lilo Eiie. Ob šestdesetletnici njegovega rojstva. S Krasa, 19. septembra 1916. Danes j«o praznuje. Tiho in neopazno skoro, sredi vojne vihre, ki je zajela okraj njegovega dolgoletnega dela, ki s krvjo škropi zemljo njegovih trudov. Ne praznuje v mirnem pristanu, v pokojnem uživanju sadov svojih trudov; v delu praznuje, v javnosti stoji v polni svoji moči, dasi mu sega delavnik že v drugo generacijo. Toliko bogatejše je to delo, ker so tla ostiala skoro vedno ista. Leta 1880, je bil nameščen kot učitel] v Sežani, v času, ko je v širokem toku plala narodnostna misel v Ijudstvo, dasi je morala še mnogokje prebijati jezove. Sin svoje dobe, je šel v svojem delokrogu pot kulturnegia delaivca, pot, ki mu je ostala ravna do današnjega dne. Mož, ki je razumel udejstviti pridobitve nove ljudske šole, mož, ki je znal z besedo in z zgledom predati svojim tovarišem plod svojega umevamja., ki je hotel delati prav tako v šoli kot v stanu, kateri je iskal takrat početkov svoje organizacije. Bil je soustanovnik in večletni predsednik učiteljiskegiai društva.ter je zasnoval z Gradišnikom, Neratom in Koc- bekom Zavezo avstr. jugoslov. učiteljskih društev, ki ji je bil upravni odbornik do leta 1896. ln kakor v tem širšem, tako je bil jubilant niož inciative in dela tudi v iGŽjetn krogu ikairitaitivnega im izobraževalnega društvenega ter javnega samoupravnega življenja v Sežani. Anali govorijo o tem in sedanjost, obstoj in delovanje; posebe poudariti je treba le dolgoletno in nmogostransko delo v sežanskem občinskem zastopu, kjer je naš nadzornik s svojimi bogatimi izkušnjami, s previdnostjo in odločnostjo vodilni duh še danes, ko mu bremena dolžnosti jemljejo ves prosti čsa in ko je istočasno tudi občinski svetovalec in častni oboaln svoje rojstne občine, Šmarij na Vipavskem. Široko polijie se je odlprlo jubilantu, ki je bil medtem kratko dobo vadniški učitelj, z letom 1895., ko je postal šolski nadzornik v sežanskem okraju. O možu, ki je iz lastne mioči dosegel to mesto, je pisal takrat »Popotnik«; Cisto rodoljubje čajst značaj, neumorna delavnost, združenai z veliko nadarjenostjo, so našle odmev ne le v ožjem učiteljskein krogu, temveč tudi na viš|em mestu. — In še značilneje je pozdravljalo to imenovanje učiteljstvo: Taka odlika je tudi nam v čast in ponos, zakaj imamo šolskega nadzornika iz svoje srede, ki bo nadzoroval narodnega učitelja v narodni šoli. — Rakor se vidi, je z osebo zmagalo tudi naoelo: celemu možu je pot ostala ravna do danes. To je bilo toliko pomembneijie, ker )e mož iz ljudstva in izkušen socialno-politični delavec mogel sedaj s svoijiimi idejami kot iniciator in svetovalec vplivati daleč preko svojega kroga na razvoj ne le šolskega, arnpak sploli goslpodarskega življenj'a na Krasu, ki ga pozna bolje kot marsikdo poklicanih faktorjev. Vemo, da je mnogo storil v tem oziru, in ix)znaimo še posebno njegovo stremljenje za razvoj tako važnega strokovnega kmetijskega in obrtnega šolstva, šolstva prihodnosti. Morda je tu dokaz, kako grcsta pedagog in politik ramo ob rami. Čeprav je jubilantu meč presekal lepe, mnogoobetajoče načrte, vendar upamo, da bo ratvno njegovo prizadevanje pokticalo zopet k živemu vzbrstenju, kar je na tleh, dasi je bilo že zasnovano in je tudi obstajialo. Danes je delo. jubilanta za široko javnost osredočeno v predsedstvu državne podporne komisije, ki bi ne moglo biti položeno v boljše roke. Kar je tu storil za Ijudistvo, to ostane, ker je blagoslovlieno delo tistega, ki pozna težki čas in z l.iudstvom čuti. Kakor se kaže v soglasju iniciative in izvrševanja ves mož, tako je šel jubiiant tudi v Ijudskem šolstvu, kjer je največ dosegel, dalje kot oni, ki seče pot. Izkušal ga je dvigniti čim višje z izboroni in z izobrazbo učiteljstva* po tečajih, z reformto pouka, dasi ni pri teni nikdar' ozkosrčno kratil učne svobode, z vestnostjo učitelistva, ki si v stiku z Ijudstvom pridoibiva tal in ugleda, in posebno še z ustancvtvijb in razširjenjem že obstoječih šol. Zgradil je vrsto lepih, primernih šolskih poslopij, ki sio v čast Krasu, ter koristil na ta način tudi učiteljstvu, ki je po veliki večini dobilo dobra, zdrava stanovališča. Bogato delo' dveh decenijev! Storil je to tako, da j.e izkuša! pri vsem velikem napredku obvarovati ljudstvo bremen, za.radi česar je tudi danes sežanski okrajni šolski svet denarno naijbolje situiran na Goriškem, kot je morda prvi okraj po svojern razvoju ljudske šole v deželi. Učiteljstvu je1 bil moder svetovalec in spoštovan, objektiven sodnik njegovegai dela. Bil je pa tudi stnog sodnik, če bi na- šel neizvršeno dolžnost, kar m pa bili redki slučaji. Pedagog tudi sredi učiteljstva. Kolikakrat pa je z nasvetom in dejanjsko zasebno priskočil na pormoč, bi znali povedati oni, ki nm oliranijo trajno hvaležnost. Ko se j'e leto po vojni pojavilo zaradi prekernega položaja med učiteljstvom Primorske socialističnO' gibanje, in je učiteljstvo sežanskega okraja prišlo v ostro navzkrižje z zastopniki davkoplačevalcev v okrajnem šolskem svetu, je stal sicer naš nadzornik na strani poslednjih, a morda le zaradi forme spora, ne pa meritorno. Dokazal je to s svojo objektivnostjo tekom vojne in posebno v vprašanju draginjske doklade, ko smo videli, da se mu pri učitelflstvu njegovo zdriavo načelo varčnosti ne zdi na mestu. Danes, ko mu vojna s krvjo- škropi tla dolgoletnega dela, vztraja jubilant kot bojevnik na svojem mestu i.n izkuša vzdr- žati in ohraniti, kar je gradil sfcozi vsa mirna leta. Veseli nas, da mu moTemo odkrito' čestitati. Naij ga ohrani prijazna usoda zdravega in krepkega družini in javnosti še dolgo! V starem Riniu je bilo leto šestdesetO' mejnik javnega delova-  nja. Upamo pa, da nas bo jubilant vodil  s svojo modro, izkušeno roko še dalje tudi  tedaj, ko bo po teh strašnih dneh naša težko izkušana zemlja vstala zopet k no- vemu, boljšemu življenju!