SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
ST. 14 LETNIK XXII.
CENA 10 DIN
NOVO MESTO, 31. JULIJA 1985
VSEBINA
OBČINA METLIKA
252. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane
OBČINA NOVO MESTO
253. Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Novo mesto
254. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Mrzla dolina
255. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje spremenjenega in dopolnjenega zazidalnega načrta Cikava
256. Odlok o imenovanju ulic v naselju Šentjernej
257. Odlok o združitvi naselij Šmarješke Toplice, Obrh pri Šmarjeti, I Brezovica in Družinska vas 1
OBČINA TREBNJE
258. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
259. Sklep o povišanju stanarin v občini Trebnje
260. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Knežja vas
261. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje in modernizacije lokalnih in vaških poti ter izgradnje telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Knežja vas
OBČINA KRŠKO
262. Sklep o določitvi stanarin v občini Krško
263. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Spodnji Grič II
264. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov
265. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov občine Krško
266. Popravki odlokov skupščine občine Krško
OBČINA NOVO MESTO
267. Ocena rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v prvih devetih mesecih leta 1985
Občina Metlika
252
Na podlagi 18. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS št. 6/85), 244. člena statuta občine Metlika je Skupščina občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. 6. 1985 ter na seji zbora, združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 6. 1985 sprejela
ODLOK
O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEM NOV IN DRUGIH VOJN TER ZA NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE
1. člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2. člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne, drugih vojn ter njihovim družinskim članorti, ki imajo stalno bivališče na območju občine Metlika.
3. člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, oziroma 13. oktobra 1943 injimje po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta borca pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943;
2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 injimje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944, preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 štet v pokojninsko dobo;
4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943, do 31. decembra 1944 in
jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5. borci za severno mejo v letu 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4. člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami;
2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 injimje po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1. stalna priznavalnina
2. občasna priznavalnina
3. enkratna priznavalnina
4. zdravstveno varstvo
6. člen
Udeležecni NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki na upravičenca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Komisija iz 13. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in inva-
lidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
7.	člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 2. odstavka 5. člena tega odloka in če komisija za vprašanja borcev oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
'	8.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in prejemki, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katasterski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka od kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.
9. člen
Stalna priznavalnina za upravičence iz 1, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša lahko največ 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV, ki upošteva premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerimi živi le ta v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v NOV ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
Priznavalnina po tem odloku ne more biti nižja od 5% zneska najnižje pokojnine, izjemoma pa je lahko tudi višja od zneska iz 1. odstavka tega člena.
10. člen
Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici do priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremembe v prejemkih in druge spremembe se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene.
Če bi bilo potrebno upravičencu zaradi sprememb odloka ali zaradi spremenjenih socialnoekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se priznavalnino lahko zadrži v enakem ali zmanjšanem znesku tudi v naprej, če bi imelo večje znižanje ali ukinitev negativne posledice pri uživalcu oziroma'v okolju, v katerem živi.
11. člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka.
12. člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena tega odloka oziroma do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
\
13. člen
O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV pri Skupščini občine Metlika.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 4. člena tega odloka odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na 'podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20% invalidnostjo v smislu 1. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
14. člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo te pravice zagotovljene na drugi podlagi.
15. člen
Finančna sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo v proračunu Skupščine občine Metlika v okviru dogovorjene porabe.
16. člen
Pravica do priznavalnine gre od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
O pravici do priznavalnine in njeni višini odloča komisija za vprašanje borcev NOV pri Skupščini občine Metlika z večino glasov po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Metlika.
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za vprašanja borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Metlika, pristojen za varstvo borcev in vojaških invalidov, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide v Ljubljani.
17. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane (Skupščinski Dolenjski list št. 18/79).
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 191-1/77 Datum: 26. 6. 1985
Predsednik skupščine občine Metlika JANEZGAČNIK, dipl. ing. 1. r.
Občina Novo mesto
253
Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. 7. 1985 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI NOVO
MESTO
L SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v občini Novo mesto ustanovi Sklad stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2. člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter z njegovim statutom.
Sklad se vpiše v sodni register.
3. člen
Sklad opravlja naslednje naloge:
— financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev,
— sprejema investicijske progiame urejanja stavbnih zemljišč za območja iz prejšnje alince,
— skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem,
— spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč,
— oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina in z njimi razpolaga sklad,
— upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi s svojim finančnim načrtom,
— opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine. Naloge iz prejšnjega odstavka opravlja sklad po svojih organih, upravnih organih in organizacijah združenega dela.
4. člen
Sredstva sklada so:
1. denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
2. denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem,
3. denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
4. druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se vodijo na računu sklada.
5. člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada v soglasju z občinsko skupščino.
II.	IME IN SEDEŽ SKLADA	V.	PROGRAMIRANJE	IN	FINANCIRANJE	NALOG	SKLADA
6.	člen
Sklad nastopa v pravnem prometu z imenom: »Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto.«.
Sedež sklada je v Novem mestu, Ljubljanska cesta 2.
Za svoje obveznosti odgovarja sklad z denarnimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
III.	PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA
7. člen
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada.
-Predsednik upravnega odbora sklada v okviru pooblastil, kot jih določa ta odlok in statut sklada, sklepa pogodbe in podpisuje za sklad.
Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepov upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora le na podlagi odločitev komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada.
V zadevah pisarniškega poslovanja lahko podpisuje za sklad tudi funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativna, tehnična in druga dela.
8. člen
Listine finančnega značaja podpisuje za sklad poleg predsednika upravnega odbora še funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad finančno-računovodska opravila.
9. člen
Predsednik upravnega odbora sklada lahko pooblasti v mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada.
IV.	ORGANIZACIJA SKLADA
10. člen
Organi sklada so:
1. upravni odbor sklada,
2. komisija za oddajanje stavbnega zemljišča,
3. stalna ali začasna delovna telesa, -ki se ustanovijo skladno s statutom sklada.
11. člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja in delovanja sklada.
Pristojnosti in način dela upravnega odbora sklada ureja statut sklada.
12. člen
Upravni odbor sklada ima. predsednika in 8 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih je več kot polovica iz vrst delegatov za zbor združenega dela.
Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora se izvede primerno postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela.
Predsednik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
13. člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloči o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada.
Sestavo komisije, postopek in način njenega imenovanja ureja statut sklada.
14. člen
Administrativno-tehnična in druga opravila za sklad opravlja v breme sredstev sklada občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
Finančna in računovodska opravila pa opravlja za sklad občinski upravni organ, pristojen za občo upravo.
Obveznosti sklada do upravnih organov, ki opravljajo administrativno-tehnična, finančno-računovodska in druga opravila za sklad, ureja sporazum, ki ga skleneta izvršni svet občinske skupščine in sklad.
V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in vrsta nalog, kijih upravni organ opravlja za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo. način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Na upravni organ se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti sklada oziroma njegovih organov.
15. člen
Posamezna strokovna dela, ki so povezana z dejavnostjo sklada, sklad lahko odda s pogodbo organizaciji združenega dela.
16. člen
Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
17. člen
Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in za opravljanje administrativno-tehničnih in drugih opravil za sklad.
18. člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun, sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa občinska skupščina.
Upravni odbor sklada najmanj enkrat letno poroča občinski skupščini o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada.
VI. KONSTITUIRANJE SKLADA
19. člen
Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in s sprejetjem statuta ter prične z delom Z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnih organov v smislu 14. člena tega odloka, najkasneje pa s 1. 1. 1986.
Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet občinske skupščine s sklepom.
Na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka iz tega odloka priglasi vpis sklada v sodni register funkcionar upravnega organa, pristojnega za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v občini.
vil Prehodne in končne določbe
20. člen
Z dnevom vpisa sklada v sodni register oziroma nakjasneje 31. 12. 1985 preneha z delom Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto.
Sredstva, pravice in obveznosti dosedanjih upravljalcev s stavbnimi zemljišči, se prenesejo na sklad.
Prenos sredstev, pravic in obveznosti po prejšnjem odstavku, se izvrši na podlagi zaključne bilance po stanju 31. 12. 1985.
21. člen
Predloge za predsednika in člane upravnega odbora sklada ter predloge za notranjo organizacijo upravnih organov iz 14. člena tega odloka pripravijo pristojni organi občinske skupščine najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 465-02/85 Datum: 19. 7. 1985
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, 1. r.
254
Občinska skupščina Novo mesto je na podlagi 49. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in na podlagi 223. plena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 3/79 in 14/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 7. 1985 sprejela
ODLOK
O RAZGLASITVI SPLOŠNE PREPOVEDI ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA NAČRTA MRZLA DOLINA
L člen
Razglaša se splošna prepoved delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območju. ki ga bo obsegal zazidalni načrt Mrzla dolina. Splošna prepoved se razglaša zaradi izdelave zazidalnega načrta in priprav Za razlastitev in omejitev drugih pravic na zemljiščih, ki bodo po zazidalnem načrtu predvidena za stanovanjsko graditev.
2. člen
Za območje, za katero se razglaša splošna prepoved po 1. členu tega odloka, ležijo .zemljišča, označena s parcelnimi številkami: 905/1, 906,903,905/2.942 — del, 945.949/1.949/2.900/1.947/2.952/2.952/1,900/5.900/3,900/4, 899,898, 894/,3. 894/1, 893. 891. 890. 889,947/3,947/1,954/1,886/1, 888. 885/2.1310/2, 884. 883. 892. 873/3, 874. 450, 875, 880 —del, 887, 1314— del, vse k. o. Šmihel prt Novem mestu.
3. člen
Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka, za katere se razglaša splošna prepoved, je dovoljena delitev parcel za obodno parcelacijo in geodetska izmera ter druga pri-
pravljalna dela, potrebna za izdelavo zazidalnega načrta, za pripravo razlastitve oziroma prenosa pravice uporabe na zemljiščih ali za omejitev drugih pravic na zemljiščih, ki so splošnega interesa.
4. člen
Splošna prepoved velja do sprejema odloka o prenehanju lastninske pravice po
10.	členu zakona o stavbnih zemljiščih, vendar ne dalj kot do konca tekočega srednjeročnega planskega obdobja.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-03-01/85 Datum: 19. 7. 1985
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
255
Občinska skupščina Novo mesto je na podlagi 49. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list ŠRS št. 18/84) in na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 3/79 in 14/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 7. 1985 sprejela
ODLOK
O RAZGLASITVI SPLOŠNE PREPOVEDI ZA OBMOČJE SPREMENJENEGA IN DOPOLNJENEGA ZAZIDALNEGA NAČRTA CIKAVA
1. člen
Razglaša se splošna prepoved delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območju, ki ga bo obsegal spremenjeni in dopolnjeni zazidalni načrt Cikava. Splošna prepoved se razglaša zaradi izdelave zazidalnega načrta in priprav za razlastitev in omejitev drugih pravic na zemljiščih, ki bodo po zazidalnem načrtu predvidena za industrijsko in obrtno graditev.
2. člen
Za območje, za katero se razglaša splošna prepoved po 1. členu tega odloka, ležijo zemljišča, označena s parcelnimi številkami: 2031/2, 2032/1, 2033/1, 2034/1, 2058/1,2058/2,2059/1,2060/1,2160,2161,2162,2163,2164/1,2165/2, 2165/3, 2165/5, 2165/10, 2165/11, 2165/12, 2165/13, 2165/14, 2165/15, 2165/16, 2165/20, 2165/21, 2165/22, 2165/27, 2165/28, 2166, 2167 in 2168/1. vse v k. o. Smolenja vas.
3. člen
Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka, za katero se razglaša splošna prepoved, je dovoljena delitev parcel za obodno parcelacijo in geodetska izmera ter druga pripravljalna dela. potrebna za izdelavo zazidalnega načrta, za pripravo razlastitve oziroma prenosa pravice uporabe na zemljiščih ali za omejitev drugih pravic na zemljiščih, ki so splošnega interesa.
4. člen
Splošna prepoved velja do sprejema odloka oprenehanju lastninske pravice po
10.	členu zakona o stavbnih zemljiščih, vendar ne dalj kot do konca tekočega srednjeročnega planskega obdobja.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-016/80-9 Datum: 19. 7. 1985
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, I. r.
256
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS št. 5/80) in	228. člena statuta občine Novo	mesto	(Skupščinski
Dolenjski list št. 5/79 in	14/82)	je	skupščina občine Novo	mesto	na seji	/bora
krajevnih skupnosti dne 19. 7. 1985 sprejela
ODLOK
O IMENOVANJU ULIC V NASELJU ŠENTJERNEJ
1. člen
S tem odlokom se določijo imena ulic v naselju Šentjernej.
2. člen
V naselju Šentjernej so naslednje ulice:
1. Trg Gorjanskega bataljona,
2. Novomeška cesta,
3. Prvomajska cesta.
4. Trubarjeva cesta,
5. Turopolje,
6. Trdinova cesta,
7. V ograji,
8. Grbe,
9. Na žago,
10. Cesta oktobrskih žrtev,
11. Staro sejmišče,
12. Rotarjeva cesta,
13. Ilirska cesta,
14. Resljeva cesta,
15. Na gmajno.
3. člen
Območja ulic in sistem oštevilčenja so vrisani v osnovnem grafičnem prikazu območij teritorialnih enot — ROTE, ki ga vodi na temeljnih topografskih načrtih za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ. Izsek grafičnega prikazaje sestavni del tega odloka.
4. člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki vodijo uradne evidence so po uradni dolžnosti dolžni v roku 1 leta po uveljavitvi odloka uskladiti svoje evidence s tem odlokom.
5. člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi, društva in družbene organizacije ter občani, ki imajo javne listine, v katerih se spremenijo podatki v skladu s tem odlokom, so dolžni v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka, te listine uskladiti pri pristojnih organih, navedenih v 4. členu tega odloka. Postopki za uskladitev javnih listin so takse prosti.
6. člen
Stroški za označevanje ulic in tablic s hišnimi številkami, razen tistih stavb, ki še niso označene, gredo v breme proračuna občine.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 015-01/85 Datum: 19. 7. 1985
Predsednik skupščine občine Novo mesto
UROŠ DULAR, 1. r.
257
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1985 sprejela
ODLOK
0 ZDRUŽITVI NASELIJ ŠMARJEŠKE TOPLICE, OBRH PRI ŠMARJETI,
BREZOVICA IN DRUŽINSKA VAS.
1. člen
S tem odlokom se naselji Šmarješke Toplice in Obrh pri Šmarjeti, del naselja Brezovica in del naselja Družinska vas združijo v naselje Šmarješke Toplice.
2. člen
Vrstni red oštevilčenja objektov s hišnimi številkami ostane v dosedanjem naselju Šmarješke Toplice nespremenjen. Vsi objekti v dosedanjem naselju Obrh pri Šmarjeti, objekti v naselju Brezovica s hišnimi številkami 1, 2, 3, 3a, 4, 37, 39, 43 ter objekti v naselju Družinska vas s hišnimi številkami 51,52,52a, 53, 54, 55, 58, 59, 63, 64, 64a, 65, 67, 68. 69, 69a, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 80,92, 93, 94, 95, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103 z vsemi še neoštevilčenimi objekti v območju počitniških hiš se oštevilčijo v novo oblikovanem naselju Šmarješke Toplice.
3. člen	.
Dosedanje naselje Obrh pri Šmarjeti preneha obstojati.
4. člen
Novo območje naselja Šmarješke Toplice in oštevilčenje sta vrisana v osnovnem grafičnem prikazu območij teritorialnih enot ROTE, ki ga vodi na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000 za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ. Izsek grafičnega prikaza je sestavni del tega odloka.
5. člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki vodijo uradne evidence, so po uradni dolžnosti dolžni v roku
1 leta po uveljavitvi odloka uskladiti svoje evidence s tem odlokom.
6. člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi, društva in družbene organizacije ter občani, ki imajo javne listine, v katerih se spremenijo podatki v skladu s tem odlokom, so dolžni v roku 1 meseca po uveljavitvi tega odloka te listine uskladiti pri pristojnih organih, navedenih v 5. členu tega odloka. Postopki za uskladitev javnih listin so takse prosti.
7. člen
Stroški za označenje naselja in stavb s hišnimi številkami, razen tistih stavb, ki še niso označene, gredo v breme proračuna občine.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 015-1/85 Datum: 19. 7. 1985
Predsednik skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
Občina Trebnje______________________________________________________________
258
Na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in določil dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 5/82 in 7/85) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3/7-1985 sprejela
ODLOK
O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA
1. člen
Zaradi nadaljnjega zboljševanja, pridobivanja, urejanja in varstva kmetijskih zemljišč ter enotnejšega izvajanja kmetijske zemljiške politike se s tem odlokom določa odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerih namembnost bo spremenjena tako, da se ne bodo več uporabljala
za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
2. člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
3. člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča za nekmetijske namene se določi in plača od m2 zemljišča v odvisnosti od lege in kakovosti zemljišča in sicer:
din
— od kmetijskih obdelovalnih zemljišč VIL in VIII. katastrskega razreda 40,00
— od kmetijskih	obdelovalnih	zemljišč	V. in VI. katastrskega razreda	48,00
— od kmetijskih	obdelovalnih	zemljišč	IV. katastrskega razreda	..96,00
— od kmetijskih	obdelovalnih	zemljišč	III. katastrskega razreda	....	256,00
— od kmetijskih	obdelovalnih	zemljišč	11. katastrskega razreda ..... 288,00
— od kmetijskih	obdelovalnih	zemljišč	I. katastrskega razreda ...... 320,00
Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se zaradi spremembe namembnosti razvrstijo od V. do Vlil. katastrskega razreda kmetijskih obdelovalnih zemljišč tako, da se gozdna in kmetijska neobdelovalna zemljišča od L — IV. katastrskega razreda razvrstijo v V. in VI. katastrski razred kmetijskih obdelovalnih zemljišč, gozdna in kmetijska neobdelovalna zemljišča od V. do VIII. katastrskega razreda pa v VIL in Vlil. katastrski razred kmetijskih obdelovalnih zemljišč.
4. člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki jez zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu (funkcionalno zemljišče).
Za gradnjo stanovanjskih hiš, obrtnih delavnic in drugih objektov v vseh naseljih, razen v zazidalnih kompleksih, se odškodnina obračuna od površine, ki je v lokacijski dokumentaciji določena kot zazidana in funkcionalna površina. Zazidano in funkcionalno zemljišče obsega tlorisno površino objekta, površino, kije potrebna za normalno uporabo objekta ter površina, ki je potrebna za dostop, oziroma dovoz do objekta.
Za postavitev elektrovodov in telefonskih vodov se za vsako stojno točko obračuna odškodnina od naslednjih površin:
a) visokonapetostni elektrovodi
— trafo postaje in »A« drogovi 24 m2
— samostojni drogovi 10 m2
b) nizkonapetostni elektrovodi
— »A« drogovi 10 m2
— samostojni drogovi 5 m2
c) telefonski drogovi 4 m2
5. člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se ne plača kadar se na zemljišču gradijo objekti, ki so z zakonom o kmetijskih zemljiščih oproščeni tega plačila.
6. člen
Če se odškodnina za gradnjo objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje ne da odmeriti po 2. odstavku 4. člena tega odloka, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, potem, ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Če inšpekcija ne da mnenja v 30 dneh, lahko odloči občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, brez tega mnenja.
Pristojni upravni organ pri določitvi površine za odmero odškodnine upošteva kriterije iz 2. odstavka 4. člena tega odloka.
7. člen
Zavezanec plačila odškodnine je lastnik oziroma investitor objekta na zemljišču, katerega namembnost se spremeni.
8. člen
Odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča odmeri v upravnem postopku občinski organ, ki je pristojen za izdajo lokacijskih dovoljenj. Odločbo o domeri odškodnine se v enem izvodu dostavi kmetijski zemljiški skupnosti.
9. člen
Odškodnina se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin na zbirni račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Trebnje.
10. člen
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
11. člen
Odškodnino po tem odloku plačajo tudi investitorji objektov regionalnega pomena, katerim izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja pristojen republiški upravni organ.
12. člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna kmetijska inšpekcija, kadar ni s posebnimi predpisi določeno, da opravlja nadzorstvo drug pristojen organ.
13. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list, št.
22/79, 25/79 in 16/82).
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 465-01/79-10 Datum: 3. 7. 1985
Predsednik skupščine občine: AVGUST GREGORČIČ, 1. r.
259
Izvršni svet skupščine občine Trebnje je na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) na 136. seji dne 9. 7. 1985, sprejel naslednji
SKLEP O POVIŠANJU STANARIN V OBČINI TREBNJE
1. člen
Stanarine se s 1.8. 1985 povečajo linearno za 5%.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-8/84-1	Predsednik
Datum: 9. 7. 1985	izvršnega	sveta:
NACE DEŽMAN
260
Komisija za izvedbo referenduma v KS Knežja vas daje na podlagi 11. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
O IZIDU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V KS KNEŽJA VAS
1,
Izid glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Knežja vas, ki je bil dne 14. 7. 1985, je. naslednji:
— od 285 volilnih upravičencev je glasovalo 283 upravičencev ali 99,15%
— za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 250 upravičencev ali 87,7%
— proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 31 upravičencev ali 10,8%
— neveljavni glasovnici sta bili 2 ali 0,7%
— glasovala nista 2 volilna upravičenca.
2.
Referendum je bil izveden v skladu z zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja ni bilo.
Knežja vas, 14. 7. 1985	Komisija	za	izvedbo
referenduma: predsednica LONGAR JOŽICA, 1. r.
261
Svet KS Knežja vasje na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) ter določb statuta krajevne skupnosti Knežja vas in izida referenduma dne 14. 7. 1985 je na svojem zasedanju dne 15. 7. 1985 sprejel
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA IZGRADNJE IN MODERNIZACIJE LOKALNIH IN VAŠKIH POTI TER IZGRADNJE TELEFONSKEGA OMREŽJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI KNEŽJA VAS
1. člen
Na območju krajevne skupnosti Knežja vas se uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje v uvodu sklepa navedenega programa.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje petih let in sicer od 1. 8. 1985 do 31. 7. 1990.
3. člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 17.000.000,00 dinarjev, bodo porabljena za izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori občanov in je sestavni del tega sklepa.
4. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Knežja vas po stopnji 3,5% od naslednjih osnov:
1. Vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka po stopnji 3,5% mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek.
2. Vsi zavezanci za davek od kmetijstva, oziroma kmetijske dejavnosti v višini 3,5% od katastrskega dohodka letno.
3. Vsi zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici v višini 3,5% od čistega osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke.
4. Vsi upokojenci po stopnji 3,5%, če njihova pokojnina presega zajamčeni osebni dohodek.
5. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust.
6. člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, oziroma pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije, oziroma Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije.
Zavezancem iz 2. in 3. točke 4. člena sklepa odmerja samoprispevek uptUva za družbene prihodke občihe Trebnje v rokih in načinih, ki veljajo za davke in prispevke po Zakonu o davkih občanov.
7. člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Knežja vas številka 52120-842-056-822067. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bo kontrolirala SDK in uprava za družbene prihodke občine ter organi krajevne skupnosti.
8. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v roku, se obveznosti do samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevka in davka občanov.
9. člen
Svet krajevne skupnosti Knežja vas mora ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti podatke o višini s samoprispevkom zbranih in porabljenih sredstev.
10. člen
Tolmačenje tega sklepa daje po potrebi svet krajevne skupnosti Knežja vas.
11. člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 8. 1985 dalje.
Številka: 221/84-2 Datum: 14. 7. 1985
Predsednik sveta KS: ANŽLOVARJOŽE
Občina Krško
262
*
Na podlagi 8. odstavka 5. točke 2. poglavja resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 71/84), aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 24/85) in 204. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je izvršni svet SO Krško na seji dne 20. 6. 1985 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI POVEČANJA STANARIN V OBČINI KRŠKO
I.
Stanarine se s I. 7. 1985 povečajo za 35%.
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 5-352-4/85	,
Datum: 20. 6. 1985
Predsednik izvršnega sveta: IGOR DOBROVNIK
263.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 204. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je izvršni svet SO Krško na svoji seji dne 29. 7. 1985 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA SPODNJI
GRIČ II
1.
Osnutek zazidalnega načrta Spodnji Grič II, ki ga je v juliju 19.85 pod št. 205/85 izdelala IGMP Sava Krško TOZD Savaprojekt Krško, se javno razgrne.
2.
Območje, ki ga obravnava osnutek zazidalnega načrta, je omejeno z magistralno cesto (CKŽ) M/10-3 (Celje—Krško—Drnovo) na vzhodu, Leskovško cesto na severozahodu in Leskovškim potokom na jugu.
3.
Osnutek iz 1. točke tega sklepa bo zaradi zbiranja pripomb delovnih ljudi in občanov, delovnih in drugih organizacij ter skupnosti javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Krško (na oglasni deski in v prostorih komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva) in na sedežih krajevnih skupnosti Leskovec in Krško 30 dni od dneva objave, in sicer vse delovne dni od 7,00 do 15,00 ure.
Pismene pripombe zbira komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, rok je 30 dni od dneva razgrnitve.
4.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskerb listu.
Številka: IS—350—10/85 Datum: 29. 7. 1985
Predsednik IS: IGOR DOBROVNIK
264.
Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79 in št. 12-665/82) in 156. členastatutaobčine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 29. 7. 1985, seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 7. 1985 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. 7. 1985 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SESTAVI OBČINSKIH KOMITEJEV KOT KOLEGIJSKIH UPRAVNIH ORGANOV
1.	člen
1.	člen odloka o sestavi občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov (Skupščinski Dolenjski list. št. 22-213/81) se spremeni tako, da se glasi: »S tem odlokom se določa sestava občinskega komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora in občinskega komiteja za družbene dejavnosti.«
6.	člen se črta.
2.	člen
3.	člen
265.
Na podlagi 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79 in št. 12-665/82) ter 156. in 215. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je skupščina občine Krško naseji zbora združenega dela dne 29. 7. 1985, seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 7. 1985 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. 7. 1985 sprejela
ODLOK
O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV OBČINE KRŠKO
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
člen
7. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Občinski komite za družbene dejavnosti sestavljajo: predsednik, namestnik predsednika in 9 članov.
Člane komiteja delegirajo:
— izvršni svet občinske skupščine	1	člana
— občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prost.	1	člana
— Zveza združenj borcev NOV Krško	1	člana
— občinska konferenca SZDL	1	člana
— občinska zdravstvena skupnost in obč. skupnost socialnega varstva 1	člana
— občinska skupnost za zaposlovanje	1	člana
— občinska kulturna skupnost	1	člana
— občinska izobraževalna skupnost in občinska telesnokulturna skupnost	1	člana
— občinska skupnost otroškega varstva	1	člana
Predsednika in namestnika predsednika komiteja imenuje občinska skupščina
na predlog predsednika izvršnega sveta.«
4. člen
8. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora sestavljajo: predsednik, namestnik predsednika in 13 članov.
Člane komiteja delegirajo:
— izvršni svet občinske skupščine	2	člana
— občinski komite za družbene dejavnosti	1	člana
— Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško	1	člana
— Elektrarna Brestanica, Nuklearna elektrarna Krško, TOZD elektrodistribucija Krško in občinska energetska skupnost	1	člana
— TOZD TGO Senovo, TOZD Sigmat Brestanica, Kovinarska	Krško	in SOP
Krško	1	člana
— Mercator-Agrokombinat Krško in Kmetijska zemljiška skupnost	1	člana
— Mercator—Preskrba Krško, Mercator-Hotel Sremič Krško in Turistična zveza Krško	1	člana
— IGMP Sava Krško, SGP Pionir TOZD Gradbeni sektor Krško, SGP Pionir TOZD Togrel Drnovo	1	člana
— IGMP Sava Krško TOZD Savaprojekt	1	člana
— Ljubljanska banka, TPB Krško, Beogradska	banka in Zavarovalna
skupnost Triglav Območna skupnost Krško	1	člana
— samoupravne interesne skupnosti materialne	proizvodnje	1	člana
— raziskovalna skupnost	1	člana
Predsednika in namestnika predsednika komiteja imenuje občinska skupščina, na predlog predsednika izvršnega sveta.«
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-021-5/8''
Datum: 29. 7. 198.
Predsednik skupščine občine Krško: BRANKO PIRC
S tem odlokom se ustanovijo občinski upravni organi ter določa njihovo delovno področje, vodilni delavci ter delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
2. člen
Občinski upravni organi samostojno opravljajo upravnerstrokovne in druge naloge na področjih, za katera so ustanovljeni v okviru pravic in dolžnosti občine v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter v skladu s statutom občine Krško.
3. člen
Upravni organi so dolžni zagotoviti strokovno pomoč skupinam delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine SR Slovenije ter delegatom skupščine SFRJ.
Zaradi smotrnega opravljanja strokovnega dela na posameznem področju lahko upravni organ in samoupravna interesna skupnost s sporazumom določita strokovne naloge, ki jih bo opravljal upravni organ za samoupravno interesno skupnost oziroma strokovna služba samoupravne interesne skupnosti za upravni organ. S sporazumom se določi obseg in vrsta nalog, ki jih opravlja upravni organ oziroma strokovna služba samoupravne interesne skupnosti, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Upravni organ lahko po sporazumu opravlja določene strokovne naloge s svojega delovnega področja tudi za družbenopolitične oziroma družbene organizacije in samoupravne skupnosti.
K sporazumu iz 2. in 3. odstavka tega člena da soglasje izvršni svet skupščine občine.
4. člen
Delo upravnih organov mora biti organizirano v skladu z zakonom tako, daje zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov.
Upravni organi, ki neposredno delujejo z občani, morajo organizirati opravljanje dela tako, daje občanom omogočeno v čimkrajšem postopku uveljaviti njihove pravice in izvrševati obveznosti.
5. člen
Upravni organi so dolžni zagotoviti javnost dela pri opravljanju nalog in zadev iz svojega delovnega področja, zato zahtevajo in obravnavajo mnenja in predloge zainteresiranih organov, organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter občanov.
Upravni organi obveščajo javnost preko občinskega glasila in drugih sredstev javnega obveščanja o vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki imajo neposreden pomen za občane, samoupravne organizacije in skupnosti ter o ukrepih za njihovo izvrševanje.
Podatke in obvestila o delu upravnega organa daje funkcionar ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti.
Funkcionar oziroma od njega pooblaščeni delavec lahko odreče podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot tajnost.
6. člen
Delo v upravnem organu mora biti organizirano tako, da se zagotovi popolno, učinkovito in smotrno opravljanje vseh funkcij občinskega upravnega organa na področju, za katerega je ustanovljen.
Notranjo organizacijo in delo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ, s splošnim aktom o organizaciji in delu ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog v soglasju z izvršnim svetom, ko dobi poprej mnenje delovne skupnosti upravnega organa.
Izvršni svet občinske skupščine predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih.
II.	ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
7. člen
Individualni občinski upravni organi so:
1. občinski sekretariat za notranje zadeve in občo upravo
2. občinski sekretariat za ljudsko obrambo
3. občinska uprava za družbene prihodke. •
Kolegijski občinski upravni organi so:
1. občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora
2. občinski komite za družbene dejavnosti.
8. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo iz pristojnosti občineopravlja medobčinski inšpektorat občin Brežice, Krško in Sevnica.
9. člen
Občinski sekretariat za notranje zadeve in občo upravo opravlja nalcges področja združevanja občanov, javnih shodov in javnih prireditev, potnih listin, prebivanja tujcev, posesti in nošenja orožja in streliva, eksplozivnih snovi, osebnih izkaznic, prijavljanja in odjavljanja prebivališč, registracije motornih vozil, opravljanja vozniških izpitov, izdaje vozniških dovoljenj, državljanstva, matičnih knjig, osebnih imen, skrbi za usklajenost varnostnih načrtov OZD, KS, SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z občinskim varnostnim načrtom in opravlja druge naloge, določene z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona.
Sekretariat opravlja upravno nadzorstvo nad uporabo predpisov v upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo, pripravlja odlokein druge splošne akte s svojega delovnega področja in nudi strokovno pomoč pri pripravi odlokov in drugih predpisov, kijih sprejema občinska skupščina, izvršni svet in drugi organi. Opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov OZD z ustavo, zakoni in drugimi predpisi in opravlja druge zadeve iz svojega delovnega področja.
Sekretariat nudi strokovno pomoč pri pripravi samoupravnih splošnih aktov in v samoupravnem delovanju delovne skupnosti upravnih organov. Sekretariat opravlja organizacijsko tehnične naloge na področju gospodarjenja z zgradbami in opremo občinskih upravnih organov, dela glavne in sprejemne pisarne, vodenja arhiva, strojepisnice, ekonomata, telefonske centrale, opravlja kadrovske zadeve za potrebe upravnih organov in skrbi za zadeve družbenega standarda delavcev ter opravlja druge naloge s svojega področja.
10. člen
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju splošne ljudske obrambe, v kolikor posamezne zadeve niso dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom, zlasti pa naslednje: skupaj z občinskim štabom za TO, občinskim štabom za CZ ter drugimi upravnimi organi pripravlja osnutek obrambnega razvojnega načrta ter sprem Ija in strokovno povezuje delo upravnih organov, pristojnih za pripravo in dopolnjevanje dokumentov občinskega obrambnega načrta; skrbi, da so obrambni načrti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov usklajeni z obrambnim načrtom občine, ta pa z načrti uporabe oboroženih sil; skrbi za vojaške mobilizacijske zadeve in mobilizacijske zadeve družbenoekonomskega sistema; opravlja strokovne zadeve pri usmerjanju mladine v vojaške šole in obrambne poklice in pri izbiri kandidatov za šole za rezervne oficirje; organizira in izvaja usposabljanje pripadnikov civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, splošno usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge splošneJjudske obrambe in družbene samozaščite, obrambno usposabljanje mladine, ki ne obiskuje srednjih šol ter usposabljanje za opravljanje nalog narodne zaščite; pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot CZ, skrbi za njihovo opremljanje ter usmerja organiziranje in opremljanje ter delovanje drugih štabov in enot civilne zaščite: pripravlja organizacijo in skrbi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje ter opremljanje in delovanje občinskega centra za obveščanje oziroma dopolnilnega opazovalnega omrežja; opravlja upravne in strokovne zadeve upravnih zvez. kriptografsko zavarovanje in prenos zaupnih podatkov nosilcev obrambnih priprav družbenogospodarskega in političnega sistema, jih usklajuje s pripravami oboroženih sil in drugih imetnikov in uporabnikov zvez ter skrbi za strokovno usposabljanje delavcev upravnih zvez in pripadnikov enote za zveze občine; opravlja upravne in vojaško strokovne zadeve v zvezi z gradnjo zaklonišč in objektov, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo; opravlja upravne zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev ter dolžnostjo delovnih ljudi in občanov za delovanje v CZ, v službi za opazovanje in obveščanje m v narodni zaščiti; opravlja strokovne in tajniške posle za svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja splošne ljudske obrambe in daje strokovno pomoč organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in drugim.samoupravnim organizacijam in skupnostim ter državnim organom .pri izdelavi obrambnih načrtov in opravljanju drugih nalog splošne ljudske obrambe.
11. člen
Občinska uprava za družbene prihodke opravlja upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov, taks, kazni in drugih družbenih obveznosti finančne narave, na zbiranje podatkov in vodenje evidenco dohodkih posameznih vrst davkov in prispevkov, na sestavljanje finančnih načrtov in zaključnih računov dohodkov iz posameznih virov oziroma vrstah davkov in prispevkov.
Uprava pripravlja predpise s tega področja in skrbi za njihovo izvajanje, opravlja zadeve, ki se nanašajo na davčno inšpekcijo in davčno kontrolo ter vodi postopek o prekrških, za katere tako določa zakon, in opravlja druge naloge, ki jih ji nalagajo zakoni in drugi predpisi.
12.	člen
Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja v sistemu celovitega družbenega planiranja strokovne zadeve, ki se nanašajo na načrtovanje srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine in izvajanje sistema družbenega planiranja ter pripravo letnih resolucij o politiki uresničevanja družbenih planov.
Komite spremlja in analizira uresničevanje družbenih planov gospodarskega in prostorskega razvoja in varstva okolja ter se vključuje v njihovo izvajanje. Spremlja in analizira tekočo politiko razvoja v letnih planskih dokumentih ter pripravlja planske dokumente in druge predpise s tega področja, koordiniradelo navzven ter skrbi za sodelovanje pri izdelavi, usklajevanju, sprejemanju in uresničevanju planov drugih nosilcev planiranja v občini in družbenega plana SR Slovenije.
Komite opravlja zadeve urejanja prostora in koordinira delo navzven za področje prostorskega načrtovanja in varstva okolja.
Opravlja administrativno tehnična in druga opravila za sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, sklad gospodarskih rezerv in ostale sklade. Komite opravlja zadeve, ki se nanašajo na tržišče in splošne gospodarske zadeve ter zadeve, ki se nanašajo na družbeno kontrolo cen.
V skladu s svojimi pristojnostmi spremlja tekočo problematiko posameznih področij gospodarstva, interesnih skupnosti materialne proizvodnje v občini in republiki in raziskovalne dejavnosti, problematiko razvoja krajevnih skupnosti, zagotavlja stalno sodelovanje med posameznimi nosilci planiranja, sprejema in predlaga ustrezne ukrepe. Komite opravlja tudi naloge s področja kmetijstva, veterine, gozdarstva, vodnega gospodarstva, drobnega gospodarstva, turizma in gostinstva.
Komite opravlja upravnopravne in druge zadeve s področja industrije in rudarstva, energetike in varstva okolja, prometa blaga in storitev, gradbenih in komunalnih zadev, uporabe stavbnega zemljišča, stanovanjskih in premoženjskopravnih razmerij ter vodi ustrezne evidence s teh področij. Opravlja tudi administrativno tehnična in druga opravila za sklad stavbnih zemljišč.
Občinski komite planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe na območju občine. Skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc iz pristojnosti občine, vodi in vzdržuje register območij teritorialnih enot ter evidenco hišnih številk, kartografije, geodetsko prostorsko dokumentacijo, vzdrževanje načrtov merske mreže geodetskih točk, vodi zbirni in pregledni kataster komunalnih naprav, vrši strokovni nadzor nad geodetskimi deli, ki jih opravljajo druge delovne organizacije, opravlja druge zadeve iz pristojnosti občine.
Sestav in delegiranje predstavnikov organizacij, organov in skupnosti v komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora določi občinska skupščina z odlokom.
13.	člen
Občinski komite za družbene dejavnosti opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter splošne porabe. Občinski komite pripravlja družbeni plan občine iz svojega delovnega področja.
Oblikuje stališča, analize in strokovna mnenja o zadevah s svojega delovnega področja, zagotavlja stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela in stališč med samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri načrtovanju in izvajanju dogovorjene politike razvoja in dela na področju svojega delovanja. Skrbi za ustvarjanje pogojev za uresničevanje svobodne menjave dela in proučuje oblike organiziranja, izvajanja programa in delovanje organizacij posebnega družbenega pomena.
Po posebnem sporazumu iz 3. člena tega odloka lahko komite organizira in skrbi za izvajanje strokovnih nalog in opravil, ki so skupnega pomena za uresničevanje samoupravnih funkcij in izvrševanje osnovne dejavnosti navedenih samoupravnih interesnih skupnosti.
Komite usklajuje področje skupne in splošne porabe z materialnimi možnostmi.
Komite opravlja strokovne naloge za občinsko skupščino, izvršni svet in občinske upravne organe na področju finančnih in strokovnih opravil za občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov, obračun osebnih dohodkov, zbira potrebe po sredstvih upravnih in drugih organov in opravlja vsa druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna in finančnih načrtov delovne skupnosti. Komite opravlja finančno-računovodska in druga strokovna dela za občinske sklade. Na podlagi posebnega sporazuma lahko opravlja računovodska in druga opravila tudi za potrebe drugih organov, organizacij in skupnosti.
Komite opravlja tudi zadeve, kise nanašajo na vprašanja borcev NOV in vojaških vojnih invalidov in opravlja koordinacijske naloge v zvezi z varstvom in izgradnjo spomenikov NOV.
Sestav in delegiranje predstavnikov skupnosti in organov v komite za družbene dejavnosti določi občinska skupščina z odlokom.
Ul. KRAJEVNI URADI
14.	člen
V sestavi občinskega sekretariata za notranje zadeve in občo upravo delujejo krajevni uradi: Brestanica, Senovo, Leskovec, Veliki Trn. Raka, Kostanjevica in Podbočje, ki opravljajo zadeve s svojega delovnega področja in zadeve s področja posameznih občinskih upravnih organov ter naloge, ki jim jih naložita občinska skupščina in njen izvršni svet.
15. člen
Krajevni uradi lahko opravljajo tudi organizacijska in administrativno tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti, po posebnem sporazumu med izvršnim svetom in krajevnimi skupnostmi in njihovimi družbeno-političnimi organizacijami, pa tudi naloge in opravila, določene s tem sporazumom.
IV. VODILNI DELAVCI IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI
16. člen
Vodilni delavci v občinskih upravnih organih so lahko pomočniki funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ za določena strokovna področja, ki so opredeljena v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog občinskega upravnega organa.
Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ.
Vodilni delavci so imenovani za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani na podlagi predhodne ocene njihove delovne uspešnosti.
17. člen
Delavci s posebnimi pooblastili, kijih imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi občinski upravni organ v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine, so: inšpektorji in drugi delavci, ki opravljajo pomembne upravne in strokovne naloge in so določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog občinskega upravnega organa.
Delavec s posebnimi pooblastili je imenovan za štiri let a in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan na podlagi predhodne ocene njegove delovne uspešnosti.
18. člen
O izločitvi uradnih oseb in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odloča funkcionar, ki vodi občinski upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ in njegovega namestnika, odloča izvršni svet občinske skupščine.
O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Občinski upravni organi morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom do 31. 12. 1985oziroma za področje urejanjaprostorado31. 12. 1987. S tem odlokom se morajo uskladiti statut in drugi samoupravni splošni akti do 31.
3.	1986.
k.o. Cerklje:
manjka predzadnja parcelna številka in sicer »2943«.
Urbanistični red Veliki Podlog:
k. o. Veliko Mraševo:
kot šesta manjka parcelna številka 1540/1.
k. o. Veliki Podlog:
namesto 25/14/3 je pravilno »2514/3«.
4.	Odlok o sekretariatu skupščine in izvršnega sveta občine Krško: v 1. členu zadnji odstavek pravilno glasi:
»Sekretariat sodeluje z občinskimi upravnimi organi, s strokovnimi službami SIS, DPO in OZD, Sekretariati SO Posavja in strokovnimi službami Skupščine SR Slovenije ter njenega izvršnega sveta.«
Sekretar skupščine občine Krško ŽIVKO ŠEBEK
Občina Novo mesto
267.
Na podlagi 2. člena dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 1/85) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji 26. julija 1985 sprejel
OCENO
RASTI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO V PRVIH DEVETIH MESECIH LETA 1985
I.
Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto ocenjuje, da bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v gospodarstvu občine Novo mesto v prvih devetih mesecih leta 1985 v primerjavi s povprečjem leta 1984 večja za 55%.
II.
Ta ocena se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik IS skupščine občine Novo mesto JOŽE SUHADOLNIK, l.'r.
Številka: 428-02-1/84 Datum: 26. julija 1985
20. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov skupščine občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 22-212/81).
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-021-5/85 Datum: 29. 7. 1985
Predsednik skupščine občine Krško: BRANKO PIRC
266.	.
POPRAVKI ODLOKOV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO
Pri preverjanju tekstov odlokov skupščineobčine Krško, objavljenih v SDL št. 12 smo ugotovili tiskarske napake.
I. Odlok o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško:
1. člen se pravilno glasi:
»Ta odlok določa varstvene pasove virov pitne vode za črpališče Drnovo in črpališče Brege ter ukrepe za zavarovanje podtalnice in črpališč pred onesnaženjem.«
13.	člen:
za prvo alinejo sledi alineja z naslednjim tekstom:
»— v tem območju ni dovoljeno intenzivno poljedelstvo in živinoreja.«
2. Odlok o zazidalnem načrtu Industrijske cone Žadovinek. V 4. členu jev peti vrsti namesto 1067/4 pravilno »1067/24.«.
3. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Krško 1981 — 1985.
V L členu v točki II je pravilno »soseske Gorica«.
V točki 23. je pravilno »SDL št. 19/81«.
V 6. členu:
Urbanistični red Brege: k. o. Drnovo:
v četrti vrsti je namesto 749 pravilno »794«.
Urbanistični red Mrtvice:
Iz več razlogov smo se odločili, da bomo od januarja 1985 dalje SDL izdajali posebej, v manjši nakladi, le za tiste, ki to želijo., s to našo odločitvijo pa soglaša tudi izdajateljski svet Dolenjskega lista. Vse družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in drugi, ki za Dolenjski list plačujejo dvojno naročnino, bodo še naprej prejemali SDL, ne da bi se morali nanj posebej naročiti, preostali, ki želijo prejemati SDL (pri tem mislimo na odvetnike, obrtnike in druge bralce Dolenjskega lista), pa naj izpolnijo spodnjo naročilnico in jo pošljejo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Germova 3. V tem letu bo izšlo okoli 25 številk SDL, letna naročnina znaša 250 din, posamezni izvod, ki bo tudi v prosti prodaji, pa bo stal 10 din.
Uredništvo Dolenjskega lista
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
2 a občine Črnomelj, krško,
METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA. IN TREBNJE
NAROČILNICA
Ime in priimek: .....................
Kraj, ulica, hišna številka: ........
Datum:	Podpis:
c----------
BELEŽKE:
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
* a občine
Črnomelj.
krško,
METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnice in Trebnje izdaja Dl C, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 250 din, izvod v prosti prodaji stane 10 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št 421-1/72 od 15.11. 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od-prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi:	DIC,	tozd Grafika, Novo
mesto. (Tisk: Tiskarna Novo mesto.
J