s*ev. 17-1« Phij, 27. aprila WW6 Letnik IX. Glasilo SZDL ptiiiskagsa okraja — l^Eava m uredništvo IHuj, Lackova uhca 8 — TeJefon 156, NB Ptuj stev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odtx)r — Odgovonri urednik Janez Petrovih — Rc*opisov ne vračamo — Tiska Mariborska ti^cama — Cena K) ^in — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Naš prvi maj Delavski razred vsega sve^a je praznoval včasih 1. maj na različne načine: z izleti in kul- turnimi prireditvami, s pesmijo in razvitimi zastavami, s stisnje- no pestjo, z demonstracijami in krvavimi stavkami. Vedno pa so te oblike pomenile izraz zaiitev in ciljev delavskega razreda ter simbol njegovega bojnega pove- zovanja proti skupnemu sovraž- niku, ki je živel in bogatel na račun žuljev, znoja in trpljenja milijonov delovnih ljudi. Iz sve- žine rdečih nageljčkov in ognja prvomajskih praporov je tlela neusahljiva vera v človeka, v njegovo ustvarjalno moč, vera v pravico do dela in kruha ter vo-a v svobodo za vse ljudi. Vaporedno s tem pa je rasla todi sila, udarna moč od go- spode zaničevanih delavskih množic in s tem njihova sposob- nost, da svoje cilje dosežejo. Ide- ja^, narediti človeka za človeka in delo za edino merilo plačila m družbene vrednosti posamez- nilcav je našla svoj odmev v ge- sln »Delu čast in oblast«. Borba za uresničenje tega gesla ni bila v«dno in povsod enaka, temveč so delavci različnih dežel hodili po ra-^ličnih ptrteh ter pri tem draivljali zmage in poraze. Praz- nik 1. maja pa jih je vedno zno- va navdajal z upanjem in vero v končno aanago. Tudi deiavski razred Jugosla- vge — povezan z ostalimi de- lovnimi množicami — je v pre- teklosti tako praznoval praznik 1. maja. Danes ga praznujemo drugače, ker si je pad vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita v borbi na življenje ki smrt proti kapitalistom, proti tujim fašističnim okupatorjem in do- mačim izdajalcem izbojeval svo- bode in oblast. Zato je za nas daTOs 1. maj res praznik, praz- nik vsega delovnega ljudstva, ki si samo vlada v svoji domovini. V osnovi je pri nas uresničeno bojno geslo »Delu čast in oblast«, saj pri nas postaja delo osnovni preizkusni kamen politično mo- ralnih kvalitet vsakega posa- meznika ter najmočnejša in isto- časno najintimnejša zveza po- cdinca z našo družbo. Dslo — fizično in umsko — (socialistična družba izenačuje njegovo vred- nost in odpravlja vse privilegi- je, ki so jih prej dajali umske- mu, »gosposkemu«, delu izkori- ščevalske družbe) postaja pri nas edini izvor koristi ter na- čin, s katerim si posameznik pridobiva v družbi ugled, čast, pravice in spoštovanje. Zato lahko naši delovni ljudje danes na praznik 1. maja počivajo ter pregledujejo opravljeno delo, ocenjujejo napredek in moč in ko te svoje napore ocenjujemo in merimo, smo upravičeno lah- ko na opravljeno delo ponosni, saj je naša socialistična domo- vina v zadnjih letih naredila tak hiter vzpon kot malokatera v svetu. Predolgo bi bilo našte- vati, kaj vse smo zgradili. Za- mislimo se samo za 11 let nazaj, pa bomo stremeli od začudenja. Tam, kjer smo danes navajeni gledati nova bela poslopja to- varn, so bile takrat njive in travniki ter pašniki, kjer gleda- mo danes mogočne elektrarne, so bile pred leti še plitve rečne struge, kjer so danes nove ulice, so bile prej razvaline, kjer da- nes tečejo železnico in ceste, je bila prej puščoba in ozke steze. Toda če bi zgradili samo tovarne in elektrarne bi to ne pomenilo dosti. Mi smo v tem času zgra- dili še nekaj — gradili ir zgra- dili smo nove družbene odnose ~ socialistične družbene odno- se, zgradili smo novega človeka. Širok razmah neposredne demo- kracije, ki zagotavlja naivečje možnosti demokratičnega sairo- upravljanja delovnih ljudi v to- varnah, komunah, zadrugah, v prosveti. kulturi, zdravstvu in socialnem skrbstvu, daje naše- mu razvoju novo vsebino ki so jo pred leti smatrali še za uto- pijo. Ta naš vsebinsko nov raz- voj je naenkrat neizmernr^ dvig- nil ugled in zanimanje za Jugo- slavijo. Pri tem pa ne gre samo za zanimanje za ta »jugoslovan- ski eksperiment'<. kot to hočejo nekateri pokazati tenueč ere za globok interes delavskih oa tudi drugih naprednih gibanj za na- šo socialistično prakso. Ta in- teres i^Tira iz dejstva, da se pred socialističm ribanje v de- želah, kjer je zaradi zakonitega • razvoja prišlo do nacionalizacije indu^rije, do državnega prisva- janja presežnega dela, postavlja neizogibno vprašanje nadaljnje- ga razvoja, ker so državni kapi- talistični okviri izčrpani. To ve- lja tako za Vzhod kot za Zahod. Zato vsak dan večji interes za delo naših organov delavskega samoupravljanja, interes za to, kako se v tem našem sistemu ^ri nenehna socialistična ustvar- jalna iniciativa in krepi materi- alna izpodbuda ljudi za delo na vseh področjih. Posredovanje teh naših izkušenj pomeni dragocen prispevek k nadalnjemu razvoju delavskih gibanj v drugih deže- lah ter enega temeljev medna- rodnega delavskega sodelovanja. Vsem nam je znano, da naš razvoj ni tekel mimo in brez težav. Znane so nam težave, ki smo jih imeli in nam jih še po- vzroča naše zaostalo gospodar- stvo. Znane so nam tudi težave, ki so nam jih delali od zunaj enkrat eni, drugič drugi. Najhu- je nas je pri tem vsekakor pri- zadel napad Informbiroja. Stalin nam je v svojem neizmernem častihlepju in despotizmu hotel uničiti ne samo našo socialistič- no prakso, temveč nam je hotel vzeti tudi nacionalno svobodo. Znano je, kaj vse je ukrenil, da bi dosegel svoj cilj. Toda ob ne- ustrašenosti našega političnega vodstva in naših narodov, ob naši neomajni veri v zmago pra- vice, naši dosledni in vztrajni kritiki stalinskih metod so se vsa stalinska prizadevanja raz- bila in zadela tiste, ki sc nas napadli. Poizkus, da bi Jugosla- vijo osamili, je propadel prav tako kakor poizkus, da bi osa- mili jugoslovansko socialistično gibanje. Jugoslavija si je s svo- jo politiko aktivne koeksistence utrla pot v mednarodno sociali- stično gibanje, ker izhaja naše pojmovanje aktivne koeksisten- ce iz dejstva, da imajo vsi naro- di sveta in ne samo proletariat vseh dežel skupne interese, da torej nepremostljivih nasprotij med narodi sploh ne more biti, ampak lahko narodi s sodelova- njem na vseh področjih rešijo ne samo svetovni mir, temveč ustvarijo tak napredek za vse, kakor ga svet še ni videl. Mir- no smemo reči, da smo Jugoslo- vani z obrambo pravic lastne poti v socializem ohrabrili mno- ga socialistična gibanja, da sto- pajo danes k samostojnejšemu iskanju novih poti in da vedno bolj zavračajo stare dogme. Ce je delavsko gibanje evropskih dežel ob vrhuncu agresivnega pritiska in zaostritvi nasprotij med obema blokoma sprejelo blokovsko politiko kot nujno zlo, potem moramo danes reči, da kaže to gibanje resne ten- dence k novim potem in vedno bolj glasno zavrača politiko blokov. Med osnovna gesla, ki jih je delavski razred vsega sveta za- pisal na svoje bojne zastave ter jim dajal poseben poudarek prav ob praznovanju 1. maja, mora- mo šteti geslo »Proletarci vseh dežel, združi^^ sel« To pp^^T Ki ga je pred več kot sto leti zapi- sal Kari Mars, sicer danes še ni uresničeno. Kriva je temu raz- dvojenost, ki je bila v preteklo- sti, a je tudi še danes nedvomno največja slabost delavskega gi- banja. Vzroki te razdvojenosti, ki hromijo udarno moč sociali- stičnih sil, ležijo v zaostalem, dogmatičnem gledanju na druž- bene probleme, v politiki blokov in težnji izkoristiti delavsko gi- banje za koristi zunanje politike ene države in pa tudi v ostankih imperialističnih pojmovanj, ki zavirajo socialistično gibanje ne- katerih, predvsem evropskih, dežel, da se ne morejo povezo- vati z naprednimi gibanji v ko- lonialnih deželah. To razdvoje- nost je še prav posebej stopnje- vala stalinistična koncepcija enotnega vodstva proletarske re- volucije in njegova zahteva po brezkompromisni podreditvi in- teresov vsega proletariata zuna- njepolitičnim težnjam njegovega imperializma. Dogodki po Stali- novi smrti predvsem pa notek XX. kongresa KP Sovjetske zveze pa kažejo na velike spre- membe, ki bodo in že danes pri- našajo nove perspektive. Ustvar- jeni so pogoji, da bo dosedanje nezaupanje zamenjala odkrito- srčna izmenjava misli in izku- šenj. Geslo »Proletarci vseh de- žel, združite se!«, postaja vedno bolj živo in bolj blizu uresni- čitvi ko4 kdaj koli prej. Danes dobiva to geslo novo, širšo, miM>- go bolj vsestransko in globljo vsebino. Prvi maj tako danes ni več izključno praznik delav- cev, ampak vse bolj javno in glasno priznani praznik prebu- jajočega se človeštva sploh. Jugoslovani bomo praznovali letošnji 1. maj še posebno veli- častno in veselo. K temu pa nas ne navajajo samo naši gospo- darski in drugri uspehi doma, temveč predvsem tudi globoka zavest, da naše žrtve in borbe niso bile zaman in da naSe iz- kušnje prispevajo k splošnemu napredku v svetu. Prvič v zgo- dovini jugoslovanskih narodov se je dogodilo, da naša država rsosreduje svetu nekaj novega, da Jugoslavija prispeva k na- daljnemu razvijanju teoretične socialistične misli in k praktič- nemu izvajanju socialističnih družbenih odnosov. Zato ponos- ni nad doseženimi uspehi in vedno s pogledom v bodočnost, ki je naša, kličemo: NAJ ZIVI PRVI MAJ — PRAZNIK DELA, MIRU IN BRATSTVA MED NARODI! VLADIMIR BRACIC Praznovanje mednarodnega praznika dela 1. maja v Ptuju Kak(w v drugih ka-a^ naše dcHiaovine, bPD »Svoboda« Ptuj. Ob 20. uri bo formiranje in o(&od pworke s Trga Mladin- skih brigad na Panoramo, kjer bo gorel kres in okn^ nj^ibo ljudsko rajanje. V primeru slabega vremena 1» prosl^ira 30. aprila t. L ob 19. uri v Titovem {k>mu z raz- širjenim sporedom. Sam prazaiik 1. maj in 2. maj 1956 ostane kolektivom za in- terne proslave, prireditve in izlete. Prebivalstvo Ptuja mj crfcra- si za 1. maj izložbe in okna ter se naj v velikem številu udele- ži proslave 30. aprila zvečer in prireditev po kolektivih. Mestni odbor SZDL Ptuj Kdor je ob lanskoletne- ob- isku Hruščeva in Bulgan....i v Indiji in Burmi poslušal ali hral njune izjave o britanski kolo- nialni politiki, najbrž ne bi ver- jel, da bo prišlo že po nekaj mesecih do uradnega obiska obeh državnikov v Londonu. In vendar se je to zgodilo letos- njega 18. aprila, ko je sovjet- ska predstavnika sprejel na londonskem kolodvoru »Victo- ria« sam predsednik britanske vlade Eden. Hladna vojna pravzaprav še ni končana, saj so tu še vedno njeni ostanki: nezaupanje, raz- deljena Nemčija, razdvojena Koreja, razdeljeni Vietnam, prepoved trgovanja s strate- škim blagom preko takoimeno- vane »železne zavese« in vrsta drugih stvari, ki so jih prinesla povojna leta. In če so kljub vsemu temu Angleži povabili sovjetske najvišje predstavnike na uradni obisk v svojo deželo. So nedvomno imeli zato tehtne razloge. Angleška politika na Sred- njem vzhodu, ki so jo skulali usmerjati preko Bagdadskega pakta je zaradi odpora nekate- rih držav na tem področju za- šla v precejšnje škripce. Te države so namreč za protiutež britanskemu in sploh zapadnja- škemu vplivu na tem področju iskale zaslombe pri ZSSR in jo tudi dobile. Na to področje je torej stopil nov faktor, ki ga je treba upoštevati, če ne bi ho- teli dopustiti nadaljnjih zaplet- Ijajev, ki bi lahko imeli daljno- sežne posledice. Kot Angležem je namreč tu/ii Rusom dobro znano, da bi vojna na tem pod- ročju ne ostala dalje časa izo- lirano dogajanje, poleg tega pa tudi to, da bi ta, če bi izbruh- nila, pomenila konec človeštva. Druga stvar, ki je Angleže napotila k temu, da so povabili Sovjete na obisk, pa je stvar trgovine. Anglija je navezana na izvoz, če hoče živeti, hladna vojna pa je 4rgovanje med An- BULGANIN IfN HRUSČEV V LO!NDONU glijo in Vzhodom spravilg, na minimum. Lanskoletno zmanj- šanje dolarskih rezerv Velike Britanije znaša 550 milijonov in če zadevo opazujemo s tega vi- dika, je lahko razumeti, zakaj se je Velika Britanija vedno potegovala za sprejem LR Ki- tajske v OZN in za odstranitev trgovinskih omejitev proti Vzhodu. Če bi upoštevali torej samo teh dr>oje stvari, ne da bi govo- rili o novi pobudi francoske diplomacije o urejevanju med- narodnih odnosov, ki sta jo za- čela francoski min. predsednik in zunanji minister ob isto- časnih očitkih britanski vladi, da ji nedostaja iniciatii>e, o za- stoju v razorožitv enih pogaja- njih in drugih problemih, ni težko ugotoviti, da so Edena k povabilu vse te okoliščine tako- rekoč prisilile. Vendar to v tem trenutku niti ni važno. Važno je, da je do obiska sploh prišlo, saj ne- posreden stik nudi še na}t>ečje možnosti za to, da se dosežejo pomembnejši sporazumi. Vsekakor našim bralcem ob tej priložnosti še ne bi mogli nuditi sadov tega obiska, če- prav gre že h kraju, ker so se sovjetski in angleški diplomati sporazumeli, da o svojih razgo- vorih ne bodo javnosti ničesar sporočali pred skupnim urad' nim poročilom o obisku. Kakšen bo njegov rezultat? O tem ne bomo ugibali, vsekakor pa ne bo narobe, če posreduje- mo nekaj besed Hruščeva, ki so bUe izjemoma namenjene javnosti: »Prišli smo k vam z odkritim srcem, da bi dosegli vzpostavitev boljših odnosoiv med našmta državama. Vemo, da vi nimate radi komunizma. Tudi mi ne prikrirnimo, da ne maramo kapitalizma, toda ži- veti, moramo v miru.« Po teh besedah sodeč ItMco trdimo, da imajo sovjetski dr- žavniki smisel za politični rea- lizem in to, da če so v vsek vprašanjih govorili v tem slo^ in s takega stališča, obisk goto- vo ni bil izgttbljanje časa. Tri smeri ameriške politike kakor jih je orisat Etsenhower Predsednik ZDA Eisenhower je pred kratkim govoril uredni- kom ameriških časopisov in ra- dio — ter televizijskih postaj o svetovni ameriški politiki. V tem svojem govoru je pou.daril takoj v začetku, da obstajajo razlogi za upanje na novo plo- dng in miroljubno dobo člove- štva. Vendar pa je takoj pri- stavil, da bo ceio ob resnični dobri volji treba še precej časa in tudi naporov, da bodo po- pravljene krivice in zaceljene rane, ki zdaj še vedno razjeda- jo človeštvo kot celoto. Eisenhower je rekel, da je v zadnjih letih doseglo neodvisnost 18 dežel s skupno nad 250 mi- lijoni prebivalcev in da so te dežele glede vprašanj njihove neodvisnosti zelo občutljive, ka- kor so bile ZDA prva prva leta potem, ko so dosegle svobodo. Zato pa je potrebno, da Ameri- čani razumejo in spošttijejo gledišča teh dežel ter vsaki po- samezni priznajo pravico, da si sama izbira svojo pot v bodoč- nost. Govoreč o ZDA je predsednik rekel, da te ne morejo napre- dovati, če bi bile izolirane od ostalih delov sveta. Da bi go- spodarstvo ZDA cvetelo in se razvijalo, jim bo potrebno raz- širiti trgovino. Krepitev drugih dežel bo prinesla nove in večje zahteve po raznih storitvah, ka- terih, izvrševanje bo koristno za ZDA kakor za nerazvite dežele. ftato je Eisenhower govoril o treh smereh ameriške politike ter poudaril, da je prva in naj- važnejša naloga obdržati kolek- tivno zaščito pred napadalnost- jo. Trdil je, da ZDA vzdržujejo svoje vojaška sile samo za obrami)o pred agresijo in za ohranitev miru. Če so vojne v preteklosti koristile kakšnemu koristnemu namenu, to v pri- hodnje več ne sme biti. Zato si je treba neprestano pr>.zadevati, da M nstvorili sistern ki bo (Nadeiljevanje na 8. strani) OKRAJNI KOHITE ZKS PTUJ OKRAJNI ODBOR SZDL PTUJ OKRAJNI SVEl ZV£Z£ SINDIKATOV PTUJ VAM pošilja v svojem imenu in v imenu vseh mno/ičnib organizacij in društev s področja ptujskega okraja tovariške čestitke in pozdrave ter želje, da bi vse naše prizadevanje za mir, mednarodno sodelovanje in splošni napredek rodilo nove sadove. Ptuj. 21. aprila 1956 3 Ignac Voljč: OrgnniZEiciie SZDI u iiO|U za napredek sociOiistilnega kmetilstua o problematiki našega Icmetilstva (Nadaljevanje in konec) O problematiki kmetijskih gospodarstev Kmetijska gospodarstva pred- stavljajo v našem okraju zna- ten del kmetijstva. Po zakonu o zemljiškem maksimumu in z zakonom o odpravi viničarskih in podobnih odnosov imajo ta posestva 4858 ha zemlje — tu niso všteti gozdovi. Vseh po- sestev je 20 s povprečno veli- kostjo nekaj nad 200 ha zemlje. Na teh posestvih je zaposlenih v sezoni blizu 2000 ljudi, v zimskem času pa okrog 1500. Od leta 1954 so ta posestva po- rabila dolgoročnih kreditov za investicije 227,684.300 din in 90,309.400 din kratkoročnih kre- ditov, to je za nabavo živine, strojev in orodja. Nekatera od teh posestev so postala že vzor okoliškim kmetom, saj znašajo povprečni hektarski donosi ži- taric na posestvih 20 metrskih centov na ha, v privatnem sek- torju pa le 12—14 metrskih centov, pri krompirju v držav- nem sektorju povprečje 200 metrskih centov na ha, v pri- vatnem pa komaj 100—120 metrskih centovj povprečje pri mleku je na državnih posestvih 2300 1 na kravo letno, pri pri- vatnem kmetu pa 1000—1100 1. Na posestvih je možno v mno- go večji meri uveljavljati stro- kovno obdelavo zemlje in upo- rabljanje agrotehničnih ukre- pov v kmetijstvu, kot v privat- nem sektorju. Pa tudi v proiz- vodnji vina državna posestva ponekje dosegajo 50% večje hektarske donose kot privatni sektor. Ce smo imeli prva leta velike težave s temi posestvi, lahko trdimo, da smo te prve težave že prebredli. Seveda bi ta naša državna posestva spri- čo krmske baze in drugih mož- nosti lahko redila več živine, tako imamo n. pr. nekatera po- sestva, ki svinj sploh ne redijo, in to večina, s perutnino se bavita samo 2 posestvi, nekate- ra posestva imajo preveliko število konj za svoje potrebe, pa tudi število goveje živine bi lahko precej povečali, tako n. pr. posestvo »Kerenčič« nima niti ene glave živine, čeprav ima več 100 hektarov vinogra- dov in mora ves gnoj kupovati Glavna pomanjkljivost teh po- sestev je, da nimajo izdelanih (z majhnimi izjemami) perspek- tivnih planov, kako naj se v bodoče razvijajo. Vsa ta pose- stva imajo mnogo boljše pogo- je za gospodarski razvoj, kot so jih doslej izkoristila, seveda njim primanjkuje -hidi finanč- nih sredstev, ki so bila v pre- teklih letih premajhna. V pro- izvodnem planu za leto 1956 izkazujejo ta podjetja 9 milijo- nov din izgube. Kmetijska go- spodarstva bodo morala v letu 1956 plačevati precejšnje anui- tete, uvaja se davek na plače, ker se z nagrajevanjem po proizvodu pri kmetijskih go- spodarstvih ne omejuje plačni sklad z drugimi inštrumenti, zato bodo podjetja v letu 1956 v nekoliko težjem položaju, kot je bilo to lansko leto. Značilno pa je, da je pri družbenem sek- torju izkazana večja izguba, kot pri zadružnem, to pa zato, ker plača državno posestvo anuitete, zadružno pa ne. Ce bi hoteli primerjati kmetijstvo z ostalimi panogami gospodarstva na realni osnovi, tako da ne bi upoštevali olajšav, ki jih kme- tijska gospodarstva prejemajo od skupnosti, bi bil primanj- kljaj na teh gospodarstvih še večji. V letu 1955 so bila vsem posestvom priznana poskusna obratovanja, razen zadružnemu posestvu »Osojnik« in KZ Za- vrč, zato so ta posestva, ki so bila ustanovljena na novo v priviligiranem položaju proti onim, ki so si morala kupiti vsa osnovna sredstva s krediti, medtem ko so ta prejemala osnovna sredstva brezplačno. Z letom 1957 olajšave poizkusnih obratov odpadejo zato pa bo- mo morali letos storiti vse, da se ta posestva uredijo. Ce ne bi upoštevali teh olajšav, bi pri- manjkljaj v kmetijstvu bil še večji. Ta posestva bodo morala izvršiti arondacijo in jo bomo morali v letošnjem letu v glav- nem končati, saj imamo v okra- ju preko 500 parcel razmetanih, ki delajo državnim posestvom velike težave pri obdelavi in spravljanju pridelkov. Ta aron- dacija mora biti izvedena na prostovoljni osnovi. Le v takem primeru, kjer privatnik iz na- gajivosti noče arondirati zem- lje z državnim posestvom, se lahko pristopi k prisilni aron- daciji. Zmeraj pa je treba naj- ti sporazum s kmeti, kar ni ta- ko težko, če seveda pri tem dr- žavno posestvo upošteva upra- vičene interese privatnega kme- tovalca. Povsod je nujen sistem nagrajevanja Sistem nagrajevanja po učin- ku dela v kmetijstvu je izveden nekaj nad 52%. Z novim nači- nom nagrajevanja po učinku dela, kar je v precejšnji meri že uvedlo posestvo Zavrč, Ki- dričevo in Podlehnik, bi morala pohiteti vsa tista posestva, ki tega še nimajo, saj s tem odpa- dejo vse neefektne ure, kar bo velik prispevek rentabilnosti podjetij. Boj za rentabilnost naših gospodarskih podjetij na splošno, v kmetijstvu pa še prav posebej, ker tu iz objek- tivnih razlogov nekoliko zao- stajamo, je ena važnih nalog članov SZDL, ki delajo v našem gospodarstvu. Delavski sveti, upravni odbori in sindikat na naših kmetijskih gospodarstvih bi morali priti v večji meri do veljave pri reševanju gospodar- skih problemov posestva. Prav je, da se direktorji, ki so v ve- liki večini tudi kmetijski stro- kovnjaki, močno angažirajo pri reševanju raznih organizacij- skih in gospodarsko-tinančnih problemov podjetja, pri tem pa bi lahko dosegli večje uspehe, če bi bolj mobilizirali delavske svete in upravne odbore po podjetjih, saj imamo v njih celo vrsto izkušenih in preda- nih tovarišev, ki bi lahko s svojimi nasveti mnogo koristi- li. Na teh podjetjih, posebno ti- stih, ki so se formirali iz bivših delovnih zadrug, je še mnogo delavcev, ki mislijo, da jim pri- vatna lastnina lahko omogoči neko solidno življenje in tako s polnim srcem visijo na svo- jem koščku ohišnice, kjer dela- jo po delu na posestvu tako, da se včasih podjetja znajdejo v kritičnih časih pred pomanjka- njem delovne sile. Tu bo treba napraviti še precej vzgojnega dela, da bomo te delavce pre- pričali, da je posestvo tudi nji- hov življenjski interes. Pri tem pa moramo omeniti, da nam na državnih posestvih manjita tu- di strojev, v glavnem imajo vsa posestva traktorje in se v kme- tijskih posestvih poljedelskega značaja že 60% obdeluje s stro- ji, dočim so vinogradniška po- sestva opremljena bolj slabo in opravijo 80/t, dela z ročnimi delavci. Ce se bomo v letu 1956 resno lotili reševanja teh pro- blemov, tedaj bodo naša kme- tijska gospodarstva v kratkem času postala aktivna. Občmski organi bi morali tem posestvom pomagati v več- ji meri, tako pa se čestokrat dogaja, da občinski aktiv SDZL kritizira slabosti na teh poses- stvih, ne da bi kaj storil, da se te slabosti odpravijo. Kmetijska gospodarstva naj bodo za zgled Ko govori tov. Kardelj o vlo- gi državnih posestev v našem socialističnem gospodarstvu, pa pravi sledeče. »Nedvomno je, da predstavlja podcenjevanje vloge državnega sektorja v kmetijstvu ali njegovo zane- marjenje zelo nevarne napake. Poleg kmetijskega zadružništva predstavlja aržavni sektor v kmetijstvu glavno orožje socia- listične rekonstrukcije našega kmetijstva. Dočim je važnost kmečkega zadružništva zlasti v tem, da organizira velikansko število malih kmečkih gospo- darstev, pa je vloga državnega sektorja zlasti v njegovi kvali- tativni strani, to je, da daje vzgled prednosti velekmetijstva pred razdrobljenim kmetij- stvom.« Iz tega sledi, da je naloga vseh kmetijskih strokovnjakov, ki delajo v kmetijstvu, ne samo v tem, da je kmetijstvo renta- bilno — kar skušajo včasih do- seči tudi na ta način, da navi- jajo cene svojih proizvodov — ampak tudi v tem, da v praksi pokažejo kakršna gnojila potre- buje taka in taka zemlja, ka- ko je to zemljo treba obdelovati, kakšno seme je najboljše upo- rabljati, kakšne kulture najbo- lje uspevajo na določeni zemlji, kako se uporabljajo stroji in drugo poljedelsko orodje itd. V tem se je družbena vloga naših kmetijskih gospodarstev, katere bi se morali člani SZDL in dru- gi borci za socializem nenehno zavedati. Mi smo res doslej da- jali premajhno gmotno in stro- kovno pomoč državnemu sek- torju, zato bomo morali te po- manjkljivosti odpravljati, kar pa je v veliki meri odvisno tu- di od delovnih kolektivov in vodstev državnih ix>s©stev. Člani SZDL morajo poznati probleme našega kmetijstva Za razvoj socialističnega sek- torja in kmetijskega zadružni- štva na sploh pa ni dovolj sa- mo siplošna politična in eko- nomska pomoč, tu se morajo SZDL. ljudska oblast in druge družbene organizacije z mnogo večjo prizadevnostjo vreči na delo, vsekakor pa v mnogo večji meri kot smo to delali do- slej. Analiza občnih zborov SZDL, tako vaških kot občin- skih je pokazala, da se člani SZDL niiso dovolj kritično po- globili v te probleane. Skratka, napravljalo vtis, ko da se njih problem zadružništva in držav- nih posestev ne tiče, da je do- volj, če se le na siplošno omeni v poročilu, da je tam pri njih KZ, da- je državno posestvo tn konec. Članom SZDL. posebno pa vodilnemu aktivu v občini pa bi moralo biti jasno, da je razvoj socialističnega zadružjii- štva in krepitev naSih državnih posestev v veliki meri odvisna od njihove aktivne vloge. V teh desetih letih mirne gra- ditve socializma v Jugoslaviji so se izvršile globoke ekomom- sike in socialne spremembe, ki imajo velik vpliv tudi na naši vasi. Mislim, da se mi teh sipre- memb in teh družbenih proce- sov premalo zavedamo. Na pro- bleme kmetijstva gledamo s sta- rimi očmi in ne vidimo tega, kar se pred našimi očmi dogaja. Mi največkrat opravičujemo na- še neuspehe v kmetijstvu s tem, da je kmet konservativen, da nima smiisla za napredek, da so delovni kmetje pod vplivom vaških veljakov in podobno. Mi- slim pa, da to ni točno, da so naši kmetje željni napredka, željni strokovnega znanja, kar nam priča cela vrsta sestankov, tečajev, ki naše kmete zelo za- nimajo in na njih diskutirajo. Lep primer je celotedenski te- čaj v Ormožu, ki ga je priredila kmetijska zadruga, na katerem je oikrog 100 kmetov ves teden pazljivo spremljalo strokovne in ekonomsko-politične refera- te o našem kmetijstvu, opp UT pnj^ Ao^aCu oq np 'Bdn Naš politični aktiv mora 2?vati premagovati težave s tem ne mislim reči, da je delo političnega aktiva na vasi lahko, ne, sovražniki napredka si prizadevajo, da bi delovne kmete odvrnili od naše poti, to je od socialistične poti v gospo- darstvu, toda ti sovražniki ima- jo tako slabe argumente za svo- jo aktivnost, da bi malo večja aktivnost članov SZDL z njimi dokaj lahko opravila. Ce bi mi znali pravilno ocenjevati F>oli- tično akcijo nasprotnikov socia- lističnega razvoja, tedaj bi lah- ko reagirali takrat kadar širijo parole, da bomo vzeli kmetom zemljo in bi jim rekli, ne, so- cialistična oblast je delovnemu kmetu zemljo dala. kadar oni napadajo in krivijo za vse teža- ve na vasi ljudsko oblast, bi delovnim kmetom lahko rekli, ne, ni kriva ljudska oblaist, kri- vi so naši nizki hektarski do- nosi, kriva je naša splošna za- ostalost, zato se moramo čim- prej izkopati iz nje itd. Nam ni treba skrivati težav pred de- lovnimi kmeti, nasprotno, mi moramo naše delovne kmete mobilizirati, da bodo sami pre- magovali te težave. Naš aktiv pa teh težav ne bo premagoval s tem, da se defenzivno umika pred napadi sovTažnika, ali pa oportunistiično brani neke socia- listične pozicije z raznimi izgo- vori, ki velikokrat demagosiko zvenijo, ne, naloga SZDL je, posebno pa vidnejših aktivistov, da se v praksi spoprimejo z vsemi težavami, da sicer razvi- jajo ljudskoprosvetno dejavnost na vasi, da pa od sestankov, pojasnjevanje in predavanj o potrebah socialistične preobraz- be naše vasi tudi praktično po- kažejo, kako se to izvaja. Mi imamo v tem pogledu nekaj le- pih primerov, mi lahko že da- nes konstatiramo, da je 38 "/o Haloz v državnem sektorju in da imajo ti ljudje človeka do- stojno življenje, čeprav še ni- majo vsega, kar bi za življenje potrebovali, vendar je v pri- merjavi s tem, kar so imeli kot viničarji, že zelo veliko. Zato je tudi politična aktivnost in politično razpoloženje haloških kmetov, bivših viničarjev, zelo poraslo. Prav nasprotno pa se d0'gaja na področju Slovenskih goric, kjer so bili ljudje dokaj napredni med NOV in tudi prvo leto Po vojni, da pa napredna misel in politična zavest, to je želja po napredku v gospodar- stvu zadnjih nekaj let stalno pada. Politični aktiv SZDL to sicer ugotavlja, ne išče pa do- volj vzrokov in se ne bori do- volj, da bi tako stanje na pod- ročju Slovenskih goric popra- vil. Napačno bi bilo, če bi ta konfrenca vsled tega ocenje- vala, da so IjiKije v Slovenskih gor. zaradi tega slabi, da niso za socializem, to bi bila zgrešena ocena. Vsekakor pa je res, da ljudje tam, kjer SZDL ne de- la, iprav lahko zapadejo vplivu elementov, ki so sovražno raz- položeni socialistični družbeni ureditvi naše dežele. Kjer bo dominirala socia- listična zavest, ne bo reakcionarnih tendenc »SZDL« — pravi tov. Kardelj — »s svojo israkso aktivno vpli- va na razbijanje socialistične zavesti množic, na poUtično, idejno in strokovno izobraževa- nje, s čimer se nenehno krepi zavest in socialistični vpliv na celotno družbeno življenje« — in dalje — »socialistična demo- kracija, kakor jo mi razumemo, nikakor ne pomeni, da bi druž- beni razvoj prepuščali stihiji družbenih sil. Zavest in stihija sta v družlsenem življenju dve neločljivi plati istega procesa. Ce ne bo dominirala napredna socialistična zavest, tedaj bodo v sedanjih pogojih zmagovale konservativne in reakcionarne tendence. Delovni ljudje si mo- rajo postavljati konikretne smo- tre in se morajo boriti, da jih uresničijo.« Vtem pa je bistven in osnovni pomen aktivne vlo- ge SZDL v boju za zmago na- prednih idej v našem družbe- nem življenju, kar še prav po- sebej velja Za našo vas. Iz Središua V nedeljo, 22. aprila t. 1., so v Središču ustanovili strelsko družino. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo precejšnje število navdušenih pristašev tega lepega športa. Strelci si bodo v kratkem uredili strelišče ter pričeli z rednimi vajami. Šolski odbor v Središču je istega dne razpravljal o na- mestitvah novih učiteljev na središki šoli, pa tudi o potrebi razširitve sedanje šole ali gradnje nove. V sedanjem šol- skem poslopju se stiskata osnovna šola in nižja gimnazi- ja, torej v petih učilnicah enajst oddelkov. Pouk je torej v vseh učilnicah v dveh izme- nah, v času trajanja kmetijsko- gospodarske šole pa celo v treh. To vsekakor ne vpliva pozitiv- no na delo v šoli in bo treba prej ali slej zadevo začeti re- ševati. ali manj isti značaj glede na kakovost letnika. Sorte Burgundcev (Beli bur- gundec, Bela klevna in Rulan- dec. Sivi burgundec) imajo zelo konstantna svojstva glede na slab ali dober vinski letnik. Sorta Sauvignon razvija v slabih vinskih letnikih skoraj- da lepšo aromo kot pa v zelo dobrih, kadar je grozdje pre- zorelo. Zeleni silvanec je ne- koliko sličen Sauvignonu, toda je bolj variablen. Sauvignoni s Kozjaka in Gor. Slov. goric so redno bolj aromatični kot pa Sa-uvignoni iz Ijutcmersko-or- moških goric ali pa iz Haloz, kjer ta sorta redno bolj dozori. Sorta Traminec se tudi zelo do- bro upira različnim vinskim letnikom in je zelo prikladna za vinorodne kraje, ki dajejo veliko kisline. Problem predstavljajo mu- škati. Ta sorta je prav gotovo vsem priljubljena. Nesreča te sorte pa je V tem, da ima naj- bolj nestanovitna svojstva glede na dober ali slab vinski letnik. Kadar razvije muškat vsa svoj- stva v najvišji meri, se ne mo- re z njim meriti tako rekoč no- beno vino; toda taki muškati se rodijo večinoma le vsakih deset let. V slabih vinskih letnikih in na področju severnega tipa vi- na bosta igrali vedno večjo vlo- go sorti Neuburgovec in Riz- vanec. Neuburgovec je zelohla- ležna sorta in tudi v najslabših letnikih prekorači sladkorno stopnjo ter more pustiti za se- boj celo Laški rizling. Zeleni silvanec in druge kakovostne sorte. V manj kakovostnih vi- norodnih področjih je Neubur- govec nezamenljiva sorta in je tip dobrega namiznega vina, ma.sovnega vina, večkrat s pre- malo kisline. Sipon je visokokvalitetna sor- ta v dobrih vinskih letnikih, v slabih letnikih pa skoraj od vseh sort najbolj odpove. Tipični predstavniki za bela vina v kr^Jko-primorsikem ra- jonu so: Malvaziia. Rebula. Pi- nela in Toka j". Sorte: Laški raz- ling. Sau-vignon in druge sever- ne sorte je v tem rajonu brez pomena širiti. «% ■ ■ mm :■ ^, n 1955 Ing. Miško Judež, Maribor Vinski pridelek letnika 1955 moremo glede kakovosti ozna- čiti kot zelo slab, glede količine pa zelo dober. To velja pred- vsem za podravskl in posavski rajon. Vins/ki pridelek v kraško- primorskem rajonu je v vsakem pogledu boljši od letnika 1954. V primerjavi z ostalimi slabimi letniki (letnik 1951 in 1954) bo- mo dobili pravo sliko stanja, ko bomo analiziran posamezne vi- norodne okoliše in posamezne sorte. Inštitut za vinarstvo v Mari- boru je prejel v letu 1955 218 vzorcev vinskih mostov od državnega in zadružnega sek- torja. V večini primerov bi bili ti podatki še kljub temu zado- voljivi, če bi predstavljali stvar- no povprečje vinskega letnika. Vinski pridelek od privatnega sektorja je glede na sladkor še nekoliko slabši, glede na kislino pa močnejši. Zanimivo je, da podnebne in talne prilike, agro- tehnični ukrepi in vremenske neprilike v slabih vinskih letni- kih (1951, 1954 in 1955) niso de- lovale enako na področju cele- ga vinorodnega rajona, ampak so delovale različno celo v vino- rodnih okoliših in podokoliših. Oglejmo si prvo sliko po vino- rodnih okoliših: Vinorodni okoliš Srednje Slo- venske gorice je za kakovostno proizvodnjo precej slabši od prejšnjega okoliša, vendar izka- zuje v tem letniku 1'/o več slad- korja in I"'«« manj kisline, to pa zaradi manjšega števila vzorcev, ki izkazujejo slabše povprečje svojega okoliša. Po- dobno sliko imamo za ta okoliš v letniku 1951. Največ sladkorja je nakopičil Beli burgundec s posestva Vurbefg z 20.8 »'o slad- korja in 11.3 kisline; sledi Traminec z 19.2 "/o sadkorja in 8.2 "'»o kisline. Kot skoraj ved- no v slabih vinskih letnikih, se je odrezal Neuburgovec z istega posestva z 18.1" 'n sladkorja in 8.5 "loo kisline. Na posestvu Etomava je najbolje uspel Sau- vignon s 17.8 "/o sladkorja in 11.3 "'»o kisline. Ostale sorte v okolišu vsebujejo 15—17 "/o slad- korja in pribl. 10 "1% kisline, z največjo kislino seveda zopet Sipon s posestva Domava s 13.4 °/oo. Ljutomersko-ormoške gorice so v tem letniku približno za 2 "/o slabše v sladkorni stopnji in za 2 "'»o močnejše v kislini od letniki 1954 in 1951. V tem okolišu se je najbolj izkazalo posestvo Jeruzalem (upamo, da nismo prejeli že sladkanih mo- stov?!). Na tem posestvu je na- kopičila največ sladkorja Rani- na 27.7 "/o sladkorja in 9.5 "U« kisline. Rulandec in Traminec vsebujeta 22 "/o sladkorja in 8 do 9.5 "*/oo kisline, Sauvignon, Renski rizling, Beli burgundec in Rumeni muškat vsebujejo nad 20 «/0 slakorja in 9—12 Voo kisline, Zeleni silvanec, Sipon in Laški rizling pa od 19—20 °/o sladkorja in 10—12.8 Voo kisline. Na posestvu Kerenčič je dose- gel Laški rizling 20.30/0 slad- korja in 8.3 ",^00 kisline, Sipon 19.5 »/o sladkorja in 11.9 V„o ki- sline. Renski rizling in Sau- vignon 17.1 »/fl sladkorja in 10 do 12 Voo kisline. Rumeni mu- škat pa le 14.7 "/o sladkorja in 12.5 Voo kisline. Vinarska zadruga v Ljutome- ru kaže povprečje vinskega let- nika v glavnem iz privatnega sektorja, zato so tudi gradacije nekoliko nižje od zgoraj ime- novanih posestev. Od 12 vzor- cev, povečini Laški rizling, je sladkorna stopnja med 13—17 odst., kisline pa od 11—13.4 Voo. Vinorodni okoliš Haloze in obrobno pogorje ima isto po- vprečje v tem letniku kot IJu- tomersko-ormoške gorice, pri- čakovali pa bi v Halozah v sla- bem vinskem letniku višjo slad- korno stopnjo kot v Ijutomer- sko-ormoških goricah. Tu po- sebno preseneča posestvo Zavrč in Podlehnik nasnroti posestvu Jeruzalem in Železne dveri. Razlog je verjetno v tem, ker je v Halozah tolkla toča, dočim je Jeruzalemu več ali manj pri- zanesla. V ZavTču je nakopičil največ sladkorja Renski rizling (21.2", o sladkorja in H kisli- ne). Rulandec vsebuje 19.2 "/o sladkorja in 11.6 "/00 kisline, Sauvignon 18.4 "/o sladkorja in 10.1 °/oo kisline. Laški rizling, Zeleni silvanec in Sipon pa od 16—18 "/o sladkorja in približno 10.1 Voo kisline. Na posestvu Podlehnik je najboljši Traminec z 18.2 "/o sladkorja in 8.3 Voo kisline. Ren- ski rizling, Laški rizling in Si- pon vsebujejo od 15—17 Vo slad- korja in od 9—13 Voo kisline. Zeleni silvanec pa le 13.7 »/o sladkorja in 10.2 Voo kisline. Posestvo Dravinjski vrh pokaže v Zelenem silvancu in Saugvi- nonu približno 19 "/o sladilMrJ^ in 10 "/00 kisline. V primeri z letnikom 1954 izkazujejo Haloze pribl. 3 »/o manj sladkorja in 1.5 "/00 več kisline, v pimeri z letnikom 1951 pa približno 2.5 odst. manj sldakorja in 1 */(k> več kisline. Na osnovi pregleda in študija različnih dobrih in slabih vin- skih letnikov moremo ugotoviti, da vplivajo poleg različnih agrotehničnih ukrepov v različ- nih letnikih prvenstveno vre- menski in talni činitelji. Raz- lične vinske sorte se različno ponašajo napram vsem tem či- niteljem. Tako bi mogli reči, da so nekatere sorte bolj odporne, da imajo tako rekoč bolj kon- stantna svojstva kot pa druge. V dobrih vinskih letinah se vse sorte več ali manj dobro pona- šajo, v slabih vinskih letinah pa nastajajo večje razlike v po- gledu razvijanja aromatienih in buketnih snovi, v pogledu ko- pičenja sladkorja, kisline itd. Slabe vinske letine so naj- boljši učitelj za študij sortimen- ta določenega vinarsikega ixxJ- ročja. Glede na naše sorte bi mogli povedati naslednje: Sorta Laški in Renski rizling so tipične severne sorte. Na pravih tleh. s pravilno podlago in dobro agrotehniko sicer ne- koliko spreminjajo v sladkorni stopnji in kislini v najslabšem vinskem letniku, toda imajo več 4 Ptui. 27. aprila 1956 Gostinski in turistični promet v ptuiskem okraiu Našo javnost bo gotovo zani- malo, kakšen uspeh je dosegel gostinski in turistični promet v ptujskem okraju v letu 1955; ko- liko domačih in tujih turistov nas je obiskalo, koliko preno- čišč smo nudili in končno, ko- liko smo v preteklem letu po- pili in pojedli v gostinskih obra- tih. Ptujski okraj, ki zajema Ptuj- sko polje s poljedelstvom kot najpomembnejšo panogo ter Ha- loze m Slovenske gorice z vi- nogradništvom m sadicrstvom, je napravil v zadnnh letih pre- cej pomemben korak naprej v razvoju gostinstva in turizma; nedvomno pa bo treba storiti še marsikaj za nadalj-nji razvoj. Naj že takoj v začetku omenim, da IHuj kot središče ptujskega okraja in kot eno naših najpo- membnejših zgodovinskih mest, žal še nima kavarne niti hotela s primernimi prenočišči. zato morajo večje skupine turistov prenočevati na 11 km oddalje- nem gradu Bori, ali pa v 25 km oddaljenem »Domu ob Dravinji« (Statenberg). Iz statistike, ki jo je dala Svetu za turizem OLO Ptuj na razpolago Okrajna gostinska zbornica, bomo videli, koliko na- rodnega dohodka so prispevali gostinski obrati, obenem pa bo- mo spoznali tudi glavne po- manjkljivosti, ki preprečujejo hitrejši razvoj te panoga — lahko bi postala v našem okra- ju ena najpomembnejših. Statistika kaže. da je v ptuj- skem okraju 28 državnih gostin- skih obratov. 29 zadružnih in 31 privatnih. V okraju ni niti ene kavarne, niti enega hotela, ima pa restavracijo in 2 bifeja; vse- ga skiipaj torej 85 gostišč. V teh obratih so popili domači prebivalci in turisti v preteklem letu 628.454 litrov vina, 96.197 litrov piva, 67.874 litrov žganja, 48.926 litrov spirituoze, 249.387 litrov slatine. 6645 litrov sokov, 25.13.') litrov scdavice in 19.750 litrov sadjevca. Statistika dalje kaže, da so ljudje izdali za vino in žganje v ptujskem okraju 139,876.000 dinarjev znatno manj pa so popih piva, slatine in ostalih brezalkoholnih piiač. Samo v gostinskih obratih so prodali za 29.?:54.00O din ciga- ret in tobaka. Skupno so potro- šili v gostinskih obratih 294 mi- lijonov 646.000 dki. Na podeželju je razmeroma dosti gostinskih obratov, ne moremo pa govoriti pri njih o primerni postrežbi. V večini go- stiln zadružnega sektorja se mo- ra obiskovalec zadovoljiti le z alkoholnimi pijačami in hladni- mi jedili. Ti obrati bi dosegli svoj namen, če bi lahko dobil človek v njih vsaj najnavadnej- ša topla jedila. Med domačimi turisti so nas najraje obiskovalci prebivalci iz bližnjih in oddaljenih sosednjih krajev, dalje Hrvati in Srbi, obiskovali pa so nas tudi Ma- kedonci in Črnogorci. Vssga skupaj je obiskalo v preteklem letu naš okraj 6681 domačih tu- ristov s 16.675 prenočitvami. Največ inozemskih turistov nas je obiskalo iz Avstrije in Nem- čije, znatno manj iz Italiie in Švice ter drugih evropskih dr- žav. Skupno nas je obiskalo 322 tujih turistov s 375 nočitvami, dočim pa je bilo tujcev, ki so bili v Ptuju samo prehodno, ne- kaj več. Poleg pomanjkanja za tujski promet primernih prostorov, je v ptujskem okraju zelo pereče \'prašanje pomanjkanje kvalifi- ciranega kadra v gostinstvu, predvsem moškega osebja. Vsakdanja praksa kaže, da bo moral ptujski okraj investirati ter zagotoviti več sredstev za tujski promet. Jasno je, da ho- tela v Ptuju okraj ne bo mogel sam zgraditi, čeprav je še tako potreben, saj ga imajo celo manjša mesta, kot so Ljutomer, Sobota in Lendava. Povprečno število sob (75) v vsem okraju kaže, da je potreba po hotelu zelo pereča. Pri tem bo morala priskočiti na pomoč tudi Turi- stična zveza Slovenije, saj je zadnji čas, da začnemo posve- čati turizmu tudi v tem delu Slovenije več pozornosti kot smo je doslej. B. M. IZ CIRKULAN V Ptujskem tedniku št 14, dne 6. aprila t. 1., je bil objav- ljen članek tov. Franca Novaka o čiščenju in škropljenju sadne- ga drevja. Zaščita rastlin je uzakonjena v Ur. 1. št. 10/1954. Prizadeti sadjarji, ki redno opravljajo vsa ta dela vsako leto, ki nismo izvrševali teh opravil pod pritiskom grožnje s kaznovanjem ampak zato, ker je to nujno potrebno zahteva- mo, naj se navedeni zakon tu- di v resnici izvaja in naj se ugotovi, kdo je in kdo ni oči- stil in poškropil sadnega drev- ja. Ne gre več, da bi samo ne- kateri redno opravljali ta dela, drugi pa ne in da bi se ti po- tem še posmehovali skrbnim sadjarjem. V sadovnjakih le- teh, ki ne čistijo svojih sadov- njakov, imajo vsi sadni škod- ljivci varno zavetje v škodo sadovnjakov tistih, ki jih redno čistijo in tako zaman trosijo denar za zaščitna sredstva in zaman opravljajo dela pri či- ščenju. Vsekakor je takšnih sadjar- jev precej in je potrebno, da se jih strogo kaznuje v korist vse- ga sadjarstva. Letovišče „Grad Bori" je začelo 22. t. m. sprejemati goste in otvorilo letošnjo sezono, na katero se je pripravilo s prvovrstno domačo kuhinjo in pristno haloško kapljico FranceNovak: f r^ii^čcirli se ^edno' cepilo • • • Trsničarstvo je v našem okraju udomačeno kot hišna obrt. Prva trsničarska zadruga v Juršincih je s svojo tradicijo uspevala precej časa. Posestniki v okoliških naseljih in v drugih krajih so se hitro privadili cep- ljenju trsa. V trsničarski zadru- gi so dobili vpogled v podrobna dela v trsnici in začeli zadrugo v grobem posnemati v tem delu. Ker niso imeli temeljitega znanja, ki je za trsničarstvo po- trebno, so mnogi za''li daleč od zanesljive pridelave sortno či- stih, selekcioniranih trt na pod- lagi, ki ustreza zahtevi vino- gradnika. Urejen trsničarski obrat mora imeti vrsto sporednih obratov, nasadov in strokovno vodstvo, da more sploh obratovati. To so primerna zemljišča za matič- njak, trsnico in matični vino- grad, cepilnico in silnico. Obrat, ki teh osnovnih pogojev nima, ni sposoben za obratovanje in propade. Ker posamezni trs-ni- čarji niso razpolagali z osnovni- mi pogoji^ so pač proizvajali tr- te v letih konjunkture. V takih trsnicah so navadno kupovali vinogradniki, ki so sadili vso evropsko in ameriško mešanico in niso prinisovali važnosti pro- izvodni! vinogradov. V takih prilikah nabave trsnega mate- riala za obnovo vinosrradov so 7a''ntni trsničarji dobro uspe- vali Kakor hitro pa je vino- gradnik spoznal namen takih trsnic (le zaslužek lahkoverno- sti), se nekontrolirano trsničar- stvo krči So pa še vedno posa- mezniki, ki skušajo pregovoriti slabe vinogradnike, da kupijo trs od njih. Obnova vinograda je drago delo. Pri obnovi goric se pKjIoži temelj rodnosti, kvaliteti in trajnosti nasada za dobo 40 do 60 let Sajenje trsa nikakor ne moremo vzporejati s krompir- jem ali žiti, ki jih lahko me- nja? že pri naslednji setvi. Ne- rer«t?tbilen vinr?grad je vsa de- setletja v škodo lastniku in mno5ro!^rat vsej okolici. Glas o pridelkih slabih vin se kaj hi- tro raznese in redki kupci ori- dejo nakupovat vino v te kraje. Zaradi tega je bilo nujno, da urejamo orsranl^iiranio trsničar- stvo, zatiramo pa nekontrolirano proizvodnjo in razT>ečavanje tr- sa nezanesljivega izvora. Za obnovo vinogradov imamo že primerne trsničarske obrate in ni več potrebe, da bi dopu- ščali kakršno koli samohotno proizvodnjo cepljenk in obnovo vinogradov. Verjetno je, da nekateri trsni- čarji prepovedi o proizvodnji trsnega materiala ne slišijo ra- di. Potrebno pa je, da se jih po- novno opozori na odlok Okraj- nega ljudskega odbora Ptuj, ki je bil objavljen v »Ptujskem tedniku« 20. januarja 1956 Kdo sme proizvajati trs-ne cepljenke in ostali trsni mate- rial? Člen 10. navedenega od- loka pravi: Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za obstoi (proizvodnjo) po predpisih uredbe o trsnicah in drevesnicah (Ur list LRS štev. 2-9/49). Torej, kdor ima dovoljenje za trsničarstvo in še vedno izpolnjujejo pogoje za obratovanje, lahko proizvaja trsni material za prodajo. Pro- daja pa lahko trsni material le trsničarski obrat, ki ima v smi- slu 14. člena tega odloka po- trjen cepilni načrt, ki ga je tre- ba za vsako sezono proizvodnje vnaprej predložiti do 15. decem- bra vsakega leta oziroma, ka- kor to zahteva Vinarski inštitut v Mariboru. Kdor cepilnega na- črta nima odobrenega oz. ni vskladil predloženega načrta v smislu navod'1 in ne obratuje v proizvodnji po navodilih, mu bo za to določena komisija ob pre- gledu izločila nepravilno proiz- vodnjo iz prodaje. Ker niti sam tega trsa ne sme saditi niti ga ne sme prodati, je ta e važnasti tudi za člane kolekti- va kot posameznike. Iz tega bi lahko torej sodili, da je bilo med člani kolekti- vov vse premalo pojasnjevanja družbeno-političnih problemov in zainteresiran j a delavcev s strani delavskih svetov za pro- bleme podjetij in gospodarje- nje v njih. V dosedanjih delavskih sve- tih je bilo le malo zastopnikov mladine in žena. Na sedanjih volitvah so te pomanjkljivosti v mnogih primerih popravili. rZ SLOVENJE VASI V lanskem poslovnem letu je KZ Slovenja vas dosegla nad 600 tisoč dinarjev dobička, ki so ga namenili predvsem za in- vesticije, za pospeševanje kme- tijstva in za kritje ostalih manj- ših izdatkov. Za odkup kmetijskih pridel- kov v tem letu bo KZ Slovenja vas najela pet milijonov dinar- jev kredita, za nadaljevanje in- vesticij pa bo najela do 2 mil. din kredita. Bodoče delo KZ Slovenja vas se bo odvijalo po gospodarskem načrtu za dobo desetih let, ki ga je sestavil ing. Greif in je bil Po temeljiti debati v celoti ^>reiet na zadnjem občnem zboru. KZ Slovenja vas šteje sedaj 234 članov. Občnega zbora se je udeležilo 228 članov in nad 50 kmetovalcev kot gostov zbora, ki so se odzvali vabilu KZ in so tudi pristali, da postanejo člani KZ. • Lani Je KZ Slovenja vae na- bavila štiri plemenske bike, traktor ® priključki, začela z gradnjo strojne lope na temeljih prej zamišljenega zadružnega doma v Slovenji vasi, ki še se- daj niso v celoti pozidani Ta lopa je v glavnem končana. Upravni in nadzorni odbor KZ sta na zboru dobila priznanje za lanskoletno agilno in uspeha- j.X)lno delo; saj so letos prvič zborovali pod lastno streho. Predsednik zbora tov. Jože Muzek je prikazal koristi kre- pitve hranilnega in kreditnega odseka zadruge. Iz Miklavia FRANC KOLARIC IZ MIKLAV2A JE UMRL Po dolgi in mučni bolezni Je umrl 16. aprila t. 1. 75-letni kletarski in vinogradniški stro- kovnjak v pokoju, oče FRANC KOLARIC Iz Miklavža. Pogreb je bil pri Miklavžu 18. t. m. Z očetom Kolaričem smo zgu- bili dobrega kletarskega moj- stra in kremenitega, skromnega, delavnega in poštenega moža. Bil je daleč okoli spoštovan, kar se je videlo tudi ob njego- vem pogrebu. Kljub slabemu vremenu je prišlo na pogreb veliko ljudi od blizu in daleč. V FK>slovnih prostorih ob odpr- tem grobu Je bilo izrečeno pri- znanje vsemu njegovemu živ- ljenjskemu delu in želja, da bi živelo med našim ljudstvom veliko število njemu podobnih mož. Za slovo od doma in ob grobu so pevci zapeli žalostin- ke. Ganljivo je bilo slovo ob gro- bu. Težko so se od njega poslo- vili domači in ostali. Vsi so se strinjali z besedami govornika: »Tuicaj, ob poslednjem slovesu Ti obljubljamo, da bomo znali ceniti Tvoje trdo in plemenito delo in da nam bodo Tvoji vzo- ri in Tvoji nauki svetel kažipot v nadaljnjem življenju! dragi oče Kolarič!«. St NESREČA NIKDAR NE POČIVA Pacientom, ki se zdravijo v ptujski bolnišnici, želimo čim- prejšnje okrevanje. Francu Segula iz Ptuja je cirkularka odrezala palec de- snice; Franček Zafošnik iz Mi- hovec 31 se Je vrezal na kosi v desnicoj Jožef Zirovnik iz Vu- zmetinc 19 Je padel doma in si poškodoval levo ramo-, Darinko Kamenšek, otrok iz Nadel 65, je padel in si pK>škodoval desnico; Jože Jarnec, otrok iz Strmca 55, Je padel s kolesom in si poško- doval obraz; Janez Stumber- ger, otrok iz Pristave 26, se je vsekal s sekiro v levico; Franc Toral, otrok iz Apač 41, je pa- del s kolesom in si poškodoval levico; Anton Vogrinec iz Pav- lovskega vrha 23 Je padel s ko- lesom in si poškodoval ključni- co; Jožefa Zunkovič iz Ptuja si Je pri padcu poškodovala nogO; Simona Colnariča iz Or- moža je poškodoval po nogi in rebrih tram ki Je padel nanj; Terezija Pintarič iz Založja 19 je padla s klopi in si poškoda- vala levico. Težave z boriskim mostom Pred nekaj dnevi se je na le- vi strani borlskega mostu pre- lomilo nekaj nosilcev, kar je ogrozilo varnost prometa, da je morala Notranja uprava mast za težja vozila zapreti ter pro- met usmeriti preko Okiča. S tem v zvezi se pojavlja vprašanje, zakaj Uprava za ce- ste LRS — delovodstvo v Ptuju ni pravočasno ukrenilo potreb- nega, da bi bil most pravo- časno, to se pravi v zimskem času, ko Je promet mnogo šib- kejši, popravljen. Kakor smo zvedeli na TNZ v Ptuju, Je bi- la omenjena iiprava že tekom zime opozorjena na te pomanj- kljivosti, vendar jih ni odstra- nila. Z nastopom pomladi se bo z vsakim dnem večal tudi pro- met preko tega mostu, posebno je mnogo inozemcev, ki ui>o- rabljajo to cesto v smeri proti Zagrebu in dalje na jug. Tako pa bo treba most verjetno po- FKjlnoma zapreti, vsaj za čas najnujnejših popravil. Kmalu bodo začele cveteti jablane Rekonstrukcija prometne nesreče v šikolah Lansko leto se Je avtobus to- varne Impol v Slovenski Bi- strici na železniškem prelazu v Šikolah zaletel v železniško za- pornice, ker šofer zaradi crf>- cestne žive meje ni imel pre- gleda nad cesto. Organi, ki nadzirajo varnost prometa me- nijo, da bi morala Uprava za ceste posvečati podobnim pro- blemom vso potrebno pozor- nost. S tem v zvezi bi omenili še odprto cestišče pred poslop- jem Okrajnega sodišča v Ptu- ju, ki kot tako že lep čas pred- stavlja oviro nemoten^u pro- metu, ki je na tem delu ceste kaj živahen. Telovadna akademija v Markovcih v nedeljo, 15. a{Hila t. 1., je tvd Partizan v Markovcih pri- ledil telovadno akademijo. Pro- gram Je obsegal 16 točk. V prvi točki so nastopili cici- bani z vajo »Ob bistrem poto- ku je mlin«. Vaja Je bila pri- kupna in so jo gledalci t(^lo pozdravili. Sledil je nastop pio- nirjev z dolgimi palicami. Bu- ren aplavz so požele pionirke z vajo »Ob valovih Donavear primerih, kjer sadjarji niso pokazali dovolj razumeva- nja za akcijo in 2:animanja za red dela škropilne ekipe. Kdor koli je hotel, mu je bito drevje poškropljeno. « Lanski dobiček v aniestoj nad 280 tisoč dinarjev bo večinoma shižil okrepitvi zadruge (148.000 dtn), za kritje anuitet (10.200 ornem vsakodnev- nem delu ob lepi knjigi razved- rili in duševno krepili. Uprava Mestne knjižnice in čitalnici" PTUJ Mestni kino Ptuj predvaja od 27. do 29. aprila amer. film »Žrtvovani«; od i. do 3. maja amer. film »IZGUBLJE- NI SIN«; od 4. do 6. maja amer. film »SMRT PRIHAJA« in od 8 do 10. maja avstrijski film »DON juan«. OKRAJNA ZADRUŽiA ZVEZA PTUJ želi ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju vsem kmetijskim zadrugam, zadružnim podjetjem, posestvom in zadružnikom s področja ptujskega okraja prijetno praznovanje tega praznika ter mnogo nspehov pri nadaljnjem prizadevanju za napred^ MŠega kmetijstva. OPRAVA OZZ PTU; Mestno gledališče Ptuj Sobota, 28. aprila ob 20 uri: Dragutin Dobričanin: »SKUP- NO STANOVANJE«, komedija v treh dejanjih. PREMIERA. Režija Hinko Košak k. g., sce- na Jože Bedič. — Abonma red Premierski in Izven. Nedelja, 29. aprila, ob 15. uri: Dragutin Dobričanin: »SKUP- NO STANOVANJE«, komedija v treh dejanjih. F*rva repriza. IZVEN. Torek, 1. maja, zaprto! Sreda, 2. maja, zaprto! Četrtek, 3. maja, ob 20. uri: Dragutin Dobričanin: »SKUP- NO STANOVANJE«, komedija v treh dejanjai. Tretjič. Abon- ma: red »A« in Izven. Petek, 4. maja. oto 20. uri: Ivan Potrč: »KREFLI«, drama v treh dejanjih. Stirinajstič Go- stovanje v Ormožu (EKmti »•Partizana«). Abonma in Iz- ven. Predprodaja vstopnic pri trg. podjetju »VZOR« Ormož. Nedelja. 6. maja. ob 15 uri: Ivan Potrč: »KREFLI«, dr?ima v treh dejanjih. Petnajstič CJo- stovanje v Gorišnici (Zadruž- ni dom). Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Ck>rišnlca. V Zelezničarskem domu je bila v soboto 21. t. m. taborniška prireditev ob veliki udeležbi mladine Nove članice in člani Taborniš ke organizacije Ptuj ob zaob- : ljubi v soboto 21. t. m. po tabo rniški prireditvi Trgovska zbornico Pluf bo imelo tudi letos veliko delo v soboto, 21. aprila t. 1., je dokazala Trgovinska zbornica za okraj Ptuj na letnem obč- nem zboru za 1955. leto, kako zelo se zanima za organizacijo tržišča, za trgovino kmetijskih zadrug, za vzgojo kadrov in finančna vprašanja svojih čla- nic, ki Jih je v ptujskem okra- ju 86 vštevši 80% trgovin KZ, ki so včlanjene v Zbornici. Kot doslej bo tudi letos upravni odbor v povezavi z Preds. okr. odb. SZDL tov. Voljč v razgovoru z inž. tov. Veho* varjem, zastop. Rep. trg. Zborn občinskimi ljudskimi odbori reševal vprašanja, kako prila- goditi samostojne trgovine no- vi uredbi o trgovanju, kako razširiti trgovsko omrežje ptuj- skega okraja, v kolikor to zahteva sedanje stanje, kako modernizirati trgovske obrate in kako doseči za to potrebna sredstva. Letošnja posebna skrb Zbornice bo sodelovanje s po- trošniškimi sveti, zbiranje ko- ristnih izkušenj aktivnih sve- tov in prenašanje teh na osta- le, ki se še ne znajdejo. Okraj- ni zadružni zvezi Ptuj bo po- magala organizirati seminarje in tečaje za uslužbence kmetij- skih zadrug, zadrugam samim pa bo pomagala rešiti vpraša- nje trgovskega pomladka, ki ga bo mogoče doseči edino s povečanjem števila vajencev. OZZ Ptuj bo nedvomno potre- bovala njeno sodelovanje in pomoč pri proučevanju dela in smernic za uspešno konjuktur- no službo kmetijskih zadrug. Lahko bo proučiti proizvajalče- ^vo ceno v merilu okraja ob to- zadevnih izkušnjah Zbornice in analizirati razpone med odkup- nimi in prodajnimi cenami. Enako kot podjetja bo zanima- lo tudi Zbornico, kolika obrat- na sredstva jim bodo letos na razpolago. Poleg zastopnikov Narodne banke in ljudske oblasti bo pri določanju višine kreditov lahko veliko koristil tudi zastopnik Zbornice in pri- zadetih podjetij. Nič manj va- žen pa ni sistem iiafirajevanja v trgovini, za katerega Je Zbor- nica že doslej zbirala predloge, . jih proučevala in sporočala na pristojna mesta. Kvalifikacije obstoječega kadra v trgovini- bodo tudi letošnje leto resna osebna skrb Zbornice, enako strokovni izpiti za kvalificirane in visokokvalificirane trgovske delavce. Vso pomoč bo izkazo- vala Vajenj*;i šoli trgovinske stroke v Ptuju, ki služi name- nu že lepo vrsto let in storila bo vse, da se bodo odgovorni uslužbenci podjetij več kot do- slej brigali za vsestranski raz- voj in napredek mladega tr- govskega naraščaja in da jih bodo z lastnim dobrim zgledom vzgajali za poštene in zavedne socialistične trgovske delavce. Navzoči predsednik Okrajne- ga odbora SZDL Ptuj tov. Ignac Voljč, podpredsednica OLO Ptuj tov. Lojzka Stropnik, za- stopnik Republiške trgovinske zbornice inž. tov. Vrhovnik in zastopniki sosednih zbornic so se o lanskoletnem delu Zborni- ce Ptuj pohvalno izrazili ter pozdravili njen letošnji delov- ni načrt in obljubili tudi letos z enakim zanimanjem sprem- ljati vse probleme naše trgovi- ne, saj se za njo zelo zanimajo sami potrošniki, ki na lastni koži občutijo vse pomanjklji- vosti in slabosti naše trgovske mreže. VJ URADNI DNEVI Urada za kontrolo meril in ple- menitih kovin v Ptuju se bodo vršili v p>rostorih Na pristanu 21. in 22. maja, 15. junija, 16. in 17. Julija, 24. in 25. avgusta, 18., 19. in 20. septembra ter 6. in 8. oktobra. Iz pisarn«^ odf^elka za splošne zadeve Obč. ljudskega odfa. Ptuj Ptu]', 27. aprila 1956 Ob gostovanju Dobričaninovega 9.,Skupnega stanovanja^* na našem podeželju Igre, ki so jih v zadnjih letih naštudirali ptujski sedmošolci, so postale že tradicionalne. Na našem podeželju so si ogledali ljudje v zadnjih letih Finžgarjevo Verigo in Razvali- no življenja, Molierove Scapi- nove zvijače in Pugetove Sreč- ne dneve; letošnji sedmošolci pa so pripravili Dobričaninovo Skupno stanovanje. Skupno stanovanje je kome- dija današnjih dni ter obravna- va stanovanjsko stisko našega časa. V bodočo hišo, kateri so šele postavili temelje, se vselijo po vrsti različni ljudje. Ljudski pregovor: Kolikor glav, toliko svetov, najde tudi tukaj plodna tla. Zaradi vročekrvnosti prebi- valcev ter stanovanjske stiske — hišo medtem nekoliko dozi- dajo — so prepiri na dnevnem redu. Te prepire poživljajo že ljubezenski zapleti, ki jih v ko- mediji prav tako ne manjka. »Stanovanjski škripec« najde Iz vseh teh zagat najbolj humori- stičen, hkrati pa tudi najboljši način. Trije pari se bodo vzeli, celo ded Bogo se oženi s svojo hudo sovražnico Poleksijo. In ko je prepirov konec ter se pri- pravlja mirnejše življenje, se pojavi uradnik, ki pojasni, da zahteva urbanistični načrt, da hišo zopet podro. Veseli stano- valci onemijo ter spominjajo v svojem razočaranju na zaklju- ček Gogoljevega Revizorja. Mladi igrale' si sicer niso po- stavili pretežke naloge, vendar se mladina le s težavo vživi v igro starejših oseb. To je prišlo nekoliko do izraza v nekaterih prizorih. V splošnem pa mora- mo reči, da so se vsi igralci krepko potrudili ter poskušali ustvariti primerne igralske li- ke. S svojo igro so že v večih krajih zabavali ljudstvo in upamo, da si jo bodo ljudje tu- di drugje radi ogledali. Sebi pa bodo tako na pošten način pre- skrbeli skromna denarna sred- stva za izlet po naši domovini. Nepozabni vtisi z akademije slepih Dne 17. t. m. so gostovali v Ptuju člani kulturne skupir Doma slepih iz Stare Loke, p^ šta Skofja Loka. O pomenu Združenja slepi je občinstvo v svojem refera seznanil tov. Pete Confident diplomirani pravnik in profeso omenjenega doma. Natanko je obrazložil 10-letno plodno delo združenja in razumevanje ljud- ske oblasti, ki je omogočila, da so tudi slepim ljudem dane vse pravice in možnosti človeku do- stojnega življenja. Izvedba posameznih pevskih in glasbenih točk ter recitacij je bila bogata in ganljiva, saj so gostje s pesmijo in glasbo dokazali, da se da z ljubeznijo in občutkom opevati stvari, ka- terih njim nI dano videti. Na- rava jih je sicer prikrajšala za najdragocenejše, vendar ne klonejo. Veliko navdušenje občinstva do tega gostovanja je dokazalo do zadnjega kotička napolnje- no gledališče, saj je z močnim aplavzom dalo duška veselemu presenečenju in priznanju ter simpatijam do ljubljenih go- stov. Želimo si v Ptuju še več ena- kih gostovanj, saj nam obenem z razvedrilom ti spoštovanja in občudovanja vredni ljudje vli- vajo pogum za naše nadaljnje delo, ker nas učijo, kaj vse se da doseči s trdno voljo in z vztrajnostjo. France Vičar • petdesetletnik Ni sicer lepo javno obešati na veliki zvon leta, ki teže bliž- njemu hrbet, vendar, pa upam, da mi Franček tega ne bo za- meril. Saj vemo vsi, ki ga po- znamo — in teh ni malo — da je mlad po srcu, res pa je, da je že petdeset let preteklo od njegovega rojstva. 27. aprila 1906 se je rodil ma- lemu posestniku Vičarju v Jur- šincih sin Franček. Minevala so leta mladosti, Franček je hodil v šolo in postal učitelj. Leta 1926 je nastopil prvo službeno mesto v Slovenski Bistrici, pa menda samo zaradi tega, da lahko letos slavi še 30-letnico mature. Istega leta je tudi re- žiral svojo prvo igro in v njej nastopil kot igralec. Tako se obema omenjenima jubilejema pridruži še tretji — 30-Ietnica igralskega udejstvovanja. Redki so naši možje, ki bi lahko v enem letu proslavili tri tako pomembne jubileje. Tako je našemu Frančeku minevalo živ- ljenje med šolo in odrom vse do leta 1941. Njegovo kulturno in narodnostno delo ni bilo všeč okupatorju, ki ga je zato skup- no z družino in tolikimi tisoči ostalih Slovencev izselil na Hr- vatsko. Franček tudi tam ni pdnehal s svojim narodnost- nim delom. 2e leta 1942 je sto- pil v stik z NOB, kjer je po svojih močeh pomagal. Njegovo delo ni ostalo prikrito in usta- ška svojat ga je leta 1943 za- prla. Najprej je okušal policij- ske zapore v Vinkovcih, nato pa so ga poslali v Vinkovačko taborišče. Rešil se je neke vi- harne noči, ko so Angleži in Amerikanci silovito bombardi- rali Vinkovce. Takrat je sredi žvižganja in grmenja bomb, topov in streljanja z ostalimi logoraši navalil na vrata tabo- rišča in bil med onimi malo- številnimi junaki, ki so se re- šili taboriščnega pekla. Našel je pot v partizane, kjer jo sode- loval v raznih propagandnih in igralskih formacijah IX. vojvo- dinske brigade in nazadnje kot vodja kult. prosv. ekipe koman- de mesta Vukovar. Prišla je osvoboditev. Kljub zapeljivim ponudbam, ki so mu jih stavili v bratski Hrvatski, je vendarle sledil srcu, ki ga je vleklo v Slovenijo. Nastopil je učiteljsko službo v Juršincih, od koder je prišel za upravite- lja osnovne šole na Breg. Leta 1948 se mu je izpolnila srčna želja. Postal je igralec v ptujskem gledališču. Kakor je bil dober učitelj in vzgojitelj, takšen je tudi kot igralec. Vr- sta likov, ki jih je prikazal na odrih, se nam je neizbrisno vtisnila v spomin, saj so bili do kraja izdelani in dognani ter podani prepričljivo in doži- veto. Tudi na Maruleka ne smemo pozabiti, saj je skupno z Ma- tjašekom (Sugman) poznan da- leč naokoli in je ponesel slavo vesoljnega ptujskega okraja po celi Sloveniji. Kdor ju je sli- šal, se je lahko do solz nasme- jal obema, njunemu tolmače- nju in kritiki dogodkov ter de- janj; celo na ljubljanskem ra- diju sta imela svoj guč. Dragi Franček! Dovoli, da Ti k Tvojim trem jubilejem iskre- no čestitamo Tvoji broški in ptujski znanci in prijatelji in Ti želimo še mnogo let življe- nja in mnogo let odrskega dela, trdnega zdravja in sreče in za- dovoljstva v krogu svoje dru- žinice. Prijatelji LJUBLJANA NEDELJA, 29. APRILA 6,00—7,00 Vesele in poskočne ta pri- jetno nedeljsko jutro — vmes ob 6,05 •—3,10 Poro<:i:a in vremenska napoved. 7.00—7,15 Napoved časa, p^oro^jila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7,15 Rekla.-n«. 7,30 Radijski ko- leaar in prireditve dneva. 7,35 Operetna glasba. 8,00 O športu in športnikih. 8,15 Slovenske narodne pesmi in dcmače me- lodi:« izvaiajo ansambli in solisti. 9,00 Otroška predstava — Pino \atovec: Tretji udarec, radijska igra (prva iz- vedba). 9,40 Lahl'a rla-ba. 10,00 Dru- žinski pogovori. 10,10 Nedeljski samfo- nični kon-cert. Carl Maria Weber: Con- certino za klarinet in orkester; Ludw:g van Beethoven; šesta simfonija ..Pasto- laina". 11,00 Oddaja za Ber.c^ke Sloven- ce. 11,20 Melodije iz filmov in elasbe- n.h revij. 12,00 Pogovor s pos.usalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13,00 Nnr^oved časa. poročila, vremenska na- , roved. pregled dnevnega sporeda in ob- jave. 13.15 Zabavna gla^^ba. vmes re- kame. 13,30 Za T;a?o vas. 14,15 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Napoved tasa. pr-p-^la, vrroiic^^ka na.pov^ed ni eb-ave. 15,15 :^e'e'' — pc5'u5ajte! 16.00 Prenos meddriavne nogometne tekme Madž.arska : Jugoslaviaj. 18,00 Od ms- lodij do melodije. 19,00 Radijski dnev- nik. 19,30 Zabavna glasba, vmes rekla- ma, 20,00 \ečerni operni koncert. 21,00 Kulturni razglegi. 21,15 Povepke in rit- mi. 22,00 Napoved časa. poročala vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23,00 Primož Ra- movš: Tretja simfonija (Prva izvedba). 22,15—23,00 UKV program: Plesna glas- ba. 23.00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). LJUBLJANA TOREK. 1. MAJA 6,00 Budnica. 6,05 Poročila in vre- menska napoved. 6.10 Pozdrav Prazniku dela (pester g'lasb€ni spored). 7,00 Na- poved časa. porodila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 7,15 Delovni kolektivi čestitajo. 8.00 1. maj — raznik delovnih ljudi vsega sveta. 8,10 Borbene, partizanske in delo\Te pcsm:. 9,00 Prenos reportaže s prvo- ma-a. 23.co—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Pres«| ig Zapeka. Okrajno tekmovanje partizanskih društev v ritmičnih sestavah Okrajna zveza partizanskih društev prireja vsako leto okrajno tekmovanje v ritmiki. Namen tega je zainteresirati naša društva za ritmiko, ob- enem pa dati izpodbudo vodni- kom pri sestavi ritmičnih vaj. Na letošnjem okrajnem tekmo- vanju je sodelovalo troje dru- štev z 8 točkami. Vaje, s kate- rimi so nastopali tekmovalci kažejo prvenstveno napredek v kvaliteti in izvedbi. Posebej je to opaziti zlasti pri vaških dru- štvih, katerih tekmovalci na- stopajo že mirno in samoza- vestno. Po ostri oceni ocenje- valne komisije so bili sledeči rezultati: Ptujske pionirke z vajo »Ples v naravi« so dosegle 90 točk in oceno odlično — Sestava tov. Zavadlal. Ptuj — pionirske: Vaja na gredi so dosegle 86 t. in oceno prav dobro. Sestava, tovarišica Zavadlal. Ptuj — pionirke: Vaje z rutico so do- segle 84,5 točk in oceno prav dobro. Ormož — mladinke z vajo »Polet mladosti« so doseg- le 83 točk in oceno prav dobro. Sestava tov. Bedrač. Ormož — ženska deca z vajo »Jaz pa poj- dem« so dosegla 80 točk in oceno prav dobro. Sestava to- varišica Bedračeva. Markovci — pionirke z vajo »Krogi« so dosegle 78 točk in oceno prav dobro. Sestava tov Silva Toplak. Markovci — pionirji »Mladi vojaki« so dosegli 77 točk in oceno prav dobro. Sestava Strafela. Ormož — pionirke »Spomladanski cvet« so dosegle 73 točk in oceno prav dobro. Sestava tovarišica Zebela. Kovinar (Štore) : Drava O : 3 (O : 2) Ptujsko nogometno moštvo Drava je v nedeljo gostovalo v Štorah in odigralo prvenstveno nogometno tekmo z domačim Kovinarjem. Na zelo razmočenem igrišču sta obe moštvi zamudili več priložnosti za dosego golov. Tekmo je bila ostra in hitra. Drava je imela več od igre in je povsem zasluženo zmagala. Gole za Dravo so dali: Sirec I, in Sirec II in Vogrinčič. Uspehi ptujskega rokometa v nedeljo, 22. aprila se je od- igralo 4. kolo prvenstva velike- ga rokometa za moške in žen- ske. Srečali sta se obe ekipi Drave in Partizana iz Črnom- lja. Prvo tekmo so odigrale žen- ske, katero je ekipa Drave od- ločila v svojo korist z rezulta- tom 5:1 (1:1) Za Dravo sta bili uspešni Murkova s štirimi goli in Bololin 1 gol. Dež in mola-a žoga sta precej ovirala moško tekmo, vendar je Drava zaigrala proti pričakova- nju in povedla v pi-vem polča- su s 3:1. V drugem polčasu so bih gostje uspešnejši ter zvišali rezultat v svojo korist, katere- ga pa niso mogli obdržati. Par minut pred koncem tekme je Drava dala odločilen gol in si tako zagotovila zmago z rezul- tatom 6:7. Za Dravo so bili uspešni Herceg, Pišek, Vidovič A., Tudorič, posebno pa v golu Rakuša. SodiU je dobro obe tek- mi Marko. Otvoritev novega ptujs kega kegljišča in otvo- ritveno tekmovanje Letos, 1. maja — za medna- rodni praznik dela bo v Ptuju otvoritev dvosteznega kegljišča na stadionu »Drave« v Ptuju. Ob tej priložnosti je pripravil KK »Drava« otvoritveno tekmo- vanje, ki se ga bo udeležilo 10 moštev, in sicer »Branik« Mari- bor, »Maribor« Maribor, »Tek- stilec« Maribor, »Lokomotiva« Maribor, »Partizan« Maribor in »Kovinar« Maribor, moštvo iz Ljutomera in Ruš ter I. in 11. moštvo KK »Drave« Ptuj. Zmagovalec bo prejel v traj- no last dragoceno darilo KK »Drave« Ptuj. Začetek tekmovanja zjutraj ob 7,30. Oficielna otvoritev iProletarec (Zagorje) : Aiumi.uj 3 : 1 (1 : 0) V nedeljo je nogometna enaj- storica Aluminija gostovala v Zagorju in po zelo ostri igri iz- gubila tekmo 3:1 (1:0). kegljišča ob 10. uri. Odbor DPO SVOBODA pripravlja vokalni koncert Po uspelem koncertu orke- stralne sekcije DPD Svoboda v Ptuju pripravlja tudi pevska sekcija svoj samostojni koncert, ki bo 5. maja 1956 ob 20. uri v Narodnem domu. Na sporedu so partizanske, narodne in umetne pesmi. Pester program obaega: Moški zbor: D. Stefanovlč: Zdravo 1. Janez Laharnar: Na delo 2. Peter Jereb: Smo fantje z vasi 3. Peter Jereb: Moj deklic 4. Peter Jereb: Pisemce 5. Zorko Prelovec: Kaj mi nuca planinca 6. Zorko Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož Ženski zbor: 7. Rado Simoniti: Micka bi rada Jurka dobila 8. Rado Simoniti: Sinka bom zibala 9. Adolf Grobming: Dekle pri oknu M o ž k i z bo r: 10. Anton Andel: O jesenske • duge noči (hrv. narodna) 11. Fr. S. Vilhar: Zaroka 12. Karel Pahor: Pri nas pa ohcet imamo (primorska narodna) 13. Alojz Mihelčič: Gori na pla- nine 14. Marjan Kozina: Hej tovariši (partizanska) Ženski zbor: 15. Ciril Pregelj: Venite rožce moje (narodna iz Griž pri Celtu) 18. Franjo Luževlč: Mladost Mešani zbor: 17. Luka Kramolc: Oj ta mlinar 18. Luka Kramolc: M'je pa krajčič poslava 19. Luka Kramolc: Mrzel veter tebe žene 20. Luka Kramolc: Tam kjer teče bistra Žila 21. Luka Kj-amolc: V Pliberci v jormaci — (koroške narodne) 22. Vinko Vodopivec: Ves dan je pri oknu 23. Karol Pahor: Pa se sliš (primorska narodna) 24. Alojzij Mihelčič: Polje (ponarodela) 25. Ivan Ocvirk: Moja pomlad 26. Franc Ferjančič: Vzdihljaji slepega 27. Peter Jereb: Kam si šla 28. Rado van Gobec: S praporom na delo Za vajensko mladino bo pose- ben koncert dne 4. maja 1956 popoldne. Vljudno vabljeni! ....................._____________: .........OjilJar . Letalska šola AerolUuba Ptuj bo sprejela večje število ; mladincev in mladink v padalski tečaj in tečaj za jadralne ; pilote. j Pogoji za sprejem so sledeči: i 1. da niso mlajši od 16 let; j 2. da so zdravniško sposobn i, kar bo ugotovila zdravniška ' komisija; , ' 3. da so končali 3 razrede srednje ali njej enake šole, in 4. da .So moralno in politično neoporečeni. j Prijave se sprejemajo vsakodnevno od 7. do 14. ure i ter od 17. do 18. ure, razen v soboto popldne na Občinskem j komiteju LMS Ptuj. Za vse informacije se obračajte na ta ; naislov. Rok za prijavljanje je najkasnje do 12. maja 1956. j Šolanje bo na amaterski bazi. Po končanem teoretičnem pouku bodo kandidati leteli na letalitšču v Moškanjcih. Kandidatom, ki bodo uspešno končali šolo, bo omogo^'" ceno nadaljnje letenje v &poir tne in turisitične namene v Le- talski zvezi, cbenem pa bo interesentom omogočen sprejem v šole rezervnih in aktivnih podoficiTjev in oficirjev Jugo- ] slovanstkega vojnega letalstva. • UPRAVA. Strelstvo na „Dan Železn ičarjev" POPRAVEK V prejšnji številki našega li- sta z dne 20. aprila t. 1. je na 4. strani prišlo do neljube zmešnjave pod naslovom »Pio- nirske organizacije, pozor«, kjer se je vrinil v 2. odstavek in nadalje večji del članka »Strelstva na dan železničar- jev« brez uvodnega odstavka, obenem pa je izostalo nadalje- vanje članka pod objavljenim naslovom. Zaradi tega ponovno objavljamo ta celotni članek. Spominski dan, ko so na Za- loški cesti v Ljubljani padle žrtve, je strelska družina »Že- lezničar« proslavila s tekmova- njem v streljanju z zračno pu- ško. 12. aprila so tekmovali samo pripadniki SD Železničar za naslov najboljšega strelca dru- žine. Tekmovalo je 40 članov. Najboljši strelci so bili nagra- jeni s praktičnimi darili. Vrstni red: Alojz Koželj 123 krogov, Ignac Rašl 119, Štefan Laura 118, Peter Vrtič 117, An- ton Valentin 116 krogov itd. 13. aprila pa je ista družina povabila ostale mestne družine na ekipno tekmovanje. Rezulta- ti: 1. Železničar 666, 2. OLO 551, 3. Delta 530, 4. Mladinec 523, 5. Pletarna 522, 6 Breg 366. Dobro je uspela SD Pletarrw, ki se je šele pred kratkim for- mirala in je le malo trenirala, razočarala pa je družina Breg, ki se je plasirala na zadnje mesto. Krivda leži na članstvu, ki je prepustilo tekmovanje pionirjem in mladincem. Od posameznikov so se plasi- rali: 1. Anton Valentin 129, Ignac Rašl 124 (oba Železničar), 3. Jože Skok 112 (Drava). 14. in 15. aprila pa so se stre- ljanja udeležili tudi nečlani. Vsako soboto in nedeljo bo odslej SD »Železničar« prireja- la takšna tekmovanja proti malenkostni odškodnini. Ljubi- i telji strelstva vabljeni. Tudi SD Breg je priredila 15. aprila strelsko tekmovanje. Odziv ni bil zadovoljiv, tudi uspehi niso bili dobri. Motilo je vetrovno vreme. Najboljši je bil Ludvik Vavpotič s 123 kr. Tudi na breškem igrališču bodo vsako nedeljo predpoldne strelska tekmovanja, na katera vabimo posebno Brežane. (7> m nočni nemir? V starem mestu z ozkimi ulicami je vsa- ka motnja nočnega miru izraz surovosti in nevljudnosti. Pa naj bo to hupanje z avtomobili, ropot motorjev, zvoinenje kole- sarjev, takoznavo petje pijan- cev, dolgotrajne debate pred veznimi vrati, zmerjanje sikozi ckna ali r3?biiaTije zakle- njenih veznih vratih. S kalie- "'iem nočnega miru krademo delovnim ljudem zaslužen poči- tek. Plui. 27. aorjla 1956 Tri smeri ameriške politike (Nadaljevanje s 1. strani) uredil vprašanje razorožitve ob primernih garancijah. Predsednik ZDA je obljubil, da se bodo ZDA pridružile tudi vsem deželam, ki bodo nalagale prihranke od razorožitve v sklad za svetovno pomoč in iz- gradnjo. Rekel je, da smatra ameriška politika za drugo naj- važnejšo svojo nalogo pomoč prijateljem, da bodo poravnali svoje medsebojne spore, s či- mer je mislil predvsem dežele Srednjega vzhoda, tn to, da bo- do ZDA na tem področju pri- skočile vsakemu na pomoč, ki bi bil predmet napadalnosti. Kot tretjo najvažnejšo nalogo smatra Eisenhower, z miroljub- nimi sredstvi pripraviti sovjet- ski blok do tega, da bi popravil krivice in da bi v mednarodni politiki težil za miroljubnimi cilji. Ko je razčlenjeval to vpra- šanje, je rekel, da je Nemčija še vedno razdeljena, prav tako Koreja in da dežele Vzhodne Evrope še vedno niso svobodne. Končno je rekel, da koristi in cilji ZDA ne nasprotujejo zako- nitim koristim ruske države in da bi torej lahko imela Sovjet- ska zveza prijateljske odnose z vsemi zahodnimi deželami. Ob zaključku je Eisenhower izrazil mnenje, da si bodo za- hoda države lahko dovolile zmanjšanje budnosti šele, ko bodo nastale v ZSSR še mnogo globlje spremembe, kakor so nastopile doslej. Priprave za analize stanja organizacij SzDL v ptujskem okraju v ptujskem okraju so začeli občinski sveti SZDL zbirati po- datke za analizo stanja organi- zacij SZDL, biez katerih si je težko zamisliti načrtno in uspeš- no delo odborov organizacij. O tem delu so se pomenili 23. t. m. predsedniki in sekre- tarji občinskih odborov SZDL s sekretarjem Okrajnega odbora SZDL tov. Mirom Bračičem na konferenci v Ptuju. Slednji jim je raztolmačil pomen in veliko vrednost raznih analiz, obenem pa jim prikazal organizacijo tega dela, da bo končano v do- glednem času. Kjer odbori sa- mi ne bodo mogli sestaviti analiz na podlagi zbranih po- datkov, jim bo v pomoč Okraj- ni odbor SZDL. Po napravljenih analizah bo izvedena anketa z nečlani, ki bo pokazala okoliščine in vzro- ke razmeroma nizkega odstot- ka članstva v organizacijah SZDL nekaterih krajev. Po 2 odbornika bosta stopila do družin, v katerih ni članov SZDL in se bosta pomenila o vprašanjih, ki zadržujejo ne- katere ljudi izven vrst SZDL. Začeto delo je sicer navezano na primerjavo med volilnim imenikom in kartoteko članstva S21DL, vendar se bo tudi pri tem pokazalo, da so se marsi- kje odbori SZDL premalo bri- gali za krepitev organizacij SZDL in da je nujno resneje pristopiti k delu. VJ Za rojstni dan čestitamo našim naročnikom Ivanu Arharju, profesorju, Vi- čava 24 (5. V.); Pavlu Budji, uslužbencu »Pctovie«, Ptuj CM- drevored 1 (6. V.); Ivanu Belša- ku, nameščencu »Tobaka«, Ptuj, Lackova ulica 8 (8. V.). Ptufska kronika pripoveduje 5. aprila 1893. — Ze v me- secu marcu je začel dr. Jennjr s Predarelsikega na svoje stro- ške kopati na Gornjem Bregu pri Ptuju, južno od današnje- ga »Koroščevega« mlina in odkril lepe mozaike, ki so kra- sili tla rimskih vil. Na tem zemljišču se je razprostirala velika, strnjena rimska nasel- bina. Izrez takega rimskega tlaka iz 2. stol. n. št. hrani Mestni muzej v Ptuju. Mozaike sestavljajo geometrični vzorci, motivi iz rastlinskega in ži- valskega sveta (tiger, raca, go- lob, jerebica). Na pijače spo- minjajo najrazličnejše oblike čaš. Na podu neke rimske vile se je ohranila glava morskega božanstva Tritona. Nekatere mozaike sestavljajo bele kocke iz pohorskega ma-rmora in pa kocke iz črnega lapora, ki so ga dobivali iz bližnjih Haloz. Med temi stavbnimi ostanki se je našlo mnogo človeških in živalskih skeletov, kar kaže verjetno na vojna opustošenja. Raziskovatelj je naletel tudi na opečne ostanke, ki pričajo, da so Rimljani poznali že neke vrste centralno kurjavo. Imeno- vali so tako ogrevalno napravo hypocan:Stum. 14. aprila 1895. — Ponoči ob 11. uri 30 min. so občutili Ptujčani sorazmerno močan po- tres. Nekatera poslopja so do- bila razpoke, tal