesar bo sprejel župane oele Goriške v posebnem paviljonu. Izročila se mu bo zlata olimpijska svetinja 400-letnega združenja gori-fcke dežele v Avstrijo. Ob tej priliki se bo otvorila v Gorici tudi sadjarska razstava. ■ (AVSTRIJSKE LADI JE NA POTU V KINO) — so imele že na morju prestati grozno vročino. Na ladiji »Marija Terezija« so umrli zapored trije kurjači, morali so najeti zamorce za kurjače. ■ (ITALIJANSKI KRALJ VIKTOR EMANUEL III.) — namerava, ko poteče čas žalovanja po kraljevem očetu, s svojo soprogo obiskati ruski kraljevi dvor. ■ (VOLITEV PREDSEDNIKA ZJED1-NJENIH DRŽAV) — se bliža in ne bo tako mirna, kakor republikanci mislijo. Demokratje imajo pogoste shode, ter so se za volitev Bryana odločili, zatorej je dosedanji predsednik Mac Kinley precej v nevarnosti. — Buri prav toplo žele zmage Bryana, ker upajo, da se bo zanje potegoval ter jih diplomatično podpiral. ■ (VOJNA NA KITAJSKEM) — Glavno mesto Peking je zavzeto. Tudi poročajo listi, da so kitajski dvor na begu vjeli, ter da se je cesarica varstvu evropskega vojaštva izročila. Rusom ki Japoncem gre zasluga, da so rešili evropska poslaništva, ter je storjen konec usodni vojni. Tega dejstva je tudi ruski car vesel, da je najvažnejša operacija končana, še predano je prišel nemšk* poveJjndk v Kino. Družine Hudorovcev in Brajdičev iz okolice Črnomlja so imele prejšnji četrtek praznik. Cele družine Ciganov so se zbrale pred skladiščem Rdečega križa, kjer so jim dali pred zimo in ob začetku sole nekaj obleke in obutve. (Foto: Ria Bačer) Prejšnji teden se je s Triglava in V. pohoda po ♦ ^ slovenskih gorah vrnila večja skupina športnih in 4 ♦ dmžbenih delavcev iz treh republik, ki delajo pri ♦ j organizaciji zletov bratstva in enotnosti. Udeleženci ♦ 4 pohoda so veliko doživeli, imel! so se lepo, najza- + ♦ nimivejši pa je bil vzpon na Triglav. — Na sliki: ♦ J udeleženci na pohodu in spominski posnetek Prt J 4 Aljaževem stolpu. (Foto: Adolf Šuštar) + 25 točk, prav toliko pa 45-letni Avstralec Jack Brabham (im skrajni desni), ki je bil edini med še aktivnimi (in živečimi) dirkači že trikrat svetovni prvak. Na preostalih treh dirkah za svetovno prvenstvo lahko eden ali drug zbere še po 27 točk (po 9 za vsako zmago), kar je dovolj da bi ujel — mrtvega Rindta! Tekme na življenje in smrt torej še ni konec.*. Foto: Moškon ŠVICAR CLAY REGAZZONI JE V NEDELJO V MONZI na dirki za »Veliko nagrado Italije«, ki šteje za svetovno prvenstvo avtomobilistov formule 1 presenetljivo zmagal s svojim ferrarijem in dosegel tudi rekord Cge 236,698 km na uro (slika zgoraj levo), gi je bil Anglež Jackie Stevvart, tretji pa Francoz Beltoise. Favorit Belgijec Ickx Je moral odstopiti. — Vsa dirka Je bila pod mučnim vtisom sobotne tragedije: avstrijski dirkač Jochen Rindt (na desni sliki v sredini) je že v četrtem krogu uradnega treninga odletel s proge in umrl v razbitinah rdečebelega lotus-forda 72, ki mu je letos prinesel kar 5 čistih zmag (45 točk). S temi zmagami Je Rindt skoraj že svetovni prvak za leto 1970. Lanski svetovni prvak Stovari (na zgornji sliki levi) ima Za veliko večino, lahko bi rekli prav za vse matere, je nerazumljivo dejanje, ki se je te dni zgodilo na Blanci pri Sevnici. Iz Avstrije je prišla začasno domov 22-letna Zinka Govekar doma s čašnja, s svojima dvema otrokoma, nekaj mesecev staro Danico in dve leti starim Petrom. Otroka je najprej za dva dni pustila pri svoji materi Anici Urbančič na Blanci, potem pa se je z njima napotila k Antonu Percu v istj vasi ter ga začela nagovarjati, naj vzame otroka v varstvo. Za to pomoč mu je obljubljala 600 N din na mesec. Ko je videla, da Perc ne želi sprejeti otrok v varstvo, ga je poprosila, naj ju za trenutek popazi. To je storil, ona pa je izkoristila priložnost m neznano kam izginila. S svojim prijateljem je, kot so kasneje ugotovili sevniški miličniki, pobegnila v Nemčijo. Perc je za pomoč zaprosil postajo milice v Sevnici. Z njeno pomočjo ter s posredovanjem Zinkine matere je zvedel za usodo otrok Zinkin mož Pavle, ki je med tem časom še delal v Avstriji. Prišel je po otroka in ju vzel k sebi v tujino. Primer ima v rokah javno tožilstvo. Neusmiljeno mater bo za hud moralni prekršek — zapustitev otrok — sicer lahko kaznovalo s precej zapora, toda: ali bo kdo mogel po vsem tem še vzpostaviti zgleden dom jn zakon? Hiter vzpon PRESADA Kje dobite našega rojaka, ki dela v tuji državi, v njegovem prostem času? Priljubljeno zbirališče delavcev iz južnih repuHik so kolodvorske postaje in čakalnice; tam najprej srečajo rojake, ki potujejo na delo ah domov na obisk. Slovenski delavci se shajajo v stalnih gostilnah, vedno več pa je med njimi tudi želja, da bi imeli kulturne prireditve, nastope m da bi prosti čas koristno porabili. Slovenska izseljenska matica in Radio Ljubljana jim bosta pri tem nudila svojevrstno pomoč. Gre za novo. in spodbudno obliko stikov z rojaki, ki so začasno na delu v tujini. Ljubljanska RTV in Slovenska izseljenska matica sta se odločili, da bosta v soboto, 19. septembra, pripravili prvo revijo slovenskih narodnozabavnih in kulturnih skupin, v katerih igrajo ali pojejo naši »zdomarji«, tokrat predvsem v Zahodni Nemčiji. Sodelovala bo tudi Kreditna banka in hranilnica iz Ljubljane s še nekaterimi gospodarskimi organizacijami. Prireditev bo v tamkajšnji veliki dvorani (Ausstellungshalle), med drugim pa bodo nastopili ansambli: »Vrelci« iz Frankfurta, »Slavček« iz Stuttgarta (samo v tem velikem mestu, kjer delajo mnogi Slovenci, imajo naši rojaki 6 vokalnih in instrumentalnih ansamblov), trio Amšek in trio Seher, 22-članskd pevski zbor Zvon, medtem ko bodo iz Ingol-stadta prišli Prekmurci. Iz švicarskega Amriswilla pride plesno-folkloma skupina naših deklet, ki delajo v tamkajšnji konfekciji Esco. Kaže, da bo nastopilo 12 do 13 ansamblov, iz Ljubljane pa bo sodeloval Puharjev pihalni orkester, Marjan Kralj od RTV bo napovedovalec, Radio Ljubljana pa bo direktno prenašal prireditev od 17.30 do 19.00. Gre predvsem za spodbudo, da bi rojaki v tujini ustanovili še več takih skupinic in družin: kjer smo, Slovenci vedno radi pojemo, igramo na instrumente in tudi zaplešemo, številni podatki iz tujine pa govore, da prav takih prireditev in kulturnega življenja našim delavcem na tujem manjka. Ze zdaj se dogaja, da prihajajo naši delavci ob sobotah po 200 km in več daleč v Platen-heim, ki je pribl. 20 km oddaljen od Stuttgarta, samo da slišijo slovensko glasbo in da malo zaplešejo tam, kjer igrajo domače melodije. Kar ganljivo, toda resnično je,, da nekateri ansambli oz. preprosti delavci v njih sami pišejo besedila za pesmi, ki jih pojejo, če bo kaj izkupička, bosta RTV in SIM poma- »Presad«, obrat Kz Gabrovka—-Dole pri Litiji, je med tistimi našimi proizvajalci sadnih sokov in žganih pijač, ki zelo hitro napredujejo. Letos je na vinskem sejmu v Ljubljani prejel eno zlato kolajno (za »jurjev zlati pe- Televizor podarili KS Zabukovje Nadvse prijeten dan so v nedeljo preživeli prebivalci kozjanskih vasi v Zabukovju pri Sevnici. Obiskali so jih predstavniki krajevne skupnosti Ljubljana—Stožice in tamkajšnjih organizacij ZB in RK ter podarili KS Zabukovje nov televizor in 800 kg oblek, ki jih bodo razdelili pomoči potrebnim družinam. Kot je znano, so dobri ljudje iz Stožic poleti povabili 15 kozjanskih otrok in jih imeli dalj časa v gosteh, za kar so jim bili obdarovanei nadvse hvaležni. linkovec«), dve srebrni in eno pisnfeno priznanje. Kar 80 odstotkov njegove proizvodnje predstavljajo sadni sokovi, ki so jih lani proizvedli 1,750.000 1, od tega 900.000 litrov ali nad polovico jabolčnega. Preostalo so žgane pijače. Lani so prodali skupno za okoli 18 milijonov din sadnih sokov in žganih pijač. Zadnja leta povečujejo proizvodnjo v poprečju za okoli 40 odstotkov in prav toliko jo bodo predvidoma tudi letos. Obrat »Presad« je bil pred 12 leti še v leseni baraki, kjer so kuhali le žganje. Pred 1° leti so začeli izdelovati sadne sokove, v naslednjih letih pa se je začel hiter vzpon tega obrata. Prav v teh dneh bodo — enako kot DANA z Mirne — dali v pogon novo avtomatsko linijo • za polnjenje sadnih sokov, kar je nov, velik uspeh tega marljivega kolektiva. J. P., Uršula in gosje perje Vedno, kadar se je gospa Uršula napotila v mesto, jo je spremljala majhna košarica, v kateri je bila steklenica, brez katere se ni nikamor odpravila. Kadar pa se je vračala domov, “je bila v košarici spet polna steklenica. Gospa Uršula se ga je namreč večkrat nalezla tudi cez 1X101*0» Ko je v mestu vse opravila, je stopila v svojo stalno gostilno in zvrnila nekaj kozarčkov, tako za moč in dolgo pot domov. Potem je stopila še v vinotoč, kjer je bilo ceneje, in napolnila steklenico za popotnico. Tega dne je bilo vreme zelo vetrovno. Ker zunaj m imela posebnega dela, se je odločila, da bo končno naredila nove prevleke za blazine, kajti stare so že dotiajaie in tudi perje je bilo treba predeti v nove; Ko je prišla domov, je na mizo položila liter črnine, sedla na pručko in pričela razdirati prevleke, v katerih je bilo perje. Ko je končala z razdiranjem, je predevala perje iz ene blazine v drugo ter pridno praznila steklenico poleg sebe. Vmes si je zadovoljno prepevala. Ker je ze slabo videla, se je perje raztresalo tudi poleg blazin na tla in začelo počasi plavati po zraku. Zdelo se je, kot da je v sobi pravi zimski metež. .............. Ko je delo že skoraj opravila, je k njej pnsla na obisk soseda. Tudi ta je rada pogledala v kozarček- Ko je odprla vrata, je veter vdrl v sobo, perje se je dvignilo v zrak in sosedi se skoraj nista mogli videti. Da se ne bi zadušili, je Uršula peljala sosedo v spalnico- Nato pa je soseda, da bi sobo prezračila, odprla še okno m vrata in perje se je začelo valiti iz hiše skozi vse odprtine. Sosedje so sprva mislili, da je dim, toda ko so prišli bliže, so videli, da je perje. Tako je Uršula pripravila zabavo vsej vasi- A. L. Pridružite se /fk modernim ljudem, ki pijejo CYNAR Koliko je nezaposlenih? N j, . .1u za zaposlovanje j 292 prijavljencev brez zap-cslitve. Med njuni je 173 žensk in 119'moških. Ne-kvalificiranh žensk je 59, moških brez poklica pa 52. Število nezaposlenih je nekoliko manjše, kot je bilo lani decembra, z novo industrijo pa se bo tudi to izboljšalo. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v Drežiiki porodnišnici rodile: Ana Kodrič iz Brezja — Anico, Manja Fijavi iz Leskovca — Ivana, Štefanija Kro-šelj iz Zg. Pohance — Rudolfa, Štefanija Beg iz Jesenic — Edito, Genovefa Pavlič s Senovega — Andreja, Radiča Horvat iz Grdjan-cev — Mirjano, Jožefa Romih iz Dol. Leskovca — Marjanco, Terezija Smukovič iz BuSeče vasi — Ludvika, Ana Volčanjšek iz Volčjega — Anico, Dragica Komučar iz Krškega — deklico, Katica Ra-tešič iz Kostanjevca — dečka in Marija Tomše iz Brežic — deklico. — Čestitamo! >M , . -' rv: * „ <%4t ' g SffiS Predsednika dveh zborov sta bila na obisku v Brežicah Ogledala sta si novo šolo in Posavski muzej BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojz Vrtovšnik, delavec iz Sp. Dul, si je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Miran Peteline, dijak iz Sel, si je pri igri zlomil desno roko; Ana Kovačič, gospodinja iz Drenovca, je padla na poti in si zlomila desno nogo; Franc Bogovčič, kmet iz Breganskega sela, je padel z voza in si po&kodoval glavo in levo roko; Marija 2ibert, gospodinja iz Pokleka, je padla z lestve in si poškodovala desno roko; Regina Lazanski, gospodinja iz Vel. Doline, se je opekla po desni no?i. UMRLI SO Pretekli teden je v brežiški bolnišnici umrl J02E LEVIČAR, delavec v Krškega, star 45 let. RADIO BREŽICE PElKK. 11. SEPTEMBRA: 16.00-—16.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—16.30 — Nove plošče RTB — 16.30—11.40 - Med načrti za letošnjo jesen in zimo — zapis razgovora s podpredsednikom občinske skupščine Brežice Ivanom Živičem. 16.40—17.00 — Obvestila in reklame. 17.00—18.00 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami « NEDELJA. 13. SEPTEMBRA: 10.30 — Domače zanimivosti — Delo in izkušnje posvetovalnice pr* občinskem sindikalnem svetu Brežice — Vrtnarjevi nasveti za mesec september — Za naše kmetovalce: dr. Anton Hudopisk — Predpisi o zdravstvenem varstvu živali — Pozabljeni pevci — poje Pat Boone — Iz naših krajevnih skupnosti — obisk v Brežicah — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.30 — Občani česti tajo in pozdravljajo. TOREK. 15. SEPTEMBRA: 16.00— —16.15 — Napoved programa in srečanje z ansamblom Veseli hribovci ter Starimi Ljubljančani — 16.10—17.15 Poročila — Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov — 16.15—18.00 — MLADINSKA ODDAJA — Križ če* poletje in z vsem skupaj v poza bo. Predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Miro Goslar (levo) med ogledom nove brežiške osnovne šole. (Foto: J. Teppey) Še obotavljanje med dvema stoloma Mokrice vse poletje polne - Prihodnje leto nov hotel s 145 ležišči — Tovariš Urek, septem ber je potrkal na vrata, s kakšno oceno sezone lahko postrežete? — V Mokricah smo zadovoljim. Kakih 15 penzionskih gostov je še tukaj, večina pa je že odšla. Od 15. julija do septembra nd bilo v gradu nobene proste sobe za prehodne goste. Naša ležišča smo oddajali le turistom, ki so tukaj preživljali oddih. Mnogi od lijih so že več let zapovrstjo ustavijo v Mokricah. Vleče jdh mrimo okolje in pa seveda konjski šport. September bo za nas še dober mesec. Imeli bomo veliko velesejemskih gostov in td bodo spet do zadnjega kotička napolnili naša prenočišča — Koliko ležišč imate v gradu? — Trenutno 52, če izpustim tiste sobe brez vode, ki jih v sili tudi napolnimo. Letos smo uredili trj lepe turistične sobe. lahko bi jim rekli tudi apartma jd. Do zime bomo dokončali tudi novo kuhi- njo, na račun sedanje pa bomo povečali zimsko restavracijo. Potem bomo imeli v restavraciji prostora za 250 gostov. — Ste se že odločili, komu s boste pripojili? — Dokončno še ne. Sam se bolj navdušujem za Gostinski šolski center v No- tresa ponovno naša komisija in konec meseca bo odločitev že jasna. J. TEPPEY sta.miki občinske Vinko Jurkas, Ivan Zrnc. Mirko Kambič. pr*^£ n!k občinske SZDL prof. BtaaJjO in sekretar medobčms sveta ZK Posavje Franc kovinsky. ^ Ivan 2ivič je gosW«»g drobno prikazal položaj občine terj^1 nil z njenimi načrti, r stavnika republiške sk'^gTa-sta se zanimala za miranje in odpiranje o skih meja v širše območje, ^ nost občine pn štipendijske politike- b nanciranje družben* in druga vprašanja. Gosta sta si reto ^ gradbišče prilož- v Brežicah in ob tej v ^ nosti izjavila, da je najlepših novih ji- ni ji Na njuno po- ma' razkazali Se zb^ ^ savskega muzeja » jih ogledala manjem. Iz Brfz' KoStanje-nadaljevala pot ričakatf vioo. Tani so'J občine, s predstavniki ^ gpre- katerimi sta se skupaj hodila po Forma vi Danes teden sta se mudila na obisku v brežiški občini predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Miro Goslar in predsednik prosvetno-kulturnega zbora slovenske skupščine Miloš Poljanšek. Sprejeli so ju pred- Voda od lovskega doma Člani pišeške lovske družine so v nedeljo, 6. septembra, kopali vodovod, ki ga nameravajo speljati do lovske hiše nad vasjo Pišece. Delo je naporno m gre počasi od rok, kajti breg je zelo strm. Tisti člani, ki se ne bodo udeleževali delovnih akcij, bodo morali dati svoj prispevek v denarju. Sindikat spet na nogah Do konca tega tedna se bo zbralo na redni seji predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Brežicah. Po poletnem premoru se bo spet loti- lo delovnih nalog in sprejelo program za novo obdobje. Napovedan je tudi posvet komisije za rekreacijo, ker so se že začele . delavske športne igre v počastitev občinskega praznika za pokal občinske skupščine. SPET BO 2IVO POD ZAPUŠČENO STREHO NA BIZELJSKEM V prazne delavnice novo podjetje^ j I O* Na leto bo izdelalo 7,300.000 radiatorskih spojnic - O us*a"°''l'VI b° Na leto bo «a skupščjna kj bo morala najetl ,ud, kreda v opuščeno poslopje nekdanje Kovine na Bizeljskem, kjer so pajki na široko razpredli mreže, se bo vselilo novo podjetje Ustanoviti ga namerava občinska skupščina v Brežicah. Novo podjetje bo ^delovalo spojnice za radiatorje in bo zaposlovalo 32 delavcev. sojila. Pri Metalu menijo, & bo treba poh-tetd i m»r letos morali napravi«^ lijon radiat rs.cih P Biz;elj- Novo podjet « na d. skem bo lahko videne račrte z , hd Za priučitev delavco prjuč&. dostovalo mesec aw- & vanje za strojno i7£e\^ prevzel Metal, ki ragur>i1,» tudi vso opremo, ro ^ ki so jih napravih V .]e talu, bi moralo n°^ ’ ;ti ** že v prvem tota k*r sklade 650 tisoč dtna je obetajoča Ste^1 ^ppE^ milijonov kosov na leto. In-vestbiro Je ' razen tega pripravljen oskrbo vabi bodočo Kovinsko galantarljo z Jeklenimi cevmi, iz katerh b'ido njihovi izdelki. Da bi delo v novem podjetju steklo, je potrebna invensticija za 765 tisoč dinarjev. Toliko bi morala občinska skupščina najeti po- »Tisoč radosti« za pionirje Zveza prijateljev mladine v Brežicah se bo vključila v Jugoslovanske pionirske igre z naslovom »Tisoč radosti«. Osnovna Sola bo pri načrtovanju dela s pionirji upoštevala priporočila razpisa. Igre bodo trajale do leta 1972. NOVO V BREŽICAH A£»l'ALTI KANJE SK N AL) ALJ L-JE. Stroji Cestnega podjetja Imajo te dni spet delo v breži&kl občini. Na Čatežu so medtem položili zaporno plast, kakršno bo dobilo tudi parkirlMe poleg restavracije Novo prevleko bo dobila tudi cesta do Budifeve gostilne, nato pa se bodo delavci in Stroji preselili v Breaino ln na cesto do Spodnje Pohance. Tokrat pričakujejo to strokovno skupino tudi na tgrlMih v Artičah in na Veliki Dolini. Obe Soli težko čakata na izpolnjeno obljubo. OBISK IZ MRZLAVE VASI. — Predstavniki krajevne skupnosti Mrzlava vas so sredi minulega tedna obiskali brežiško občinsko skupščino. Z njenimi predstavniki so se dogovorili za reden prevoz Šolskih otrok iz Mrzlave vasi. Globočic in St o Janškega vrha v Solo v Brežice in domov Zaradi preozkega cestišča ie namreč avtobus lahko pripeljal samo do Krške vasi, naprej pa so morali otroci pešačiti. Predstavniki skupščine so obljubili razširitev ce- vem mestu, ker vidim pri te rešitvi zagotovilo za redcm dotok dobrih strokovnih delavcev. V gostinstvu smo za kadre vedno v zadregi, zlasti še pri nas, ko bi včasih potrebovali po 20 natakarjev, drugič pa Jih spet zadostuje pet. Tudi možnosti združitve z Agrario iz Brežic ne podcenjujem, čeprav sodi to podjetje v drugo stroko. Po drugi strani pa nas veže na Agrario skupna posest; ond imajo tu 13 ha nasadov, mi pa 40 ha parkov. Oba ponudnika sta nam zagotovila uresničevanje prvega dela našega razvojnega programa prihodnje leto. Te stvari pre. Novice bodo najbolj veseli domačini, saj jim je že marsikateri up ušel po vodi. Stavba je prazna od 1967. leta in je bila dvakrat Uh licitaciji, vendar ni vzbudila nobenega zanimanja. Zato, da bi Jo čimprej uporabili za koristne namene, si je prizadeval predvsem Metal z Jesenic na Dolenjskem. Za novo podjetje bo Metal izdelal vso strojno opremo. Radiatorske spojnice smo do sedaj pri nas uvažali. Izdelovalcem radiatorjev povzroča neprestane težave. Direktor Metala Milan Se petavec Je povedal, da potrebuje jugoslovansko tržišče na leto šest do osem milijonov radiatorskih spojnic in da Je podjetje Investbiro pri-pravljeno odkupiti vso količino, ki bi Jo izdelali na Bizeljskem. Računajo na Sest st«, du do prevoa za otroke po polnoma varen. Dokler to ne bo urejeno, bodo morali otroci peš do Krške vasi. V TOREK SE JE SESTAL IZ VRSNI ODBOR. Člani Izvršnega odbora občinske konference SZDL v Brežicah so pred dvema dnevoma pretresali delovni program do konca leta izvolili komisijo za pripravo pravilnika občinske kon-feronce ter koordinacijski odbor za pomoč ostarelim ln revnim občanom Pregledali so delo sok cije za gostinstvo in turizem ter razpravljab o ustanovitvi sveta posavskih občin. ODKUP ZEMLJIŠČA ZA TO VARNI6K1 OBRAT Industrija motornih vozil iz Novega mesta Je odkupila na črnskem polju precej kmetijskih površin za postavitev obrata, v katerem bodo izdelovali notranjo avtomobilsko opremo. Novi <>brat bo zaposloval okoli 500 ljudi. Predvidevajo, da bodo proizvodno nalo začeli graditi še to Jesen. Letos 35 ton dobrega hmelja V najboljših nasadih so ga pridelali po 2500 kg na hektar - Pri obiranju je manj sreče BREŽIŠKE VESTI Obiranje nmelja se Je letos povsod zavleklo. Dež ves čas po malem nagaja. Tudi v nasadih brežiške Agrarije so obiralci šele ta teden opravi- li svoje delo. Hmeljišča so oživela 13. av-gusta. Do septembra je bilo v nasadih po 300 do 400 obiralcev, ko pa se Je pričel po-uk, so izostali šolarji. Najbolj vztrajni so prihajali na delo tudi potem Upravnik posestva Trnje Stanko Klemenčič Je povedal, da Je letina povprečna, da je kakovost hmelja prav dobra in zelo izenačena. Na enaidvajsetih hektarjih in pol pričakujejo do 35 ton pridelka Pomlad je na hmelj letos ugodno vplivala. Bila je razmeroma hladna in je imela precej padavin. Hmelj je zaradi tega počasneje rastel in dolgo cvetel. V nasadih v Trnju, ki so stari Sest do sedem let, so pridelali po 2.500 kilogramov hmelja na hektar. Tudi stari nasadi so se dobro odrezali. Hmeljišče, ki bi ga morali skrčiti, saj je staro že 12 let, je dalo Se po 1.300 kilogramov odličnega pridelka na hektar. Obiralcem so sprva plače* vali za škaf hmelja po 2,10 din, od prejšnjega tedna dalje pa 2,40 din. Kuhajo Jim tudi hrano. Zanjo prispeva vsak izmed njih poldrugo me-rico hmelja. J. T. Letos pa so se oglasili predstavniki ljubljanske ELEKTROTEHNE in povedali, da bi bilo to podjetje pripravljeno na Trgu bratov Ribarjev odpreti svojo poslovalnico z okoli 600 kvadratnimi metri prodajnega prostora in — seveda — prispevati denar. Zdaj je stvar že tako zrela, da so se začeli pogajati z lastniki tistih treh hiš za pravično odškodnino. Kaže. da se bodo pogajanja končala uspešno in da bodo hiše tudi te kmalu porušili. Prihodnje leto naj bi ljubljansko podjetje že začelo graditi. V stanovanjskem podjetju so povedali, da je osnutek za idejni načrt že narejen. Predvideva poslovno-sta-novanjsko zgradbo v petih nadstropjih. V pritličju in prvem nadstropju bi imela ELEKTROTEHNA trgovino in pisarne, drugo pa bi bik> za stanovanja. Osnutek načr- ta Kaže, da b* najlepSih zgradb __ I tl lap •TA jESEfj! OBUTEV ZA ^ veU. Trgovsko p°kbM ®va s čebelarstvom, zaščitnih Poliedri ’ mehanizaci3e, turizma ter kulturoS, ’ vin°gra!cLništva, umetnih gnojil, horti-Ure- lovstva in ribištva. bra S* **° ln dv°Jk (amb) VREDNOSTI 6,!j00.000 Sdin! VABLJENI! turistično društvo krško Lani so v občini odkupih 539.996 litrov mleka s povprečjem tolšče 3,67 odst. Na območju občine je bilo tedaj 13 zbiralnic. Letos sta bili dve na novo ustanovljeni. Do konca leta nameravajo odkupiti 650 tisoč litrov mleka in dosedanje količine obetajo, da bo plan izpolnjen brez težav. Najboljša krava v občini daje 3.580 litrov mleka v enem mlečnem obdobju. Ima jo kooperant Abram na Prekopi. Ta je tudi naj večji dobavitelj mleka, saj ga odda po 30 tisoč litrov na leto. Za njim sledi Alojz Račič iz Vi-her z 20 tisoč litri Agrokombinat pita letos v kooperaciji 1.200 goved. Lani je imel v pogodbi z Emono vpisanih 800 glav goveje ži-. vine, vendar jih je oddal samo 318. Primanjkovalo je telet in veliko so jih odpeljali tudi prekupčevalci, ker so jih draže plačevali. V podjetju se zelo pohvalijo z rejo piščancev v poslovnem sodelovanju z Agro-kombinatom Zagreb — Zlatar Bistrica. Do Januarja 1971 bodo oddali 234 tisoč pohancev s povprečno težo 1,72 kg. Torej nad 400 ton mesa. V primerjavi z lansko vzrejo je to precejšen napredek, saj so jih tedaj prodali za 70 ton manj. Manj razveseljivi so podatki o prašičih. Trenutno jih redijo kooperanti približno sto, oddali pa so Jih že 400. Pri teh je imel kombinat 20 tisočakov izgube. Prav zaradi negotove cene je podjetje postalo bolj previdno J. T. Plin uničuje zelenje Zaradi nekaterih okvar za pripravo kisline v tovarni pa-piuja v Krškem stanovalce Tovarniške ulice že dalj časa moti uhajanje žvepla. Strupenj plin uničuje zelenje in sadno drevje v tej ulici. V tovorni papirja okvar zaradi objektivnih težav ne morejo takoj odpraviti, bo pa ta nevšečna zadeva v kratkem rešena. skupščina se v letih 1968 in 1969 razpisala nagradno tekmovanje za pridelovalce pše nice. To je pritegnilo veliko dobrih gospodarjev. Novejše postopke so upoštevali tudi pri pridelovanju drugih polj-ščin, zlasti krompirja in koruze. Trudili so se za večji donos travnikov, za obnovo sadovnjakov in vinogra dov' ter postopoma začeli kupovati stroje. Mnogi so se specializirali za živinoreje in začeli načrtno obnavljati čredo. Razstava v nedeljo bo spodbuda vsem kmetom, ki želijo 75 kilometrov vodovoda Zavod za komunalno dejavnost v Krškem vzdržuje vodovod Krško ter vodovod Dobrava — Senovo — Brestanica. Glavnega vodovodnega omrežja je nad 75 km. Na tem območju je pet rezervoarjev s prostornino 840 kubičnih metrov. Črpališča so v Drnovem, Brestanici in v Brezju. Vodovodno omrežje nameravajo še razširiti in bolje nadzorovati porabo vode. Za sedaj ima na območju Krškega vodomere le 40 porabnikov. na Senovem pa le 5 odstotkov. Stoletniku bije zadnja ura Start krški most že nekaj tednov podirajo. Pravijo, da je letos dočakal sto let, torej je zaslužil pokoj. Podiranje je prevzel zasebnik Prane Omerzu iz Sevnice. Meni, da bo do kraja uspelo, če ne bo pfrišlo vmes deževje. Republiški cestni sklad bo plačal za to delo 120 tisoč dinarjev. Zdaj šele, ko so odstranili železne traverze, so Krčani videli, po kako nevarnem mostu so se vozili in pešačili. Na sredini se je most takoj zrušil, ko ni imel več železnih opor. Podiranje je zahtevno in pomagati so si morali z dvigalom iz Kovinarske. Do zdaj je minilo vse brez nesreče. Železne traverze so bile last železniškega podjetja in zanje so morali vsako leto odštevati najemnino. Na most so jih položili pred šestimi leti. Tedaj so tudi omejili njegovo nosilnost na šest ton. izvleči iz svojih posestev več, kot jim je uspelo do sedaj. To bo neke vrste napotek za njihovo usmeritev v prihodnje. Otvoritev živinorejske razstave na Stadionu Matije Gubca bo 13. septembra ob 9 uri dopoldne ob vsakem vremenu. Razstavni prostori v dijaškem domu bodo odprti že od sedmih zjutraj do šestih zvečer in tudi še v ponedeljek ves dan. Razen plemenske živine in perutnine bo na razstavi prikazano še poljedelstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, mehanizacija, zaščitna sredstva, umetna gnojila, okrasno rastlinje in cvetje, pa tudi lovstvo in ribištvo. Prireditelji razstave so: občinska skupščina in Agrokombinat Krško, Veterinarska postaja Brestanica, 2ivi-norejsko-veterinarski zavod iz Celja, Hortikulturno društvo Krško, Čebelarsko društvo in Turistično društvo iz Krškega ter lovska in ribiška družina. Pokroviteljstvo razstave so zaupali predsedniku občinske skupščine Jožetu Radeju. Kmetijske stroje bodo razstavljali Agrokombinat, Krško, Cevovod Maribor, Agrotehnika iz Ljubljane in drugi. Zanimiva bodo zlasti sodobna stojišča za hleve, molzni stroji in druga mehanizacija. Veterinarji bodo prikazali pripomočke za osemenjevanje, ena soba pa bo imela razstavljene makete sodobnih kmečkih gospodarstev. Torej vsepovsod bogata paša za oči in za vsakogar nekaj. J. T. Tekmovalni duh v sindikalnih vrstah Za jesenski del delavskih športnih iger je med člani sindikata v krški občini precej zanimanja. Ekipe že ves september pridno vadijo. Tekmovanje se bo pričelo 15. septembra. Na vrsti bodo plavanje, atletika, balinanje, odbojka, rokomet, mali nogomet m namizni tenis. Soglasja organizacij Za občinsko skupščino so na vrsti družbeno-politične organizacije za izdajo soglasja k ustanovitvi sveta posavskih občin V krški občini bodo pohiteli, da se bo svet lahko čimprej sestal. Nalog ima precej, zato jih ne kaže odlagati. Enako bodo morali postopati v sevniški in brežiški občini, da bo svet končno zaživel in se lotil dela. Čez mesec dni na obisk v Srbijo Nekdanji izseljenoi v Srbiji, ki so se prijavili za Karavano bratstva in enotnosti, bodo s posebnim vlakom krenili na pot 12. oktobra. Obiskali bodo vse tiste kraje, v katerih so preživljali vojna leta m uživali gostoljubje srbskega ljudstva. S podrobnejšimi navodili lahko postreže prijavljencem občinska konferenca SZDL v Krškem. Preobremenjena inšpekcija Trza irjšpekcija v krški občini nadzoruje 517 enot. Prav zaradi tolikšnega števila ne more biti dovolj učinkovita. V Krškem menijo, da bi bilo umestno združiti inšpektorje iz več občin in jim tako omogčiti specializacijo bodisi za trgovino, obrt, gostinstvo, cene in podobno. To bi vsekakor vplivalo na kvalitetnejše de- lo inšpekcijskih organov. V SAVI 42-umi delovni teden V gradbenem podjetju Sava v Krškem so imeli veliko razprav o skrajšanem delovnem tednu. Končno so se dogovorili, da bodo dva tedna v mesecu delalj šest dni po osem ur, naslednja dva tedna pa pet dni po osem ur. Imeli bodo dve soboti prosta. Zimski dopust bo trajal mesec dni. Kostanjevica: kmalu polnilnica za cviček Agrokombinat iz Krškega bo začel v Kostanjevici kmalu graditi polnilnico za cviček. Cviček bodo tam polnih, etikirali in tako zaščitili, kar bo predvsem pomembno za vinogradnike v domovini pristnega cvička. Polnilnico bodo zgradili s skupnimi močmi. KRŠKE NOVICE DVAJSET LET SAMOUPRAVLJANJA. V tovarni papirja Je včeraj 9. toga meseca, poteklo dvajset let, odkar so sklenili tovarno predati v upravljanje delavcem. Ponovnega praznovanja v ta namen ni bi- lo, ker so dvajsetletnico samoupravljanja v podjetiu že proslavili skupaj s tridesetletnico obstoja delovne organizacije in 50-letnico ZKJ ob letošnjem prazniku dela. SPREJEM NOVIH ČLANOV. Ko munisti v Celulozi so nedavno tega razpravljali o kadrovskih vprašanjih organizacile 2e dalj časa ugotavljajo osip članstva, zato so sklenili popeslriU delo organizacije ter razširiti sodelovanje z mladinsko in sindikalno organizacijo v kolektivu. Ob zaključku razprave so sklenili, da bodo do konca leta sprejeli v svoje vrste dvanajst mladih komunistov, predvsem strokovnih delavcev iz neposredne proizvodnje. SE BOIJ OTEŽEN l’OUK. Grad- beno podjetje Pionir bo do konca oktobra zaključilo gradbena dela na tako imenovanem samskem bloku na Prešernovi cesti, v katerem imata učne ros tore osnovna in posebna šola. Do tega'časa bodo šolarji pri pouku moteni, čeprav je tudi sicer potekal pouk v nenormalnih pogojih, v majhnih sobah, ki niso primerne za učilnice. V preurejenem samskem bloku bo tovarna papirja, ki je njegova lastnica, pridobila 12 .družinskih stanovanj, učenci in učitelji redne šole in posebnih oddelkov pa potreben mir. KONEC PLAVALNE SEZONE. Letno kopališče, ki so ga odprli 1. majbo zaprlo vrata za zadnjimi kopalci v letošnji sezoni 15. septembra, v primeru lekega vremena pa 20. t. m. Letos je kopališče obiskalo precej manj kopalcev kot v preteklih letih. O nevšečnostih, med katerimi je največja nadloga plin, smo letos že pisali. KRŠKI TEDNIK \ Mladinke premalo sodelujejo Dopustniški čas je mimo, zato je treba poždveta delo ituadmskih aktivov v gospodarskih organizacijah. V ta namen so priredili razgovore v LISCI in STILLESU, ta teden Pa tudi v JUTRANJKI. M-ladinska vodstva želijo pritegniti kar največ mladih članov kolektivov k športnemu udejstvovanju, ze sedaj ugotavljajo, da je premajhna udeležba mladink. Več pozornosti bodo mladinski aktivi morali posvetiti samoupravni dejavnosti. A. 2. Novo mladinsko vodstvo v STILLESU Minuli četrtek je bila konferenca mladinskega aktiva v STILLESU (nekdanji Mizarski zadrugi). Od prejšnjega vodstva je ostal le predsednik. Aktiv je dobil novo 5-člansko vodstvo, ki ga bo vodil Miloš Hočevar. Mladinci želijo oživiti športno dejavnost, zato pa je usposobiti igrišča. A. 2. NOVICE s STUDENCA ■ ODPOVED UPRAVNIKA — Dosedanji upravnik Doma P^tk na impoljci Frenk Valant je 8 £ hiliiem dal pismeno odpoved, Ker ŽTteU upokojiti. 1. septembra se je sestal svet doma, ki je izvodi razpisno komisijo, katere predsednik je Tone Starc. H SPE! 4 IČAZJREDNA SOLA — Na Studencu so letos znova uvedli 4-razredno osnovno solo. osrednjo šolo v Sevnico se bo vozila le skupina učencev v^jih raa-redov Studenška šola Je dobila tudi novega upravitelja - Komana šiško, dosedanja upravite^ ljica pa je odšla v Sevnico na novo službeno mesto. ■ PREDLOG ZA CESTO IV-REDA — Zbor volivcev in svet krajevne skupnosti Studenec st predlagala občinski skupščini da bi novozgrajeno cesto Zavratec Rovišče uvrstila med ceste iv reda. ker le za to dovolj raz logov ■ NASLEDNJI SEJEM M. OK TOBRA — Letos so bili na ^Studencu znova uvedeni nekdanji živinski sejmi in vse kaže, da se bodo tudi učvrstili. Prihodnji sejem bo •» oktobra J-z 1 OBISK GOSLARJA IN POLJANŠKA V LISCI. Predsednik ran Goslar in predsednik kulturno-prosvetnega zbora Miloš Poljanšek sta ob četrt kovem obisku v Spod. Posavju obiskala tudi koniekcijo Lisco. Spremljal ju ie predsednik ObS Marjan Gabrič. Zanimala sta se za Sospodarske moznosti sevm fke občine, ki obsega tudi del Kozjanskega. Soglašala sta s predlogi, da je treba Kozjanskemu pomagati predvsem z modernizacijo cest po katerih se i^odo ljudje lažje vozili na delo v bližnja industrijska sredisca Na sliki: dircktor pod^tja Cene Božič seznanja gosta z delom tovarne. (Foto. M. Leganj GOSPODARJENJE V PRVIH ŠESTIH MESECIH LETOS Kdor se zaustavlja, že zaostaja! Polletni podatki sicer še lahko zelo varajo celotno gospodarsko leto, opozarjajo pa, da nekatera podjetja letos opazno zaostajajo KAJ BO S PROSLAVO 100-LETNICE ČITALNICE? Loka: odbor je odstopil Če je že »šel po vodi« asfalt, ni prav, da je odbor naredil križ tudi čez kulturno plat___________________ kom pripravljeni pomagati, vendar vsote, potrebne za falt, sami ne morejo zbrat. Ce je že pripravljalni od odstopil, pa nikak?,r1n,A tudi da je hkrati naredil ^ 1 čez kulturno plat Upamo in pričakujem . # Ločani ne bodo vrgl v koruzo, temveč s®ne STILNE. Postaja milice Je začela dobivati pritožbe, da Je gostilna j ek oš v Boštanju vfiasih odprta tudi do tretje ure zjutraj in da pivski bratci kalijo nočni red in mir Ker le Sevnica prehoden kraj. ima ponoči že odprt kmečki hram v Kolodvorski restavraciji, kjer se lahko ustavijo potniki z vlaka, le najbrž čisto odveč da bi še druga gostišča imela obratovalni čas pozno v noč. Na mi lici priporočajo, naj občina ka.1 ukrene glede tega. ■ rVD PROSI ZA POMOČ TVD Partizan Sevnica, ki po pre hodu svojih rokometašev v višjo tekmovalno skupino potrebuje vec denarja razen tega pa želi ure dlti svoj dom. Je sklenilo zapro siti delovne organizacije, nal pri spevajo za reklame Te bodo na panojih pred domom ter na lepa kih, ki vabijo na športna srečanja Za pano Je cena 2500 dinarjev, za reklamo na lepaku pa 5W dinarjev Prav bi bilo, da bi podjetja športnikom pomagala, za zgled naj bi bila krmeljska Metalna ki toliko žrtvuje za svoj kraj 9S NKDOPtSTNl OČITKI. Nikakor ni mogoče sprejeti očitkov, ki jih )e večkrat slišati v sevnl ških gostiščih, češ da občinsko vodstvo ne skrbi za ceste In zanemarja te pomembne zadeve Lahko le rečemo. da je sedanje ln prejšnje vodstvo naredilo, kar Je' bilo v njegovi moči. Zal so pri odgovornih »republiških* ljudeh naleteli na nerazumevanje Ta čas Je posebno slaba cesta proti Trebnjemu, ki Je, kot je znano. nl$o hoteli uvrstiti v na Črt modernizacije cest v prihodnjih petih letih ■ DRVA KRADEJO. Tatovi so že začeli misliti na zimo. čeprav sonce včasih Se hudo pripeka Sevniškemu gozdnemu obratu so pri Kobalovem mostu pri Jelovcu te rirv iiroVrnt ookrndU drva sKupno K&ttih 30 prosiornatsKit metrov. Milica je za storilci na šla samo sled avtomobila Dodati pa je treba, da je tudi neprevidnost kriva če se tatovom ponujajo take priložnosti Gozdni obrat pušča drva na zelo osam IJenem kraju, kar ni najboljše. ■ ZVEZA TUDI Z JAPONSKO Člani sevniškega radiokluba, ki so dobili nov prostor za svoj 100 W kratkovalovni oddajnik, kupljen spomladi vneto vzpostavljajo zve ze z drugimi radioamaterji po svetu Najdaljša zveza, ki se Jim je posrečila. Je bila z Japonsko, sicer pa imajo zveze še s 15 dru gimi državami Pojavile pa . so so tudi nepredvidene težave: anten ske naprave sevniške lokalne ra dijske postaje namreč motijo sprejem na nekaterih frekvencah kratkovalovnega sprejemnika ■ RAZGOVORI S STARS1 TA BORNIKOV. Zaradi napak pri delovanju v preteklosti starši neradi zaupajo' svoje otroke taborniški organizaciji Da bi odpravili to nezaupanje. Je vodstvo sev-niške taborniške organizacije prek radijske postaje objavilo poziv • na razgovor s starši Prvi toK razgovor Je bil v nedeljo ln Je pokazal kako pomembno Je so delovati s starši Vodstvo tabornikov želi tesneje sodelovati tud: * vzgojitelji na šoli ■ GRAHOVlCA: POKRITI AV TOBUSNO POSTAJALIŠČE. Krajevna organizacija SZDL Vitovec sl prizadeva, da bi še pred lesen-sklm deževlem Orehovica dobila pokrito aostalallšče. kjer bi otroci In drueri občani čakali na avtobuse V ta namen zbira kralevnn organlzaclla prostovollne prlspev ke občanov Wt GREDFR fMVNA MME Te dni 1e gred er znova ravnal preštevilne lame na mirenski cesti Knfe. da Je to edina pomoč, saj r^starll z ročnim delom ne zmo-vseea novano fakturirano realizacijo, se je letošnji celotni do hodek sicer povečal skupno za 17 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem, vendar skrbijo velike razlike med posameznimi podjetji. Medtem ko je Lisca po večala celotni dohodek za 20 odst., Jutranjka za 31. KK Zasavje za 26, Kovinsko pod jetje za 34, Tehnogradnje Sevnica za 42 odstotkov, je Kopitarna povečala celotni RADIO SEVNICA NEDELJA, 13. SEPTEMBRA: 10.30 — Reklame ln oglasi — Zgo dilo se )e v preteklosti — Po domače — Pogovor s predsedm kom turističnega društva Sevnica — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Razgovor s psiholo gom (poklic mizarja* — Žaklju ček oddaje. SREDA, 16. SEPTEMBRA: 16.00 — Reklame in oglasi — Zgodilo se Je v preteklosti — Znanost ln tehnika — Radi ste Jih poslušali — Razgovor s sevniškimi ribiči — Resna glasba — Zaklluček oddale Za jesen m zimo si izberite MOŠKI KLOBUK v prodajalni trgovskega oodjetja 3 SEVNICA S Velika Izbira — modni S ■ vzorci! S ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a dohodek le za 5 odst., Stil-ies le za 3 odst., Krmeljska Metalna pa je imela celotni dohodek celo za 13 odstotkov manjši kot lani. Pfi tem ne smemo pozabiti vpliva podražitev, ki še občutno zmanjšujejo vrednost doseženih odstotkov. Računajo, da so se letos cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povečale za 8,1 odst v primerjavi z letom dni prej, kmetijski pridelki so se podražili za 12,8 odst., cene gostinskih storitev pa za 11,2 odst. Za enak odst kot celotni dohodek vseh gospodarskih organizacij se je povečal tudi dohodek, ostanek dohodka pa je bil letos celo za 9 odstotkov manjši kot lani. Vsa podjetja so ustvarila — 14.858.466 dinarjev skladov, kar je poldrugi milijon novih dinarjev manj kot lani. Zaostajanje gospodarske rasti je vplivalo tudi na zaslužke zaposlenih V prvem polletju je bil v gospodar stvu povprečni zaslužek — - 1.044,93 dinarjev, kar je sicer desetina več kot lani, vendar še vedno skoraj za 200 novih dinarjev manj, kot je v istem času znašalo republiško povprečje. V celotni Sloveniji so se namreč osebni dohodki v istem času povečali za 17 odstotkov. V družbenih službah sevniške občine (šole, uprava, zdravstvo ipd.) Je znašalo letos povprečje 1.284,35 dinarjev ali 15 odst več kot lani, v celotni Sloveniji pa isti čas že 1.502 dinarja, kar je 18 odst več kot v istem času !eta 1969 M. L. Začetek sindikalnih iger Ta teden se bodo začele prve občinske sindikalne športne igre, Člani delovnih kolektivov se bodo pomerili v različnih igrah z žogo: v odbojki, rokometu in malem nogometu, streljanju, šahu, v atletskih disciplinah in v kegljanju. Največji odziv Je, razumljivo, med mladimi, ki si želijo tekmovanj. Pričakovati Je, da se bodo sindikalnih športnih iger v večjem številu udeleževali tudi stareIRI PRVE ŠTIRI PREVETROVALNE NAPRAVE Lažje so ujeli čas Spravilo sena olajša Redenškovim iz ,s’ . jam pri Boštanju naprava za dosusev__________________ v govedorejo m P^ta^ se je odločil, da bo• demiziral tudi pri ^ nje krme. Ta čas Je , izmed prvih štirih ^ v sevniški obči^’ .evati se že odločili dosuševa^ 5en„ s kar je znan, zelo> postopek za Ppred-dobre živinske A g vsem v alpskih deželan, imajo veliko Redenškovi 'eto~\ muhastemu vrem® prj imeli večjih tež g8i spravilu krme. tori ki jim je prav ventil ^ omogoča, da k™ krmo že po ®ne”Lj) n0 sušenja (ali še tleh in da laie pravi trenutek Kmetija Redenškovih iz Lisičjih jam pri Boštanju je že od nekdaj slovela kot napredna. V hiši se še dobro spominjajo, da je bila Francijeva mati pred leti naslikana v ča sniku, ko je uredila vzor no kokošjo farmo. S kokošjerjo se Redenš kovi sicer ne ukvajajoveč Po smrti očeta je začel po svoje gospodariti sin Franc. V sodelovanju s sevniškim kmetijskim kombinatom je začel pitati te leta in v tem vidi gospodarsko prihodnost doma čije. Trenutno ima 20 te let, namerava pa jih vzeti še 30, ker se, kot pravi, reja izplača samo pri veli kem številu telet. Ker |e kmetijo usmeril (Foto: Zelc*nlK) Ventilator, ki mu dosuši seno. — 'rdo. St. 37 (1008) ★ aaifc&rtt TREBANJSKE IVERI ■ SE LETOS AVTOBUSNA POSTAJA? Svet krajevne skupnosti Je dobil ponudbi novomeškega Cestnega podjetja in podjetja Slovenija ceste iz Ljubljane za ureditev avtobusne postaje na prostoru med stavbo zadruge in staro osnovno šolo. Novomeško podjetje je nekaj cenejše in je za 280.000 dinarjev pripravljeno asfaltirati cestišče in izdelati kanalizacijo. Delo še ni oddano, ker krajevna skupnost še nima zbranega dovolj denarja. Prizadeva si, da bi zamisel uresničila še letos. ■ V SREDO »BITKA NA NERETVI«. Upravi kina se je posrečilo že pred januarskim rednim predvajanjem za en dan dobiti v Trebnje Bulajičev barvni film »Bitka na Neretvi«. Predprodaja vstopnic bo že od nedelje dalje, film pa bo na sporedu -v sredo, 16. septembra. Dopoldne bo najprej predstava za šolske otroke, ob 14., 17. in 20. uri pa še za druge obiskovalce. ■ PRIPRAVE ZA NOV GASILSKI DOM. Izbran' je prostor, kjer naj bi stal nov trebanjski gasilski dom. Gasilci so predlagali, naj bi bil pod pokopališčem in njihov predlog je občinska komisija tudi potrdila. Zdaj bodo nripravili potrebno dokumentacijo. Trebnje nujno potrebulejo boljše gasilske prostore, vendar Je gradnja še precej daleč, saj ni denarja. M SLABA OSKRBA Z MESOM. Slišati je pritožbe gospodinj, ki večkrat niso zadovoljne s ponud- bo mesa v prodajalnah KZ Trebnje. Večkrat zmanjka teletine in svinine, še težje pa je dobiti drobovino. Kupci težko razumejo, zakaj ni mesa, saj živijo tako rekoč na kmetih in več ali manj poznajo razmere. ■ KONEC NEREDA Z ZASTAVAMI? Ob državnih praznikih so doslej pogosto manjkale zastave, ki so po vsem svetu priznan zunanji znak praznovanja. Bil je celo primer, ko so jo pozabili obesiti na domu družbenopolitičnih organizacij. Da bi uredila te stvari, se Je občinska skupščina odločila obešanje zastav urediti z občinskim odlokom. Obravnavala ga bo danes. Odlok, ki bo natančno določal, kako, kdaj in kje je treba obešati zastave, bo treba tudi izvajati. ■ PRVIČ V ZGODOVINI KRA-JA. Po daljšem času so glavno cesto v Trebnjem minulo sredo spet oprali. Pran le je bilo potrebno zaradi označitve prehodov za pešce in parkirnih prostorov. Trebnje je prvič v svoji zgodovini dobilo »zebre«. To je znak, (Ja lz vasi postaja mesto; v mestu pa se bo bolj treba »nositi po mestno« ali drugače rečeno: bolj paziti na red in snago. ■ KLUBSKI IZLET. Akademski klub »Pavel Golia« je ob koncu tedna priredil izlet na Triglav. Odkar ima trebanjska občina svoj študentski klub, delujejo naši študentje živnhneje kot prej. ko so bili še skupaj z- novomeškimi. TREBANJSKE NOVICE Lepo nedeljsko vreme je bilo kot nalašč za praznik in za srečanje nekdanjih bojnih tovarišev. Trebnje je praznovalo občinski praznik, praznovali so Gubčevci, ki so prišli iz različnih krajev, da znova obudijo spomine na junaška partizanska leta. V. nedeljskem dopoldnevu je bilo v Praprečah pri Trebnjem najprej strelsko tekmovanje za peskal predsednika občanske skupščine. V Dolnji Nemški vasi so ob 9.30 odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši padlemu bataljonskemu komandantu Jožku Prijatelju-Slobodanu. O tem znanem partizanskem borcu je spregovoril njegov bojni tovariš narodni heroj Franc Krese-Co-ban. Ob tej priložnosti so sklenili imenovati po njem tamkajšnji mladinski aktiv. Konferenca ZK o kadrovanju 23. septembra bo (predvidoma) seja občinske konference Zveze komunistov, je sklenil občinski komite ZK, ki je na svoji prvi popočit-niški seji obravnaval delo orgr^'^c'if*- Poglavitna točka dnevnega reda konferen* ce bo kadrovanje v občini. Kot je znano, v občini v večini področij primanjkuje sposobnih šolanih ljudi. Ob 11. uri so se pred spomenikom NOB v Trebnjem zvrstili nekdanji borci 4. SNOUB »Matija Gubec«, katere dan ustanovitve je postal praznik trebanjske občine. Popoldne je bil najprej promenadni koncert Papirniške godbe na pihala iz Vevč, ob 14. uri pa množično zborovanje. Po pozdravnem nagovoru predsednika občinske skupščine Cirila Pevca in po polaganju venca k spomeniku NOB je govoril narodni heroj Jože Borštnar. V svojem govoru je dajal za zgled požrtvovalnost, tovarištvo in druge vrline iz narodnoosvobodilnega boja ter poudaril njih pomen za sedanje premagovanje različnih težav v našem razvoju. Za tem je bil na vrsti bogat kulturni spored. Z recitacijami sta nastopala Stane Sever in Iva Zupančičeva, arije znanih oper pa je pel priljubljeni basist Ladko Korošec. Pod taktirko prof. Mihelčiča je nastopil harmonikarski zbor iz Šentvida pri Ljubljani pod vodstvom pevovodje kratkovidno prilagojene sistemizacije Varanje samsga sebe po prilagojeni sistemizaciji sodeč, v občini j Trebnje skorajda ne manjka strokovnih moči Napredek se imenuje znanost, znanosti in z njo sodobne tehnologije pa ni brez šolanih, strokovno visoko usposobljenih ljudi. T° je že stokrat povedana resnica. Kako je s tem v trebanjski občini, kakšno je sedanje stanje in kakšne so Potrebe za prihodnje, Se je spomladi spraševal ^vršni odbor temeljne T^rakevalne skupnosti in . Menil anketirati delovne orSanizacije. 2da; so že znani rezul-*> ki pa žal niso popol-’ sa) pet podjetij na po-ne vprašalne pole niti oa9ovorilo ni. V se gospodarske organi- so odgovorile na "Prašanja. štipendirajo, i in Piši skupno 18 di-l K°v in študentov, izrednih ^a ^tuc^ra 10 zaposle-s 'T° pa še ni najhuje: * huie je. da očitno ni-Dn posebnih potreb j strokovnih kadrih. In enpn' ki premore nen SarneQa diplomira-■a ekonomista in ki ni-ga J. Podjetjih niti ene-ka> l^OTn^ran"Pa nravni-KQko je to m0g0£e? Potrebe se ugotavljajo na podlagi sistemizacije delovnih mest, le-ta pa je povečini prilagojena sedanjim razmeram Skorajda neverjetno se sliši, da mirenska tovarna Dana. po sistemizaciji sodeč, ne potrebuje ljudi z visoko izobrazbo, da mokronoška Iskra ne potrebuje nikogar ne z visoko ne z višjo, da trebanjskemu obratu Modnih oblačil ni potreben nihče s srednjo šolo. In vendar te tri tovarne zaposlujejo kakih 500 ljudi! če bi sklepali po sistemizacijah, bi hitro ugotovili, da v anketiranih podjetjih ni tako hudih kadrovskih primanjkljajev in da pretiravajo tisti, ki bijejo plat zvona. Na delovnih mestih, za katera sistemizacije določajo visoko izobrazbo, ustreza po rezultatih ankete kar 78 odst. ljudi, ki jih zdaj zasedajo. Za srednjo izobrazbo je odstotek 72. za nižjo pa 88,5. Hudo bi se varali, če bis verjeli prilaaoievim sistemizacijam, ki jim marši-kie očitno botruje kratkoviden boj za dosežene položaje. M LEGAN VELIKO DENARJA JE ŽE ZBRANEGA Kljub zamudi - do roka vlečki nato*C8vanle? ~ Pr' sradnji smučarske mce v Trebn'em je ta čas nekaj zamude, vendar jo je mogoče še nadoknaditi bodo y vse P° sreči, ^eseoa 2ai5etku prihodnjega rave _ ^čeij montirati nap-^ ,Srnučarsko vlečnico ^aSotov1: ^iskim motelom. ^ prJ61]0 Je. da bo opre-v a v zedini sep-, Ju^ nekaj tednom plenili n °’ ^ so zatrdno ^rslceen L Zadnji seji smućena * ’ vl®čn;ca po- 0("° predvidenega betoniro* novembra. Te Da JO nosilne stebre. flatHepnP °VrSh nekatere zlomkih Jf°Vorice o velikih razširiie ki so se ^rat Trebnjem, še ° noanci-w stala iin« Vlečnica sama bo „l^00 dinarjev, ki ^jetje A^nik' ljubljansko ^do tiStra d^l kot poso-J03, leta. Razen h ^tažo f0100 h° treba N Še gradnjo od- Viev. bllzno 30.000 di-ki J° VOdi 5? i",T Nadeto o manj * ^ izvitih Inštituta za fi^ljeoe u< ra,ziskc>vanja iz Ohj^avitost upoš,teva sPlo&- 52? uvršča86*. ,trebanj,ska Wto im o 8610 na 54 • Sv^va .^tTK) 5e občine 5*% ' ,Mrffka Sobota/ «o ^ju n 'šail. Šentjur njo’ o5m'>ž 131 Lenart v ^ 60 O?xu,pno Je v Slo-°b6ln- Da bi tndl *tv bii °a ka- , o , drugi, več bo ^roS^°t<>Vltvah Posve- Prihodnjič. narjev je že zbranih, še nekaj desettisoč pa so obljubila nekatera podjetja v občini in zunaj nje. Ker to ne bo zadostovalo, so člani smučarskega kluba sklenili, da bodo tisti, ki so zaposleni, prispevali po 50 dinarjev, pomagali pa bodo še s prostovoljnim delom. Predlagal so tudi nabiralno akcijo med drugim prebivalstvom, saj je gotovo, da se bo smučanje z zgraditvijo vlečnice zelr» razširilo zlasti med mladino, naprava pa bo tudi sicer pomenila veliko turistično pridobitev za kraj. M. L. ZDAJ GRE PA ZARES. Na Jelševcu pri Trebelnem gradbeno podjetje iz Grosupljega začelo graditi novo šolo. Sezidalo bo spodnji del, temelje in kleti, zgornji montažni del pa bo naredilo škofjeloško podjetje Jelovica. Lepa, prostorna šola, na katero učenci in učitelji komaj čakajo, bo, kot jp zagotovljeno, dograjena do konca letošnjega leta. (Foto: Leopold Pavlin) ^t, o* Spet se je zvrstila Gubčeva brigada - Odkritje spominske plošče Jožku Prijatelju - Govor Jožeta Borštnarja, bogat kulturni spored Odlikovanja ob občinskem prazniku 4. septembra, ob dnevu občinskega praznika, je predsednik občinske konference SZDL Tone Žibert slovesno izročil odlikovanje šestim zaslužnim možem trebanjske občine. Za delo v gasilskih organizacijah je dobil Franjo Bulc z Mirne red republike z bronastim vencem, Ivan Novak iz Trebnjega pa red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Za sodelovanje v sindikalnih organizacijah so dobili: Tone Gole iz Trebnjega in Tone Koščak iz Mokronoga red dela s srebrnim vencem t Anton Strmole in Albin Zore z Mirne pa medaljo dela.' V imenu nagrajencev se je zahvalil Franjo Builc. j Nace Gabrijel ~| 25. avgusta so na trebanjskem pokopališču sirene poslednjič zatulile v slovo 46-letnemu šoferju Nacetu Gabrijelu, zadnjič so se od njega poslovil^ svojci prijatelji in stanovski kolegi. Gabrijel se je rodil 18. novembra 1924 v Trebnjem. Kot komaj 18-leten fant je sledil zgledu svojega brata, prenehal s šolanjem in sredi 1942 začel delati za narodnoosvobodilni boj. Ob kapitulaciji Italije se je pridružil partizanskim enotam Cankarjeve brigade in bil kasneje sprem- ljevalec predsednika izvršilnega odibora Osvobodilne fronte. Po vojni se je zaposlil kot šofer in se dolga leta varoval nevarnosti na cesti. Drugače pa je bilo z zahrbtno boleznijo, ki je družni prerano iztrgala očeta, prijateljem in znancem pa dobrega človeka. Njegova poslednja pot je pokazala, kako so. ga ljudje cenili in kako težko jim je bilo pri prezgodnjem slovesu. V znamenju bogate kulturne prireditve je minilo praznovanje letošnjega občinskega praznika. Na sliki: nastop basista Ladka Korošca in harmonikarskega orkestra iz Šentvida pri Ljubljani. (Foto: Legan) PRAZNIK OBČINE IN GUBČEVE BRIGADE Prijetno srečanje ob prazniku Stanega Pečka pa so več pesmi zapeli pevci Mirenske doline. Prireditev je sklenil skupni nastop godb na pihala iz Vevč, Metlike in Trebnjega. Danes o podražitvi kruha Dopoldne se bodo prvič po dopustniškem obdobju zbrali odborniki občinske skupščine. Med drugim bodo obravnavali tudi predlog jivilskega kombinat^ »žito«, ki želi podražiti kruh. Podjetje predlaga, da bi bil odslej beli kruh po 2,40 dinarja, čmi pa po 1,60 din, to pa je približno eno desetino več, kot je stal kruh doslej. Svoj zahtevek utemeljuje s stroški peke; po obračunu stane podjetje kilogram belega kruha 2,34 din, kilogram ornega^ pa 1,58 din. Pričakovati je, da bo občinska skupščina ustregla predlogu. ;jSh J" ■'F’m w mšB m Kimu i iiii*»:,.|.<*.'j»^r_:.. iiM i | Nekako do sredine poletja je gradnja prvega motela na zahodnem Dolenjskem potekala počasi, zdaj pa kar hitro napreduje. Motel, ki bo stal na Jasnici, gradi SGP ZIDAR za podjetje AVTO Kočevje (Foto: Jože Primc) Motel na Jasnici bo še letos gotov Nekatere težave med gradnjo je ZIDAR uspešno premostil - Oprema ne bo zadržala gradnje, če bo naročena dovolj zgodaj - V motelu bo tudi bar - Silvestrovanje na Jasnici torej po vsej verjetnosti že letos Prvi motel na območju zahodne Dolenjske bo stal na Jasnici, se pravi skoraj na meji med kočevsko in ribniško občino. Gradi ga SGP ZIDAR iz Kočevja za podjetje AVTO Kočevje, dograjen pa bo do 15. decembra letos. Še letos šola in nikoli več Učenci iz Starega kota se bodo več naučili, če bodo obiskovali popolno osemletko PO OBČINI H PODPRESKA: VOLITVE V »JELKI« — Na nedavnih volitvah v obratu »Jelka« so izvolili v svet svoje ekonomske enote Draga Brim-ška, Edvarda Muhiča, Jožeta Pojeta, Franca Troho in Rezko Turk; za člana delavskega sveta Lesne industrije Kočevje sta bila izvoljena Stane Dulmin in Jože Poje. Za člana centralnega delavskega sveta podjetja SLOVENIJALES Ljubljana je bil v tej enoti izvo-len Ludvik Recek, računovodja LIK Kočevje. fl VAS*FARA: BORCI NA OBI-SKL - Okoli 70 bivših borcev, ki so zaposleni pri podjetju LJUBLJANA TRANSPORT, je prišlo v nedeljo, 22. avgusta, sem na obisk. Pred spomenik padlim borcem so položili vence, njihov pevski zbor pa je zapel tudi nekaj partizanskih pesmi. Goste je podzravil predsednik domače krajevne organizacije ZB Matija Letig. Gostje, ki so prišli sem tudi na izlet, so si popoldne organizirali zabavo. 9 KLINJA VAS: LETOS VODOVOD — Vse je pripravljeno za gradnjo 1640 m dolgega vodovoda za Klinjo vas. Krajevna skupnost mora nakazati Vodovodni skupnosti Kočevje-Ribnica le še okoli 13.000 din obveznih prispevkov za priključke in 85.000 din, ki jih je prispevala za gradno občinska skupščina Gradnja se bo začela sredi septembra. Vodo bo dobilo 26 hiš. Vsa zemeljska dela bodo opravili vaščani s prostovoljnim delom H PODPRESKA: TRI NOVE HISE — Dve novi stanovanjski hiši že gradita dva člana kolektiva Združenega KGP Kočevje, tretji pa bo začel graditi prihodnje leto Hkrati izginjajo ruševine hiše, ki je bila podrta že mnogo let in je kazila videz vasi. ■ PODPRESKA: RAZLIČNO O SOLI — O osnovni šoli v Pod-preski je med vaščani različno mnenje. Nekateri pravijo, da ne daje učencem dovolj znanja in naj bi šolarje vozili na Travo ali v Loški -potok, ko bo tam zgrajena nova šola; drugi pa bi radi, da bi šola v Podpreski ostala. Zagovorniki prvega mnenja so predvsem tisti, ki želijo, da bi njihovi otroci dobili kar največ znnnja in da bi bili sposobni nadaljevati študij na drugih šolah. S PODPRESKA: PREMALO VODE — Vodovod za Podpresko letos poleti sicer ni presušil, ker je bilo kar precej dežja, v lanski suši pa je bila vas več dni brez vode Vendar si bodo vaščani morali zagotoviti več vode ne le zaradi morebitne suše, ampak tudi zaradi večjega števila hiš, zaradi .več živine in zaradi nove proizvodne dvorane Ki bo gotova novembra H VAS — FARA: KAJ BO S CESTO? — Prebivalci Vasi — Fare in ostalih vasi ob cesti Kočevje — Brod na Kolpi se zelo zanimajo, kdaj bo posodobljena ta cesta. Zahtevajo tudi več obvestil v časopisu, kako napredujejo dogovori o posodobljenju oe-ste 2al novih novic ni. Počakati je treba, da bo sprejet novi 5-letni načrt posodobljanja in gradnje cest za vso Slovenijo. ■ KOBLARJI: PRIPRAVE SE TRAJAJO — Priprave za gradnjo vodovoda za Koblarje in Mrtvice še niso končane. Treba je dobiti še soglasje lastnikov zemljišč, po zemlj: katerih bo potekal 2300 m dolg vodovod. Ce bo vreme zadovoljivo. bo vodovod narejen še letos ■ ■ ■ PRIČEL SE JE ZOPET POUK in mestne ulice so zaživele. Polne so razigrane mladine. Zato bi "bilo potrebno urediti oznake na cestah, kjer so prehodi za pešce, ki jih sedaj ni. Ali je nekaj kilogramov barve večji strošek, kot bo, če bo prišlo do nesreče ali celo smrti? Nekdo mora biti za to odgovoren! Oznake morajo biti, vsaj na nevarnih prehodih! ■ B ■ ČEBELARJI so z letošnjim donosom medu še kar zadovoljni. Nagajalo jim je vreme, prav ko je medila hoja. Tedaj so stočili največ medu. Sedaj je paša slaba. Kontrolni panj je pokazal pri znanem čebelarju Marinc-Iju tudi do 30 dkg upada donosa na dan. S prezimitvijo čebeljih družin bodo imeli čebelarji tudi letos skrbi in stroške. ■ ■ ■ PRETEKLO SREDO so ac ustavili v Kočevju profesorji zemljepisa in zgodovine iz Vojvodine Skupaj jih je bilo 37. Pripeljali so se preko Dolenjske, kjer so si ogledali tamkajšnje kraje in zanimivosti. Po ogledu Kočevja in zanimivosti so prenočevali v HOTELU PUGLED. S sprejemom, bivanjem in oskrbo so bili zelo zadovoljni. Naslednji dan so od potvali preko Cerknice v Koper. H B ■ ZA »POLHARSKI TE-DKN« so priprave v polnem razmahu. Na zadnjem sestanku v HOTELU PUGLED, ki je dobro obiskan, so bile dolčene še vse podrobnosti za razstavo in. ostale prireditve. Polharji bodo o prireditvah obveščeni z okrožnicami, Pogodba o dograditvi se glasi »na ključ«, se pravi da mora ZIDAR za motel oskrbeti v glavnem tudi vso opremo. To pa pomeni, da ni nobenih takih ovir, da v novem motelu ne bi bilo že letos silvestrovanja. ZIDAR je — kot je povedal direktor inž. Oto Dev-jak — imel pri gradnji precej težav, ker je manjkalo cementa, * železa in delavcev, pa tudi ostrešje za motel so morali naročiti pri drugem podjetju, ker je ribniški INLES dobavo odpovedal. Vendar bo motel do roka gotov, če ne bo kakšnih novih izrednih neugodnosti. Gradnja hitro napreduje. ZIDAR ob našem obisku še ni imel načrtov za opremo motela, čeprav bi jih moral dobiti do 25. julija. Na nedavnem gostinskem sejmu v Ljubljani, ki je bil hkrati z vinskim sejmom, občinstvo pa z vabili, lepaki in po časopisih. Zamisel o »Polharskem tednu« je naletela na tak odziv in zanimanje, da bi ga morali uvrstiti v redni vsakoletni program turističnih prireditev v Kočevju. B B B MLADINSKO GLEDALIŠČE iz Ljubljane bo v organizaciji Zveze kultumo-prosvetnih organizacij občine Kočevje otvori- lo letošnjo jesensko gledališko sezono. V petek, 25. septembra, bodo uprizorili mladinsko igro »Oliver Twist«. Točen program bo še objavljen. B B B MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE V PRAKTIČNIH VAJAH bo priredila za svoja društva Občinska gasilska zveza Kočevje. Tekmovanje bo v nedeljo, 13. septembra. Začelo se bo ob 8. uri na športnem stadionu v Gaju. Tekmovanje bo zelo zanimivo tudi za gledalce, ki jih zveza vabi na ogled tekem, da bodo videli spretne gasilce, ki nesebično pomagajo varovati življenja in premoženja. Sele ko vidiš tako tekmovanje, dobiš pravo sliko o gasilstvu, ki zasluži več priznanja in upoštevanja, kakor ga ima sedaj. B B B TURISTIČNI DELAVCI iz Kočevja so bili preteklo sredo na sestanku na Sinjem vrhu pri Vinici. Pri upokojencu Ivanu Sne-lerju so se pogovoril o polharski razstavi. Polharji s Sinjega vrha bodo sodelovali na kočevski razstavi. Sestanek je bil tudi sicer zanimiv, ker so se pogovorili o sodelovanju tudi na drugih področjih turizma. pa nam je inž. Ljubo Pivk, strokovni svetovalec za turizem in gostinstvo pri Elektrotehni Ljubljana, povedal, da so načrti za vgrajeno opremo motela na Jasnicd gotovi. Vedo tudi, kakšna oprema je potrebna. Opreme na zalogi nimajo, dobe pa jo lahko od proizvajal- V drugem letniku imajo 23 učencev. Razen tega je v drugem letniku tudi že učenec, ki bo delal v radio-elektroservisu tega podjetja. V tretjem letniku imajo 14 učencev. Pri TRGOPROMETU so v preteklih letih sprejemali v uk poprečno po 14 do 15 Novo v knjižnici Kočevska knjižnica je dobila v zadnjem obdobju naslednje nove knjige: B Mladinske knjige — Vandot: Kekec gre na pot, Kekec se vrne, Kekec in botra Pehta, Kekec ozdravi Mojco; Kriiss: Moj praded in Jaz, Litovske pravljice; Antič: Koder plavih las; Ascher — Pink-hof: Zvezdni otroci; Peroci: Na oni strani srebrne črte; Podgorec: Bell Ciganček; Božič: Ko sc prikaže rdeči konj; Jurca: Rdeči škorenjčki, Slovenske ljudske pripovedi; May: Gospod in kovač I, Otok draguljev II; May: DerviS I, V dolini smrti II, Soboljar in kozak III. B Strokovne knjifje: Pogačnik: Zgodovina slovenskega slovstva TV: Priročnik za poslovanje specialnih knjižnic; ' Kos: Ikebana; Ustava SFRJ in SRS z dodatki; Spock: Nega in vzgoja otroka; Cujkov: Konec tretjega ra.iha; Mnclean: Vojna na Balkanu; Koši-ček: Spol, ljubav i brak; Rastlino; Fromm: Zdrava družba; Lee — Emerl: Zdravnik B Leposlovne knjige: Rak: Sem ga res ubila? Cronin: Dnma z nageljni; Potrč: Onkraj zarje; Kolar: Samomor v nebesih; Kocbek: Groza; Strniša: Zver.de; Guthrie: Veliko nebo; James: Tanka rdeča črta; Dolenc. Men talnica; Rupel: Bele sobe; Zidar: Oče naš; Zidar: Barnkarji; Charles — Roux: Pozabite Palermo; London: Mala gospa velikega doma; Stone: Tisti, ki ljubijo; Defoe: Moll Flanders; Saga o Njalu; Hesse: Stepni volk In Leskov: Saborjaui. cev v manj kot mesecu dni. Veljala bo okoli 360.000 din. Zaradi opreme ni nobenih zadržkov, da motel ne bi bil gotov celo že 29. novembra. Gradnja motela z vgrajeno opremo vred bo veljala okoli 5,8 milijona din. Motel bo imel 64 postelj in 207 sedežev. V tej, prvi fazi motel ne bo imel garaž, pač pa okoli 40 parkirnih prostorov. Garaže bodo zgrajene kasneje. V motelu bo tudi bar. Jože Primo učencev. Lani in letos so jih sprejeli nekoliko več zato, ker so se nekateri trgovci zaposlili drugje, predvsem v NAMI, in zaradi predviden;h novih gradenj trgovin Nagrajevanje učencev ima- Kmetijci sejali V petek, 7. avgusta, je bila v Kočevju prva seja komisije za sestavo družbenopolitičnih stališč o razvoju kmetijstva v občini, ki jo je imenovala občinska konferenca SZDL. Udeleženci so se zavzeli predvsem za urejanje vzornih kmetij, za boljši odkup in semensko službo, za zložbo zemljišč, za oprostitev carine na kmetijske stroje, za ugodna posojila za kmete in spremembo zakona o dedovanju. Pozdravili so tudi sklep občinske skupščine o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva, katerega bodo predvidoma prispevale vse gospodarske organizacije. Za predsednico komisije so izvolili inž. Franco Zavolov-šek. B B B TUDI V KOČEVJU je zelo veliko'pony-ekspres koles, ki postajajo že prava nevarnost za lahkopešce in za voznike teh koles. To kolo lahko doseže precejšnjo hitrost, ni pa ga tako lahko voziti prav zato, ker sede na njih neizkušeni vozniki in celo otroci. Cestno prometnih znakov običajno ne spoštujejo. Vozijo z vso hitrostjo, nekateri kar po pločnikih okoli NAME in do osnovne Sole. šola v Starem kotu v kočevski občini je bila pred leti proti volji staršev ukinjena, nato pa spet obnovljena. Tik pred začetkom tega šolskega leta pa je bil na željo staršev sklican sestanek predstavnikov občinske skup- Spet Šeškove nagrade Ob letošnjem prazniku občine Kočevje, ki bo v prvih dneh oktobra, bodo spet — tokrat tretjič — podeljene nagrade šeškovega sklada. Te nagrade podeljujejo vsako leto najbolj zasluženim kulturnim, javnim', pa tudi drugim delavcem na območju občine. Občinski praznik je pred vrati, razpis pa še ni objavljen. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bo objavljen v teh dneh. Kulturne, politične, deiovne in druge organizacije bodo še te dni zaprošene, naj predlagajo najzaslužnejše občane občane kot kandidate za nagrade. V vrtcih Zavoda za otroško varstvo v Kočevju je že premalo prostora, da bi lahko sprejeli vse otroke, ki bi jih starši radi dali v oskrbo. Zato že vsi težko čakajo, da se bo začela gradnja nove otroške varstvene ustanove. Najmanj prostora je v oddelku za varstvo otrok, ki že jo urejeno tako, da dobi učenec za čas praktičnega izobraževanja v trgovini mesečno nagrado 109 din v prvem letniku, 150 din v drugem letniku in 200 din v tretjem letniku; za čas šole pa 50, 100 oziroma 150 din glede na letnik, katsrega obiskuje. Razen tega imajo še gibljivi del mesečne nagrade za praktično delo, ki znaša 50 do 150 drim; po vsakem končanem šolskem letu pa še enkratne nagrade za dosežen učni uspeh, ki znašajo za odlično spričevalo 150 din, za prav dobro 100 din im za dobro 50 din. Vse kaže, da je bila ukinitev učiteljišč preuranjena. To se pozna predvsem v občinah, ki imajo po vaseh veliko šol. Učitelji namreč iz manjših vasi odhajajo v večja naselja, predvsem mesta. Dijaki, ki nadaljujejo študij na pedagoški akademiji, se običajo vpišejo na predmetne skupine. Predmetni učitelji pa niso primerni za razredni pouk. Prav manjše šole na deželi, kjer mora en učitelj običajno učiti vse razrede, pa potrebujejo predvsem učitelje za razredni pouk. ščine, osnovne šole Kočevje, TIS in domačinov, na katerem so v glavnem soglasno ugotovili, da učenci na šoli v Starem kotu ne dobe dovolj znanja za nadaljnje šolanje, zato bo šola s prihodnjim šolskim letom ukinjena. Število učencev na tej šoli iz leta v leto pada. Lani jih je bilo le še 16. Zdaj so sklenili, da bodo še s tem šolskim letom učence 5. in 6. razreda, ki jih je 9, pre-šolali na popolne osemletke v Kočevje in druge osemletke v sosednji ribniški ali cerkniški občini. V prihodnjem šolskem letu pa na šoli v Starem kotu ne bo več pouka. Otroci se bodo vozili v druge kraje ali stanovali v internatih ali pa bodo starši šolarjev poiskali za svoje otroke stanovanje pri sorodnikih v raznih krajih, kjer so popolne osemletke. Stroške za oskrbo v internatu ali za prevoz z avtobusom bo plačala TIS Kočevje. obiskujejo šolo, saj so morali odkloniti okoli 10 šolarjev, ki bi jih starši radi dali v varstvo. Nekoliko boljše, vendar še vedno nezadovoljivo, je pri varstvu predšolskih otrok. Varstvo in dva obroka hrane za šolske in predšolske otroke velja v vrtcu na mesec 197.60 din, ko je bila lani 132.60 din, V jaslih oziroma oddelku za dojenčke pa je še nekaj prostih mest. Oskrba dojenčka in trije obroki hrane na dan veljajo na mesec 250 din. Za oskrbo otrok, kjer znaša v družini mesečni dohodek na člana manj kot 500 din, plača del oskrbnine tudi temeljna izobraževalna .skupnost. Višina prispevka je odvisna od tega, kako visok je dohodek na družinskega člana. Ta prispevek, ki je pomoč družinam z majhnimi dohodki, je uvedla TIS s 1. majem letos. '* Gibanje prebivalstva V avgustu sta hila na območju matičnega urada Kočevje rojena dva otroka: deček in deklica. Poročilo se je 8 parov. Umrli so: Ivana Rus, preužitkarica iz Pri-cerkve 22, stara 83 let; Rozalija Gole, soc. podpiranka iz 2eljn 32, stara 64 let; Marija Pichner, družinska upokojenka iz Morave 27, stara 80 let, in Zvone Lajovic, gozdarski Inženir iz Kočevja, Kidričeva IV, star 33 let. Seveda bi pomanjkanje učiteljev lahko premostili, če bi učence vozili v popolne osemletke. Prevozov učencev pa v kočevski občini ni mogoče organizirati še več, kot jih že je, iz več vzrokov. Občina je druga največja v Sloveniji, a ima le okoli 17.500 prebivalcev. To pomeni, da bi bilo učencev za prevoz malo, voziti pa bi se morali zelo daleč. Ob vsem tem pa je v občini asfaltiranih le okoli 14 km cest, ostale pa so slabe. Razen tega do mnogih vasi cest sploh ni. J. P. DROBNE IZ KOČEVJA Učenci nagrajeni po učinku TRGOPROMET Kočevje sprejel v zadnjih dveh letih v uk nekaj več učencev MERCATOR Ljubliana — poslovna enota trgovskega podjetja TRGOPROMET Kočevje je sprejela letos v uk 17 učencev, in sicer 10 za živilsko stroko, 3 za mešano, 2 za oblačilno in po enega za tehnično in kemično stroko. Preveč in premalo otrok Namesto staršev, ki imajo majhne prejemke, plača del oskrbe v vrtcu TIS NIČ ODZIVA NA RAZPIS ŠTIPENDIJ Še več učiteljev bo manjkalo Temeljna izobraževalna skupnost Kočevje je letos razpisala dve štipendiji za študij razrednega pouka na pedagoški akademiji. Na razpis se ni prijavil nihče, kar pomeni, da bo v kočevski občini tudi v prihodnje primanjkovalo učiteljev za razredni pouk, in sicer predvsem na manjših šolah po vaseh. KOČEVSKE NOVICE Žena služi kruh v tujini Žena v tujini, mož pa doma gospodinji Sedanji čas je marsikaj postavil na glavo. Živimo v obdobju nenehne tekme ih pehanja za denarjem. Znana stvar je, da je precej Ribničanov na delu v tujini. Med njimi so tudi ženske. : Z lastnimi prizadevanji — (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubllana) 20.35 DEKLETA Z 04 — italijanski film (Ljubljana) 22.05 3—2—1 (Llubljana) 22.10 MALO JAZ. MALO Tl -quiz TV Beograd (Llubljana) 23.« PORnr-n.A (Ljubllana) 2. spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 TRAPOLLO HH 33 oddaja TV Llubljana (Zagreb) 18.15 RISANKA (Beograd) 18.30 JAZZ (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 ZNANOST (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED TTAI/mNPKF TV SOBOTA, 19. septembra 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.00 DRŽAVNO PRVENSTVO V TENISU - prenos do 17.30 (Beograd) 17.45 OBZORNIK (Ljubljana) 17.50 NARODNA GLASBA (Bgd) 18.20 W Busch: CIPEK IN CA-P£K — mladinska igra — (JRT) (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU — NaSe zastave na Am pumah (I oddaja) (Llubljana) 19.45 CIKCAK (Llubljana) 20.00 TV'DNEVNTK (Llubljana) 20.30 3—2—1 'Ljubljana) 20.35 KAJKAVSKA POPEVKA -prenos iz Krapine (Zagreb) 22.10 3—2—1 (Ljubljana) 22.15 IRPN^rnE — ameriški film (Ljubljana) 23.45 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 0.05 POROČILA (Ljubljana) 2. spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb) 17.50 NARODNA GLASBA (Bgd) 18.20 TV IGRA (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU — (Beograd) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNTK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO ODDELEK ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA KRKA IVANČNA GORICA Nabiralcem zdravilnih zelišč Priporočamo, da nabirate PREDVSEM naslednja zdravilna zelišča, ki jih plačujemo po sledečih cenah: LIST: hribske rese, plahtice 7,50 din, jedilnega kostanja 1.50 din, rdeče jagode 3.50 din, slezenovca 4,00 din, regrata 4,20 din. RASTLINO: navadne plahtice 7 din, sme-tlike 3 din, škržolice 5 din, zlate rozge 1,40 din, urhovke 2,50 din. KORENINE: arnike 32 din, medvedovih tac 6 din, velikega divjega janeža 10 din, malega divjega janeža 19 din, sladkih koreninic 10 din, trobentice 10 din, regrata 4 din. LUBJE: divjega oreha 3,50, navadne krhlji-ke 5,50 din. PLODOVI: šipka celega 4 din, črnega trna 2.50 din, jerebike 4,50 din. Po navedenih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem. Nabiralcem, ki nam bodo sporočili, da nabirajo zdravilna zelišča za našo tovarno, bomo zdravilna zelišča plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, če se bodo cene znižale. Če se bodo cene zvišale, bomo zelišča plačali po višjih cenah, t. j. po cenah, ki bodo veljale na dan prevzema. Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš cenik! Odkupujemo tudi suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah. V jeseni bomo odkupovali tudi plod divjega kostanja po zelo ugodnih cenah Vsa pojasnila za pravilno nabiranje In sušenje zdravilnih selišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v IVANČNI GORICI (zadružni dom) In v odkupni postaji Novo mesto. Novi trg 9. Stanovanjsko in komunalno podietje BREŽICE razpisuje JAVNE NATEČAJ za oddajo stavbnih parcel za gradnjo garaž v mestu Brežice Javni natečaj bo 17. 9. 1970 ob 9. uri na sedežu podjetja, Brežice, Cesta prvih borcev 9. — Oddali bomo: a) 10 stavbnih parcel od 1 do 10 v Zupančičevi ulici, b) 4 stavbne parcele od 1 do 4 v Gubčevi ulici, c) 8 stavbnih parcel od 1 do 8 v Ul. Ilije Gregoriča, d) 26 stavbnih parcel od 1 do 26 v Kettejevi ulici (ob Bizeljski cesti), e) 13 stavbnih parcel od 1 do 13 ob rokometnem igrišču. Kot ponudniki za stavbne parcele pod a), b) in c) tega razpisa lahko nastopajo tisti občani, ki stanujejo v starem delu mesta (Hrastinca), za stavbne parcele pod d) in e) pa občani iz novega dela me-s+\ (Hrastinca). Kot ponudnik ne more nastopiti tisti, ki že ima garažo. Pismene ponudbe je treba vlagati na sedežu podjetja do pričetka javnega natečaja v zaprti ovojnici z oznako »Garaže«. Varščina znaša 200 din. Odškodnina se plača ob podpisu pogodbe. Na javnem natečaju se lahko podajajo višje ponudbe. Izklicna cena m ostali pogoji na udeležbo na javnem natečaju so razvidni na sedežu podjetja. inDUSTRIJR IDOTORDIH VOZIL novo oiesto '4 Q \ fe-.v. ..-j \v>V, m .jf OBIŠČITE NAS NA JESENSKEM ZAGRutŠKEM VELESEJMU OD 10. DO 20. SEPTEIBRA1970! V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 11. septembra — Milan Sobota, IS.', septembra — Silvin Nedelja, 13. septembra — Filip Ponedeljek. 14. sept. — Zdenko Torek, 15. septembra — Nikodem Sreda, 16. septembra — Ljudmila Četrtek, 17. sept. — Frančiška JCI14 Brcžice: 11. in 12. 9. Španski barvni film »Agent X 13«. 13. in 14. 9. francoski barvni film »Bar-barela«. 15. in 16. 9. ameriško-romunski barvni film »Stolp cesarja Trajana«. Črnomelj; Od 11. do 13. 9. ameriški barvni film »Izgubljena komanda«. 15. in 16. 9. ameriški barvni film »Poslednji safari«. Kočevje — »Jadran«; Od 11. do 13. 9. ameriški barvni film »Ples vampirjev«. 14. 9. ameriški barvni film »Ladja fantom«. 15. in 16 9. francoski barvni film »Benjamin«. Kostanjevica; 12. 9. ameriški film »Tarzan in žena lovec«. 13. 9. angleški barvni film »Lady »L«. Krško; 12. in 13. 9. ameriški barvni film »Gospodu z ljubeznijo« 16. in 17. 9. nemški barvni film »Avanture na Amazonki«. Metlika: Od 11. do 13. 9. ruski barvni film »Vojna in mir« — II. del Od 11. do 13. 9. ameriški barvni film »Cena maščevanja« 16. in 17. 9. angleški barvni film »Mister deset odstotkov«. Mirna: 12. in 13. 9. ameriški barvni film »Jugozahodno od So-nore«. Novo mesto: Od 12. 9. do 14. 9. mehiški barvni film »Pravica do rojstva«. 15. in 16. 9. domači barvni film »Sirota Marija«. 17. in 18. 9. francoski barvni film »Zbogom, prijatelj«. Sevnica: 12. in 13. 9. italijanski film »Romul in Rem«. 16. 9. aneleškl film »Traper«. Ribnica: 12. in 13. 9. francoski barvni film »Bledolični ubijalec«. Sodražica: 12. in 13. 9. ameriški film »Ben Hur«. Šentjernej: 12. in 13. 9. francoski barvni film »Nesmrtni bojevniki«. Trebnje: 12. in 13. 9. ameriški barvni avanturistični* film »Mar- ni«. 16. 9. jugoslovanski barvni vojni film »Bitka na Neretvi«. Izredne predstave: ob 10. uri za šolo, za druge ob 14., 17. in 20. url. 8 fflft ^ Si Po mučni bolezni nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata ANDREJ TEKAVEC jz Sel pri Gornji Straži Toplo se zahvaljujemo vsem tistim, ki so ga spremljali na zadnji poti, mu poklonili vence, cvetje, sočustovall z nami. Zahvaljujemo se kolektivu NOVOLESA, TDP, TVP, CLS, sovaščanom, posebno pa njegovim sosedom, ter gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerke Minka, Angelca, Milena z družino in Danica, sinova Stane z družino, sin Stanko in drugo sorodstvo. Namesto venca na grob pokojnega Antona Gošnika iz Ljubljane poklanjajo člani taborniškega kluba »Strela« iz Novega mesta Zvezi slepih v Novem mestu 200 din. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. Zveza slepih Novo mesto Podpisana Ana Mešiček, Ziger-ski vrh 21, Sevnica, preklicujem in obžalujem vse izjave, ki sem jih govorila zoper Marico Motore, in se obenem zahvaljujem, da je odstopila od zasebne tožbe. Matija Ciniermančič, Orehek 18, preklicujem žaljivo besedo, ki sem jo izrekel Mariji Povše. Andrej in Neža Stampfelj ia Ljubljane, VI. aktivistov 1, Sto-žice, prepovedujeva vsem hojo in vožnjo po najini njivi v Banji Loki pri Novih selih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Zavod za požarno varnost Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM Izklicna cena je 4.500 din. Licitacija bo 11. 9. 1970 ob 10. uri v prostorih zavoda. LUNINE MENE 15. 9. ® ob 12.10 22. 9. € ob 10.42 30. 9. O ob 15.32 IJOB/ESTILAI OBLAČILA OČISTI ekspresno družbeni servis Pralnica jn kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure NE HODI DOMOV BREZ Frančiška Janc, Trška gora 1, Otočec, preklicujem, kar sem neresničnega govorila o Stanetu Po-sleku iz Trške gore, Otočec ob Krki. Podpisana Marija Sitar, Šmihel 69 pri Novem mestu, prepovedujem vsako hojo in vožnjo po naši zemlji v Šmihelu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. MOTORNA VOZILA POCENI PRODAM dobro ohra njen moped v voznem stanju (trobrzinec), tip Colibri T 12, letnik 1967. Ogled vsak dan pri Mariniču, Dol, Trebnje. PRODAM FIAT 750 v odličnem stanju. Martin Vesel. Uršna se-la 19- „ « PRODAM oseoni avtomobil R 8, 1108 ccm, prevoženih 28.000 km. Naslov v upravi lista /1893/70). PRODAM PRODAM diatonično harmoniko. Naslov v upravi lista (1874/70). PRODAM nov pomivalni stroj za 6 oseb, znamke Castor. Ponudbe pod »1200« v oglasnem oddelku PRODAM rodovniškega psa nemškega ovčarja, starega 2 leti, h Šolanega čuvaja, tudi za potre* be čuvaja v podjetju. Jože Komočar. Maribor. Maistrova ul. PRODAM desni štedilnik na drva »Gorenje«. Kraševec, Kettejev drevored 42, Novo mesto. UGODNO PRODAM rablieno kuhinjsko ooh'štvo. hladilnik m divan Bratkovič. Krško. Aškerčeva ulica 6 PROD*M novo kosilnico Olimpna — 13 KM. 6 brzin. hitrost 22 km na uro Duhanič, Gazice. CerkHe ob Krki. |Tnor»vo PRODAM malo rabljen štedilnik na drva »Gorenje«. — tv«-"6/w:č. Jerebova 16 a, Novo mesto. Piton» m o mesecev staro osico čistokrvne nemške ovčarske nasrne Marila Krhin, Ratež IP. Brusnice. UCOT>mo PROnAM brezhibno oh ranim hidrofor — trofazni. GorSič. Gorenie oolie 18. Straža UOnnvo PiioruM dobro ohm-nieno kuhinteko ooh'štvo Vinko Bombič. Liubljanska 16. Novo mesto. PRnn»M nakladalnik sena na konisko ali traktorsko vleko Franc Molj, Voglje 39. Šenčur — Kranj. ppon>M moderni zakonski poste-lii 7 »imntco. Naslov v uprav) lista f 1R3P'TO'). pimmivi komnletno kovaško nrr>rfie Ana Juhart, Trebnje 50 (ori eradu). nnruMi'N KRMILNI KROMPIR sorti i"or in desiere; nrofia'n kmotiUlia zadrucra »Krka«. Novo mwto, pVonomskn enota Za-lr>«r »nfonrvacile na telefon — m« pROi»4V dobro ohranlen električ. ni ttedllnik ln spalnico t žim- nicami Vidmar, Ljubljanska ll>. Novo mesto. PRODAM kompletne žimnice, preprogo pregrinjalo, omarico za ževlje in odeji. Marija Teržič, Ul. 21 oktobra 15, Črnomelj. TAKOJ PRODAM manjšo kombinirano omaro, kavč, mizico in dva fotelja — vse dobro ohranjeno Zoran, Trdinova 5 a — blok. Novo mesto. STANOVANJA NA STANOVANJE sprejmem dijakinjo 1. ali 2. letnika srednje šole. Kalčič, Šmihel 60, Novo mesto ODDAM SOBO samcu. Marinček, Trdinova 23, Novo mesto. DAM NAGRADO 5000 din tistemu, ki mi preskrbi skromno enosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1883/70). IŠČEM opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu. Ponudbe pod »Nujno 1911/70«. IšCEM ogrevano sobo v Novem mestu blizu Glavnega trga. Ponudbe pod »Nujno 1916/70«. IšCEM SOBO, po možnosti v okolici tovarne IMV. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista. SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO POMOCNICO — starejšo ali začetnico, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Zelo dobri osebni dohodki. R. Brodar, Novo mesto, Kettejev drevored 6. SPREJMEM več vajencev za so-boslikarsko-pleskarsko stroko. Nudim stanovanje. Klobučar — Ljubljana, Smrekarjeva 30. IšCEM dve kvalificirani kuharici za zaposlitev v mojem gostinskem lokalu v Nemčiji. Prijavite se č\mprej na mojem domu v Brestanici (gost. na Polju), Alegro. IšCEM DEKLE, ki bi dvakrat ali trikrat na teden hodila pomagat v kuhinjo in gostilno. Naslov v upravi lista (1851/70). MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Plača 1500 din in možen še popoldanski zaslužek. Hrana in stanovanje v hiši. Rudi Smolej, mizarstvo, Jesenice 2. GOSPODINJSKO POMOCNICO iš čemo k 4-članski družini. Lahko je začetnica. Prva plača 35.000 Sdin, oskrba zelo dobra. Naučila se bo odlično kuhati in gospodinjiti. Ponudbe na naslov* Trontelj, Ljubljana, Dolenjska cesta 45 č. IšCEM gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe k 4-članski družini. Dobra plača. Inž. Marija Jenčič, Ljubljana, Vipavska 16. 4-CLANSKA DRUŽINA išče samo-stojno gospodinjsko pomočnico. Plača po dogovoru, stanovanje zagotovljeno. Naslov v upravi lista (1912/70). GOSPODINJSKO POMOCNICO k 4-članski družini sprejmem, lahko ' je začetnica. Dobri pogoji. Naslov dr. Jože Gošnik zobozdravnik, Grosuplje. PEKOVSKEGA POMOČNIKA, lahko tudi priučen pek, delavca in vajenca, sprejme takoj pekarna Jože Pegam. Cerklje ob Krki pri Brežicah. TAKOJ SPREJMEM v službo na takarico. Plača po dogovoru. — Gostilna Drenik, Gotna vas 46, Novo mesto. VABILO GOSTINCEM IN TRGOVSKIM PODJETJEM! Organizacijski komite avtomobilske dirke za prvenstvo Jugoslavije »NAGRADA GORJANCEV 70«, ki bo v nedeljo, 27. septembra 1970, vabi gostinska in trgovska podjetja, proizvajalce brezalkoholnih pijač, zasebne gostince in druge k sodelovanju. Ob tekmovalni progi — cestd na Gorjance bomo organizirali prodajo jedil in pijač. Ker pričakujemo več kot 20.000 obiskovalcev, je dober promet zagotovljen. Prijave sprejema.Šolski center za gostinstvo v Novem mestu, kjer dobite tudi vse druge informacije. Telefon: 21-527. ORGANIZACIJSKI KOMITE »NAGRADA GORJANCEV 70« IšCEM gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini. Plača in ostalo po dogovoru. Janez Vrhunc, Ljubljana, Večna pot 69. TAKOJ SPREJMEM vajenca. ’Av-tokleparstvo, Jože Zorko, Selo 2, Podbočje. SLUŽBO IŠČE VZAMEM V VARSTVO dva otroka. Naslov v upravi lista — ► (1914/70). POSEST PRODAM VINOGRAD z zidanico in grozdjem v Semiču. Dostop z vsemi vozili. Hutar, Rožni dol 8, Semič. PRODAM VINOGRAD in zidanico v Sremču blizu Nemške vasi — (21 arov). Dostop možen z avtomobilom. Kristina Pacek, Vel. Mraševo. PRODAM parcelo v Poljanah pri Dol. Toplicah, primemo za vikend — 100 m od glavne ceste. Janez Bučar, Bušinc 5, Dol. Toplice. PRODAM enodružinsko hišo s hlevom in senikom (nov) v Srednjih Ložinah 5. Informacije pri Mariji Lončarevič, Srednje Lo-žine 5, p. Stara cerkev. KUPIM KUPIM enoosno 3-tonsko traktorsko prikolico Kipper. Jožefa Kovačič, Grm 12, Trebnje. KUPIM magnetofon ali samo ogrodje SR 300. Naslov v upra- vi lista (1899 70). RAZNO BREZPLAČNO HRANO in stanovanje dam ženski srednjih let, ki .bi delala družbo vdovi srednjih let. Naslov v upravi lista (1894/70). DENAR IN CAS vam morda ne dopušča zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim — DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoj! trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel 'JI 129, STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21 158 in pri DOLENJKI — tel. 21 440. CE STE V ZADREGI, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerzo). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Z A H \S A L A Po 70 letih dela se je v nedeljo tiho poslovil od nas v 35. letu svojega življenja naš dobri mož, oče, stari oče in praded ANTON GOŠNIK soboslikar ski in pleskarski mojster K zadnjemu počitku smo ga spremili v torek popoldne na pokopališče v Dravljah pri Ljubljani. Vsem, ki so se nas v teh težkih urah spomnili, nam izrekli sožalje, prinesli cvetja in šli z nami na zadnjo pot z dragim pokojnikom — iskrena hvala! Posebno hvalo smo dolžni zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani, kjer se je naš oče zadnje mesece zdravil, ter zdravniku dr. Šarabonu iz bežigrajskega zdravstvenega doma za obiske in pomoč na domu. Topla hvala tudi prijateljem in znancem z Dolenjske, ki so se našega očeta spomnili in z nami sočustvovali. Žalujoči: žena Marija, sinovi Tone, Polde, Miro in dr. Jože z družinami, hčerki Zalka por. Guzej in Ančka por. Godec z družinama ter drugo sc-rodstvo Ljubljana, Novo mesto, Fbrtorož, Grosuplje, Srednja vas v Bohinju, Celje in Slovenske Konjice, 9. septembra 1970 ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO razpisuje: ABONMA za sezono 1970/71 in vas vljudno vabi, da se vključite v krog rednih obiskovalcev REPERTOARNI NACRT ZA SEZONO 1970-71 MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO E. Hemingway: PETA KOLONA, človeška drama ljudi, ki jih je vsesal vojni stroj Andrej Hieng: OSVAJALEC, drama današnjega sveta v zgodovinski preobleki — krstna uprizoritev Labiche—Petan—Fritz: GOSPOD EVSTAHIJ IZ ŠIŠKE, francoska komedija, prenesena v predvojno Ljubljano J. Anouilh: DRAGI ANTOINE, elementarni človeški odnosi s humorno ironijo Bojan Štih: SPOMENIK, konfrontacija revolucionarne vizije a vsakdanjikom porevolucionarne resničnosti — krstna uprizoritev Mire štelanac: VEČNA LOVIŠČA, naš čas, upodobljen v satirično-kabarefcni obliki — krstna uprizoritev OPERA SNG LJUBLJANA G. Donizetti: DON PASQUALE, komična opera FESTIVAL LIUBLJANA Ansambel Mihe Dovžana: KONCERT narodnozabavnih melodij SLOVENSKO GLEDALIŠČE, TRST Jaka Štoka: MOC UNIFORME, ljubezniva burka AMATERSKO GLEDALIŠČE NOVO MESTO Crt Skodlar: STROJ, groteskna vizija prihodnjih dni — krstna uprizoritev Vpisovanje abonmaja je vsak dan v upravi zavoda. ABONMAJSKI CENIK ZA SEZONO 1970-71 ZNAŠA ZA VSEH DESET PRIREDITEV: sedež I. reda — 70,00 din; sedež II. reda — 60,00 din sedež III. reda — 50,00 din; sedež IV. reda — 40,00 din Za vseh deset prireditev lahko plačate abonma takoj ali v treh obrokih. Tudi stari naročniki morajo obnoviti abonma. ^ Vse prireditve bodo v DOMU KULTURE v Novem mestu. V primeru višje sile bo program spremenjen. V petek, 18. septembra bo ob 19.30 prva prireditev: gostovalo bo Mesto gledališče ljubljansko. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinska konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, ^Hbn.ca, Sevnica tn Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik). Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchai, Jožica Teppcy. Ana Vltkovič ln Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka i dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnapraj — Za inozemstvo 100 dinarjev oz 8 ameriških dolarjev (oa ustrezna druga valuta v toj vrodnostl) - Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-B - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 8 — PoStni predal 33 — Telefon (068) 31-227 — Nenaročenih rokopisov to fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo« * Llubljanl