Grška na razpotjn. Dne 23. nov. 1915. Srbi se morajo tudi pri Bitolju pred Bolgari umikati. Ako se jim ne posreči, da si *.avarujejo prosto pot proti izhodu v Albanijo, putera bodo priailjeni, stopiti na grško czemlje. Ker pa je GrCija nepristranska, je po medoarodnem pravu zavezana, Ja ra;ioroži srbske vojake in jih ima do konca vojske zaprte, Isla nevarnost, kakor Srbom pri Bitolja, preti tutfi Francozom in Angležem, ki so se izkrcali v Solun i in se sedaj ob srbsko-grški raeji bojujejo proli Bolgarom. Grčija jim je siccr dovolih, da gredo oboroženi po pjeni zemlji na srbsko bojišče, toda da bi se scdaj bojuioč umikali na grška tla in tako zanesli bojno divjanje tudi na Grško, tega grška vlada ne dovoli. Grška vlada jc že pretekli teden izjavila, da bo razorožila vsakega. ki bo vojskujoč se stopil z orožjem na njeno ozeMlje. To je Angleže in Fran cchs baio put;*ri!c. Na«nkraŁ kakor fcafra jaJa^, ginil iz Londona angleški vojni rninister Kitchener. Takrat Se nihče ni vedel, kam je šel in zakaj je šeL Sedaj pa vemo vse. Dne 21. t m. se je naenkrat prikaž,al v glavnem mestu Grčije, v Atenah. Kralj Konstantin ga jc sprejel v avdijenci. Ko je minila avdijenca, |e lord Kitchener zouet izginil \z Aten. foda Se isti dan sta Francija in Anglija dali razglasiti, da b»sta blokirali GrCijo, to se pravi s svojirni ladjami zastavili pot grSkim ladjam ter na ta način preprečili vsak dovoz in izvoz iz grških pristaniSč. Francija in Anglija hočeta očividno prisiliti Grško, da se smejo francoske, angleškc ia srbske čete prosto umikati na grško ozemlje ter se tudi tam bojevali, ne da bi jih Grška razorožila. Grška še sedaj na to ni pristala, vsled tega je bila od četveroppofaznma razglašena blokada, Tak je položaj dane.s. Kako se bo stvar razvijala nadalje? Priznati si moramo, da je Grška v velikanskih škripcih. Grčija nima živil doma, ampak jih mora uvažati. S.in.i izvaža rozine, vir.o, |olje,^|tobak. Otftreh ^trani je obdana od mor-a Njena trgovina je morska trgovina. Za to je ze po blokadi hudo prizadtta. Golovo pa ji četverosporaiiura še tudi preti, da bo ji vzel n^jvažnejše otoke in da bo s svojim pgromnim brodovjem bombardiral grška mesta ali obaii. A!i bo torej Grčija pnvol la v četverosporazuroove zabteve? | g ^¦;.'.;Ako to dovoii, potem ima že roorda prihodnje dni vojsko na svojih lasinih tleh. Bolgari, ojačeni s turskimi četami, se potem ne bodo več ozirali na Gržko, ampsk tirali Franco/e. Angleže in Srbe pred s<iboj na grško ozenrilje. Nič bi ne bilo Bolgarom Ijubše, nego da sraejo v Solun. Bolgari so na srbskem bojiiču opravili svojo naiogo in s Turki skupaj si upa|o vzdržati vojsko proti č*tverosporazumu in Grčiji. Ako pa Grčija ne stopi na stran čttverosporazuma, bodo Bolgari utaknih svoj mtč v nožnico ter z Grčijo gojili prijateljske razmere. Grška je v hudih škripcih, Grška je na razpotju. Danes ali jutri se mora nagnili na eno ah drugo stran. Stojimo torej r.red novimi, velikimi dogodki. o najnovejsm dogoaKiu porocamo na drugem mestu, Razmere na Grškem. Prcko Csri^rada poro?*jo: Solnuaki griki krogi zatrjnjejo, da bo Kitchenerje? prihod poirzrodl preobrat t grš ki politi^t. Makedonsko griki krogi šo bo r©dao V«nizelo«u ob sSrani. V noti GrSti poslnjofe orožaiStTO, ki r-e toji ve 8ino.Taa iz Krečarov, js slepo orcžj« Vcnizeiosoro t.r jnrno agitira za njegovo polit?ko. Aagleži, ki ee catijo r Solunu že popotnoma domače, izJBvljajO porBodi, d* bo morala tndi Grška potegmti »toj med, §ic«r da bo treba proti njej nastopiti s silo. Namigava «e, da je kraljera rodbiaa v n«varoosti. V Aten»h 83 rrSijo resce T&rcoaino priprare.Vsak. hip je pridakovati, da bo tndi nad starirci gr6Ximi okraji proglsšeno obsedno stanje. Sicer je za to potrebno od* breija zbornice, toda rl^ja mod mora biti za riado merodajna. V Solnnn rekTirirajo Anglsži in Fraaeozi ne oziraje B8 na grške oblasti. Ker razuipsjo d«nar, j« preblralstro ž njimi zadovoljno. Kralj o razoroženju. Tudi franccski minister Denis Coc.hin j« prispel v Atene in se s kraljem pogaja zaradi raao- roženja čet. Kralj Konštantin zatrjuje, da sicer hoče postopati z največjo prizaneslj'vost}o. da paje vsled grške nepristranosti primoran, razorožiti uraikajoCe se srbske in četverosporazumove čete, ako bk se dalj časa hotele muditi na grških tteh. Pač pa bo preudarjal, ali bi se ne mojlo dovoliti srbskim četam prehod (v Albanijo) kakor s« je dovolil četverosporazumovim četam prebod iz Soluna v Srbijo. Ali morajo Srbi na grška tla? Ako se Srbom pri Bito!ju (Monastirju) ne posreči, da si obdržijo cesto, ki vodi iz Bitolja proti zahodu v Albanijo, potem bodo prisiljeni, da stopijo na grška tla. Sicer rnorajo tudi po oni cesti, ki vodi iz Bitolja zabodno v Albanijo, nekaj časa po grški zemlii, pribiižno kakih 10 km, toda Grčija bi menda, kakor je kialj v pogovoru s francoskim ministrom Cochinom namignil, zatisnila obe oCesi in pripustila prehod, ne da bi Srbe razorožila Mogoče, da se ravno glede te ceste najde izhod iz —e»*-. ¦^ r W« j. /~* -»A^j *» ¦* w A ¦*.*¦>-¦ a>*a *>»~_^-.-a Cetverosporazum grozi Italijauski Jist »Stampa« zna povedati, aa j* francoski minister Denis Cochin odločno zahteval od Grške, da ne sme razorožiti nobenih četverosporazumovih čel. Ako bi Grčija ne ostregfa tej želji, bi čttverosporazum zasedel grške otoke Kako se izvaja blokada? Angleški bst »Times« poroča iz Aten: Cetverosporazumove ladje preiskujejo vse grške parnike v Egejskem in Sredozemskem morju. Nizozemski listi poročajo: Angleške knžaike so pri Gibraltarju ustavile pet grSkih ladij m daso šliii grške ladje odvedli na Malto.