Poštnina plačana v gotovini. Štev. 8. DoŠiv 19. II. _krat,---- V Ljubljani, dne 19. februarja 1931. Posamezna Stev. Din V— Leto XIV. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tnzemstro: četrtletno t Din, polletno IS Oln, celoletno 36 Din; za In« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 4S Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice y Ljubljani, »t. 10.711. Slabe ceste in kuluk Vsi se strinjamo v tent, da so naše ceste postale zadnja leta tako slabe, da se le s težavo more vršiti po njih promet. Trpe vozila, muči se živina. O vzrokih slabih cest se ni doslej dosti razpravljalo, vendar je prav potrebno in za bodočnost kaj koristno, da tudi to premislimo. Gospodje, ki poznajo ceste le iz avtomobilov, so očitali krivdo za slabe ceste cestarjem. Čujemo, da so uvedli po nekaterih srezih celo nekak strokovni pouk, kjer poučujejo cestarje o delu na cestah inženjerji, ki sicer nikoli niso delali na cesti, nego le na papirju. Vse to nas prav vsiljivo spominja na to-le do-godbo, ki jo je zapisal slavni poznavalec kmeta Lev Tolstoj. Na tako zvanem Rdečem trgu v Moskvi je štrlela že leta in leta velika skala iz tal, da je ovirala promet. Car je sklical ministre, da bi kaj ukrenili proti tej oviri. Pa se je oglasil strokovnjak, ki je zahteval sod smodnika, stotnijo vojakov in celo vrsto voz, da bi odstra nili to oviro, kar bi seveda stalo lep denar. Šlisa pa je preprost kmetovalec o -skali, ki dela gospodom preglavice. Stopil je k caru in se mu ponudil, da on sam odstrani to skalo. Dvorja-niki, generali in učenjaki so se mu smejali. Car pa je le vprašal kmeta: «Kako boš to napravil?» «Eh,» se je popraskal krnit za ušesom, «poleg skale bom skopal veliko jamo, da se bo skala prevrnila v njo. Z izkopano zemljo bom zravnal jamo. Kar bo zemlje še ostalo, jo bom posul po raznih kotanjah na trgu.> — Pa so se vsi začudili kmetovi bistroumnosti, in car je preprostega kmeta bogato obdaroval. Prav tako bi bilo treba pri ogromnem delu za popravljanje naših cest vprašati za svet predvsem cestarje, ki so zvezani s svojo cesto že desetletja in poznajo vse njene muhe. Pa po kdo rekel: Cesta je pač cesta! Ne boš, cesta je prav tako velike nege potreben stvor kakor na primer travnik, njiva, gozd ali stavba. Treba je namreč cesto poznati: kdaj se dovolj osuši, da se lahko posuje z gramozom, kje je treba prej začeti in koliko gramoza potrebuje. Vemo, da so cestarji desetletja prosili za zadostne množine gramoza, pri zeleni mizi pa so navadno dovolili le polovico zaprošenega. i I Tako početje bi se dalo prav lahko primerjati s početjem tistega Vrbana, ki je učil tako dolgo stradati konjiča, da mu je poginil. Za vsak kubični meter so se borili ubogi cestarji, kakor da bi bil gramoz njihova velikonočna pogača, ne pa le pomnoženo naporno delo. Njim je šlo za dobre ceste in se niso bali dela. Odločilnim čini-teljern pa je bilo glavno nespametna štednja gramoza. Obupani cestar je moral nasuti gramoz v lepo položne piramide. Kaj, če so bile cele deci-metre globoke jame poleg teh zglajenih kupov! Ko je prišel ukaz, so morali posipati ceste, čeprav se je kadil prah po njih. Pa ne le to. Nabave gramoza so se licitirale na koncu marca, ko bi imel biti gramoz že na cestah, da bi se po splošni odmeki lahko takoj posul. Neko leto so vozili gramoz za pomlad šele v juniju in je bilo silno veselje pri zelenih mizah ob koncu leta, češ, da so precej gramoza prištedili. Zaradi popolnega nerazumevanja cestnih po-reb so naše ceste propadle. Zato je poiskala današnja vlada korenito sredstvo za popravilo cest v tako zvanem ljudskem delu — kuluku. Hudo je to breme, toda pametno izveden kuluk je edina pot, da hitro rešimo naše ceste propasti. Da bo pa dosegel kuluk svoj namen, je treba pustiti cestarju, ki ima zadevno prakso, glavno besedo na cesti glede množine gramoza in časa posipanja. Drugič pa je treba breme kuluka tako razdeliti, da ne bosta nosila največ bremena delavec in kmet. <.Domoljub» pravi pravilno, da so davki za kmeta vedno večji, popolnoma nesmiselno pa zahteva v isti sapi, naj se uvedejj namesto kuluka nekdanje cestne dokiade. Kako bo plačal kmet še nove davke, če že starih ne more. Ne glede na to, da bi se z navadnimi dokladami tako slabe ceste, kakor so danes, ne mogle urediti, kmet tudi veliko laže odrine kuluk z delom kakor z denarjem, ki ga je tako malo v kmet-skih žepih. Vsake tlake se ljudje boje, ker vedno bolj pojema smisel za skupne koristi, vendar bo kmet, ki vrši vse leto toliko tlake na svoji grudi, opravil rajši nekaj dni kuluka za ceste, kakor pa plačal zadevno davščino. «Kuluk ne bo večen!> nas je zagotovil naš ban g. dr. Marušič. Ko bodo ceste zopet v dobrem stanju, bo tudi odpadlo to danes, žal, neizogibno zlo. za Vas nikakega upanja za delo. V vsaki panogi industrije in trgovine so tisoči brez dela in ni misliti na izboljšanje. Zato ne bo odslej konzulat dal nikomur vizuma, kdor nima zadostnih in neodvisnih sredstev za življenje, da bi lahko vzdržal tam dalje časa (mogoče več let), ne da bi bil primoran, poiskati si zaslužka.« Tisti pa, ki vztrajajo kljub tako veliki krizi v Zedinjenih državah na svojih prošnjah za vse-ljenje, da bi obdržali svojo prednost v seznamih prošnikov, lahko še nadalje čakajo. Dovoljenja za vseljenje dobijo danes le taki prosilci, ki dokažejo izredno gospodarsko neodvisnost. Danes dobijo vizume le ožji sorodniki (otroci, starši in žene) ameriških državljanov in tam stalno bivajočih premožnih oseb. Dejansko je na ta način vsako vseljevanje delovnih moči v Ameriko nemogoče. Kdaj se bodo začele izseljevalne kvote posameznih držav spet popolnoma izčrpavati, je odvisno od razmer v Ameriki. Danes so tam razmere take, da so pričela ameriška oblastva iz strahu pred nemiri nasilno vračati brezposelne izseljence iz prejšnjih, celo še predvojnih let, ki niso ameriški državljani, nazaj.v njihove rojstne države. Samo zadnji mesec so odpravili tako na tisoče Čehov, Poljakov, Italijanov, Nemcev in tudi nekaj Jugo-slovenov v domovino. Slično stanje vlada tudi v drugih državah. Zato se moramo pač tesneje okleniti domače grude in si v skromnosti napraviti srečnejšo bodočnost. Kdor je sam trpel v ameriških industrijah, rudnikih in na plantažah, ve, da je resničen izrek naših bivših ameriških delavcev: «Kdor hoče doma tako delati, kakor mora v Ameriki, ima tudi doma Atneriko.» Izseljevanje v Ameriko onemogočeno Svetovna gospodarska kriza je zavrla tudi .0 mučno izseljevanje, ki je bilo za maloštevilne Slovence zelo hudo zlo, vendar je bilo že pred vojno edina rešitev za zaposlitev naraščajočega števila razpoložljivega delavstva. Pisali smo zadnjič, kako objema posebno sedaj ves svet huda bolezen brezposelnost. Danes nimamo več dežele, kjer bi si mogle poiskati krepke, zdrave in marljive roke našega delovnega človeka vsakdanjega kruha. Zedin.iene države Severne Amerike, ki so dajale tolikim našim ljudem dobrega kruha, trpe na silni krizi. Danes cenijo v tej nekdaj zlati deželi število brezposelnih na mnogo milijonov. Jasno je, da si ta država na vso moč že dalje časa prizadeva, omejiti pritok novih do- seljencev.. Pomišljali so že, da bi povsem prepovedali doseljevanje, vendar so zaenkrat le znatno poostrili izvajanje doselitvenih predpisov. Ameriškim konzulom je dana vsa oblast, če hočejo komu dati dovoljenje za izselitev v Ameriko ali ne. Na noben način se ne da zahtevati od njih vizum, ker je po najnovejših predpisih kvota (določeno število) le najvišja dopustna mera za dovoljenja doselitve v Ameriko. Nikakor pa tli s tem rečeno, da se mora kvota tudi izčrpati. Od ameriških konzulatov po Evropi (menda tudi pri nas) so dobili pred kratkim vsi tisti, ki so se prijavili že pred leti za vizum, pisma, v katerih je rečeno: «Opozarjamo Vas, da ni v Zedinjenih državah, kjer so milijoni ljudi brez dela, Uvedba obveznega zavarovanja zoper točo V vrsti ukrepov, ki jih je že ali pa jih še namerava podvzeti ministrstvo za kmetijstvo, je tudi več zakonskih predlogov, ki se nanašajo na zavarovanje posameznih kmetijskih panog pred uimami in drugimi nesrečami, ki običajno hudo prizadenejo kmetovalce in provzročajo narodnemu gospodarstvu veliko škodo. Nameravana je uvedba obveznega zavarovanja proti živinski kugi, proti toči, proti požaru in drugim sličnim nesrečam. Za enkrat je izgotovljen zakon o obveznem zavarovanju posevkov in poljskih pridelkov zoper točo. Zakon, ki ga je podpisal Nj. Vel. kralj, stopi v veljavo z dnem objave v cSlužbenih no^ vinah». S tem zakonom je minister za kmetijstvo pooblaščen, da po predlogu posameznih banovin odredi obvezno zavarovanje proti toči v dotienin pokrajinah. Za vso državo enotno tega vprašanja zaiadi različnosti ne kaže uvajati, ker so potrebe v posameznih pokrajinah dokaj različne. Zaradi tega se prepušča posameznim banskim upravam, da stavijo za svoje področje primerne predloge. Tam pa, kjer se zavarovanje uvede, je obvezno za vse kmetovalce. Zavarovanje se nanaša na vse poljske kulture, ki se goje v dotični pokrajini. Stroški zavarovanja se porazdele na posamezne posestnike po površini obdelane zemlje, ki pride v poštev pri zavarovanju. Del zavarovalnih stroškov lahko prevzamejo banovine sa-ane. Prispevki se stekajo v poseben sklad, iz katerega se bodo v primeru, da toča delno ali popolno uniči posevke ali pridelke, izplačevale odškodnine, katerih višina bo urejena s posebnim pravilnikom, ki ga izda minister za kmetijstvo za vsako banovino posebe. Politični pregled Iz Beograda poročajo o izpremembah v vladi. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta sprejel ostavko, ki so jo podali minister brez portfelja dr. Oton Frangeš, minister javnih del Filip Trifunovič in minister brez portfelja dr. Ivan Švegel. Vsi trije so razrešeni dolžnosti in stavljeni na razpoloženje. Nadalje je imenovan za namestnika predsednika vlade doktor Milan Srškie, dosedanji minister pravde. Za ministra pravde pa je imenovan Dimitrije Lfotič, odvetnik v Smederevu in za ministra javnih del dr. Kosta Kumanudi, dosedaj minister brez portfelja in zastopnik zunanjega ministra. Odstopivši jninistri so bili z ukazom Nj. Vel. kralja odlikovani, in sicer z redom Karagjorgjeve zvezde III. stopnje bivši minister dr. Oton Frangeš; z redom sv. Save I. stopnje bivši minister Filip ^Trifunovič in bivši minister dr. Ivan Švegel. Z odlokom ministrskega predsednika sta bila nato postavljena za člana vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Oton Frangeš in Filip Trifunovič, ministra na razpoloženju. Minister na razpoloženju g. dr. Ivan Švegel bo, kakor poročajo, te dni imenovan za pooblaščenega ministra naše države ,v inozemstvu. V zadnjem času so se zlasti iz madžarskih in nemških virov širile vesti o izrednih težavah pri trgovinskih pogajanjih med Češkoslovaško in Jugoslavijo v Pragi In o nasprotstvih, ki baje obstojajo med obema državama glede njune gospodarske politike. Glavne spletke v zadnjih dneh so obstojale v tem, da so pogajanja razbita. Seveda se je takoj izkazalo, da je ta vest od konca do kraja izmišljena in da se pogaja lja v redu nadaljujejo. Resnica je le, da je sporazum v vseh načelnih točkah, ki so pri pogajanjih igrale najvažnejšo vlogo, dosežen in da se dela s polno paro na to, da se v sporazumu ugotovijo tudi podrobnosti. Ni dvoma, da se bodo pogajanja ugodno končala in da bo v kratkem prišlo do podpisa pogodbe. Kaka važnost se pripisuje tej pogodbi na Češkoslovaškem, se vidi iz dejstva, da je, kakor se zatrjuje v češkoslovaških političnih krogih, češkoslovaška vlada izrazila željo, naj bi k podpisu pogodbe prišel v Prago tudi jugoslovenski minister za trgovino in industrijo Demetrovič. V Španiji vlada že dalje časa napeto stanje. Posledica tega je bila nenadna ostavka Berenguerjeve vlade. Kralj je ostavko sprejel in poveril sestavo nove vlade različnim državnikom, ki pa niso uspeli. Zlasti veliko upanje je obstojalo, da se bo posrečilo iz levičarskih struj sestaviti vlado konservativcu Sanchezu Guerri, ki pa je to nalogo odložil, ko kralj ni hotel sprejeti nekaterih levičarskih pogojev. Ker je torej tudi Guerra propadel, je kralj poizkusil še z državnikom Alvarezem, ki se je enako brezuspešno pogajal za sestavo vlade. Zarad' tega se že govori o ponovni uvedbi diktature, zlasti ker postajajo revolucionarni republikanski elementi vedno glasnejši. PRIMSKOVO PRI KRANJU. Zadnji dopis od nas pa ni popolnoma točen. Res je, da se Prim-skovo lepo razvija in da smo lansko leto dobili električno razsvetljavo, nikakor pa to ne more biti zasluga samo nekaterih posameznikov. Ban-ska uprava, pod katero spada Završnica, se je pogodila z občinskim odborom glede elektrifikacije vse občine. Da bi en sam pomenil več kakor ves občinski odbor, je malo verjetno. Ista je z gasilnim društvom, .ki se je ustanovilo s fantovskim «Iikofom», nakar je bil izvoljen g. Sajovic za načelnika. Gasilski in gospodarski dom se je zgradil bolj s pomočjo drugih občanov kakor pa gasilskih članov. Treba je pač pohvaliti uvidevnost vseh vaščanov, da so po svojih najboljših močeh prispevali k zgradbi, ki je v korist vsej vasi. TREBNJE. V ponedeljek 16 t. m. se je vršil na dvorišču g. Pavlina izbor plemenske živine za Zetsko banovino. Posebna komisija, ki so jo sestavljali kmetijski strokovnjaki Zetske in Dravske banovine in kmetijski referent g Ma-lašek iz Novega mesta, je izbrala 20 glav prav krasnih eksemplarjev montafonske pasme pol-drugoletnih bikov in dveletnih telic. Plačevali so po 12 do 15 Din za kilogram žive teže, kar je za te kraje precej lep denar. Zato je umevno, da je vsakdo, ki ima kaj primerne živine, prignal to k izboru. Splošno si opazil prav lepo in dobro rejeno živino. Izbor se je vršil za ves trebanjski sodni okraj. — Pust smo praznovali prav primerno. Že v nedeljo je bilo na mizah naših gostiln polno krofov, pa tudi zavrteli smo se na koncu. V vrsti predpustnih zabav je priredil na pustno nedeljo tukajšnji Sokol prvo mladinsko sokolsko popoldne z zelo pestrim sporedom, ki ga je izvajala sokolska mladina v splošno zadovoljstvo staršev, ki so v lepem številu posetiii prireditev. Poleg deklamacij in šaljivih prizorčkov je bila tudi pogostitev s čajem in pecivom. Društvo je darovalo deci še okusne so-kolske koledarčke. Po toplih in prisrčnih besedah brata staroste in prosvetarjev se je deca razšla veselih lic na svoje domove. Vsem darovalcem hvala! — Tukajšnji Sokol priredi v dneh od 1. marca do 17. maja letos drugi prednjaški društveni tečaj, ki se bo vršil ob nedeljah od 13. do 18. ure. Poleg domačim prednjakom je tečaj namenjen tudi okoliškim bratskim društvom in cenjenemu učiteljstvu, ki bo gotovo z veseljem obiskavalo ta tečaj. Poleg domačih predavateljev je društvo naprosilo tudi naše znane so-kolske predavatelje iz Ljubljane. Prijave za tečaj je poslati na Sokola v Trebnjem do 27. t. ni. Čas in vlakovne zveze so ugodne, zato je pričakovati velikega obiska. —ar. CERKLJE PRI KRANJU. Šesttedenski kmetijski tečaj v Cerkljah pri Kranju je v popolnem razmahu. Obisk je bil že od začetka prav dober, vsakikrat po 80 do 90 oseb. Zadnje tedne pa je obisk narasel na 120 do 130 udeležencev. Zanimanje za kmetijski pouk je izredno živahno. Vse priznanje gre krajevnim činiteljem, ki so nepretrgoma širili zanimanje za številen in stalen obisk tega koristnega tečaja. V soboto 21. t. in. se bo dopoldne takoj po predavanjih predvajal velezanimiv poučni kmetijski film. Ta dan bosta predavanja in filmska predstava v Ljudskem domu. BEZNICA. Za teritorij občine Breznica se snuje novo sokolsko društvo. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo 8. marca v salonu gostilne br. Osvalda na Selu pri Žirovnici. Začetek zborovanja ob 15. uri. Poživljajo se vsi oni, ki še žele pristopiti, da se zglase pri br. Schiffrerju ali br. Mokorelu, ki vodita vsa pripravljalna dela. BOŠTANJ OB SAVI. V letošnjem predpustu so se poročili med drugimi v Dolenji vasi g. France Marolt z gdč. Pavlo Murnčavo in na Vrhu g. Anton Hrovat z gdč. Lojzko Andrejnovo, vsi iz uglednih rodbin. Vsem obilo zakonske (Gustav Strniša: Klic zemlje '«Aleš, vendar si prišelb Starec je zopet ponovil sinovo ime. Nekaj radostnega je čutil v tem, kakor bi si hotel zopet ipredočiti oni čas, ko je gledal tega krepkega divjaka pred seboj majhnega in nežnega. Na čička je to ime čudovito vplivalo. Ze zdavnaj ga ni slišal. Samo v globokih sanjah je še frčasi zrl bled in mil obraz svoje matere in čul iz njenih ust mehki klic: «Aleš! Aleš!* Pojavilo se je v njem nekdanje blago občutje. Mirno je pristopil k postelji in se ozrl v staro razorano obličje svojega očeta. Vse je trajalo le kratek hip. Ko je norec zagledal v svitu žarnice pobliže fnedičarjev obraz, je zopet začutil v srcu sovraštvo, ki ga je gojil in nosil v sebi dolgi leta. Čutil je močno, jekleno steno, ki jo je starec sam postavil med sebe in njega. Njegov pogled je bil trd in hladen. «Aleš! Prišel si. Tvoje nežne mladosti ti ne moreni vrniti, ne zapravljenega življenja nilade-niškili let. Vem, da sem največ samo jaz kriv tvoje žalostne usode. Premožen sem postal, lahko bi pomagal tebi in tvoji materi, pa sem vaju rajši zapustil.* Aleš ni odgovoril. Njegovo obličje je postalo še mračnejše, ko se je oče izpovedoval njemu, sinu, kakor prvemu sodniku, ki je odločal o tem, ali naj mu pomiri vest ali ne s svojim odpuščanjem. Cičkove oči so se zamaknile v žarnico na stropu. Opazoval je veščo, ki je frfotala okoli nje in mislil o sebi. Kolikokrat je tudi on kakor ta vešča hotel umreti, sam je silil v nevarnost, pa se je vedno rešil! Usojeno mu je bilo živeti. Pa je luč zavarovana in vešča ne more zgoreti. Pozabil je, da stoji v bolniški sobi, kjer leži njegov oče in čaka smrti. Zanj je zdaj živela samo ta vešča, ki je mi-gotala nad njim. Nekaj časa je še silila v luč, nato je padla skoro na bolnikov obraz m se za-letala v krogu nad posteljo. Norec se je zapačil. Bolnikov obraz se je bolestno skremžil. Nervozno je zahlipal z uštmi in zapiskal skozi nos. Vešča je preplašena sfrfotala in sedla Alešu na glavo. Starec je nadaljeval: «Ne vem, kaj hoče ta vešča. Morda je nemirna dušica tvoje matere. Ne ubijva je! Naj bo zraven, naj čuje moje zadnje besede! Vem, tvoja mati me ni blagoslavljala, saj me tudi ni mogla! Toda nekaj je bilo, in to ti povem! Ne lažem ti! Slednji trenutek bom stopil pred Njega, ki drži v roki tehtnico dobrih in slabih del. Zato mi veruj, da ti ne lažem! Tvoja mati me je ljubila. Ljubila je mene edinega moškega na svetu. Vem! Nikoli ni rada imela nikogar drugega! Morda sem preveč zidal na njeno ljubezen in njeno odpuščanje, da sem jo zato še laže zapustil,: prepričan, da se lahko vrnem, kadar se mi bo zdelo dobro in prav. Vem pa, da me ni nikoli pozabila, tudi zadnjo uro ne!* «Ni vas pozabila! Toda njene besede so bile trde kakor kremen in rezke kakor planinska stu-denčnica!* «Ljubezen vse odpušča, vse, prav vse! Morda se je res ona na smrtni postelji jezila nad menoj. Toda verjemi mi, ni se jezila zaradi sebe, temveč zaradi tebe, ker si bil nepreskrbljen. Krivico, ki sem jo nji storil, mi je pač odpustila! O krivica, krivica, da bi je ne bilo! Ta krivica jo je bolela, zlasti pa si jo čutil ti, moj in njen sin, ti nedolžna žrtev! Ona se je pač raad žrtvovala, ker je mnogo ljubila! Zaradi ljubezni, zaradi resnične ljubezni svoje matere mi odpusti!*: Aleš je molčal. Njegove velike meglene oči so se vsesale v starčev obraz. Medičar je nehote vztrepetal pod tem pogledom. Z žalostnim, suhim glasom je nadaljeval: «Zakaj molčiš? Res je bil velik moj greh! Velika je bila tudi moja pokora! Ženska, ki sem jo ljubil in zaradi katere sem zapustil tebe in » št. 8 Stran 3 KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE: 700.000ZAVITKOV ELIDASHAM POO PRODAN IH V ZADNJ E M LETU! DOKAZ NJEGOVE KAKOVOSTI! Ako bi teh 700.000 zavitkov položili zaporedoma eden za drugim, bi tvorili 83 km dolgo progo, kakor Beograd— Novisad. a negovanje ias i • v T.....«DOMOVINA sreče! — Imeli pa smo tudi nekako «drugo* poroko. Lansko jesen je namreč pokojni kurat g. Sedej v Radomljah poročil elektromonterja g. Alfreda Znidaršiča z gdč. Roziko Liščevo. Po nekaj tednih Sedejeve smrti se je naš g. župnik minuli teden oglasil na domu omenjenih po-ročencev v Dolenji vasi in izjavil, da prva poroka ni veljavna in da jo je zato treba obnoviti. Oba sta g. župniku pastila veselje, da ju je na domu ponovno poročil. Čemu je bila potrebna cdruga> poroka, ne vemo in ne razumemo. VELIKE RODNE, Globoko nas je pretresla žalostna vest o smrti našega ljubega znanca in prijatelja g. Vinka Šketa v Velikih Rodnah. Pokojnik je bil star šele 25 let. Naj mu bo zemlja lahka, staršem, bratom in sestram pa izrekamo sožalje! — Samskega davka se je zbal g. Jožef Dimec in se je poročil 15. t. m. s posestnikovo hčerko gdč. Marijo Turnškovo iz Brestovca. Novo-poročencema obilo sreče! BRASLOVČE. V nedeljo 8. t. m. je imela letni občni zbor tukajšnja podružnica Hmeljarskega društva, ki šteje sedaj 130L članov je ena najmočnejših v okolici. Kakor je razvidno iz poročil, je naša podružnica prav delavna. Sedem članov je razstavilo hmelj na jubilejni hmeljski razstavi v Žalcu, na kateri so bili tudi vsi obdarovani. Podružnica si je nabavila tri brizgalne za škopljenje proti peronospori. Občni zbor se je izrekel za to, da se savinjski hmelj signira kot spodnještajerski savinjski hmelj, in sicer v okrajih Celje, Vransko in Gornji grad. Odbor je razen malih izprememb ostal stari. Izvoljeni so bili tudi novi delegati za glavno skupščino z našim županom g. Josipom Omladičem. Občni zbor je pokazal, da se je stanovska zavednost med hmeljarji dvignila, kar je pozdraviti, ker le na podlagi stanovske zavednosti bo mogoč napredek. KONJICE. Umrla je po hudi bolezni gospa Marija Radičeva, soproga brivca, stara 44 let. Pokojnica je bila blaga mati in vzorna žena. Svoje otroke je vzgajala vzgledno. Soproga je zadel ta udarec tem huje, ker mu je zapustila še male otroke. Blag ji spomin, preostalim pa naše sožalje! — Sejem, ki se je vršil 9. t. m., našim gospodarjem ni prinesel dobrih kupcev. Dogon živine je bil sicer velik, cene pa tako nizke, da se je zaključilo malo kupčij. Kmetje so, razočarani nad nizkimi cenami, gnali živino domov. — Gospodarska kriza še posebno ne prizanaša delavskim slojem. Trgovci tožijo, da imajo polno blaga, prodajo pa le malenkosti. Tovarne odpuščajo zaradi pomanjkanja naročil delavstvo. Tudi pri porokah so se pokazali slabi časi. Marsikdo je ostal rajši samec, kakor pa da si naprti družinske skrbi na hrbet. Malenkosten je bil letos zlasti prevzem posestev po novoporočencih. PODGORJE PRI SLOVENJGRADCU. Kakor povsod drugje, je tudi pri nas dosti snega. Smučarjev pri nas ni. Edino pisec teh vrst se večkrat zaleti z gore Sv. Uršule v dolino in jo krene v gostilno pri Lampretu. Tam se nekoliko pokrep- ča in potem jo mahne po sosednih brdih. Na levi strani ceste, ki vodi v Suhodol, je hrib, s katerega drži cesta bližnjica v Šoštanj. Ko sem hodil nedavno tod okoli, sem zapazil v globeli na cesti,, da se v tem hribu nahaja dosti premoga. Žal, ni podjetnika, ki bi se lotil izkopavanja. Preudarjal sem, da bi bila za Podgorje velika sreča, ako bi imeli rudnik v bližini mesta Slovenjgradca. ženo ter si uničil srečo zakonskega življenja, ona l ženska me je varala. Zapravila mi je pol premo-ženja. Ni mi bilo žal zanje! Ljubezen je bila v mojem srcu in ona vse žrtvuje! Ko sem pa spoznal, da sem bil varan, sem trpel, strašno trpel. Tedaj sem se hotel vrniti k vama, pa je bilo prepozno. Tvoja mati je bila že davno mrtva, a ti si bil navaden norec. Ne obsojaj človeka, ne misli na njegovo življenje! Pred seboj nimaš več običajnega človeka. Nekdo drugi postajam, saj prestopam prag življenja. Umirajoč človek sem. Če te prosi umirajoči za kozarec vode, ali mu jo boš odrekel? In ta kozarec je tvoja beseda, ki me bo okrepila na zadnjo uro, beseda odpuščanja! Aleš, odpusti!* Sin je še vedno strmel v očeta. Niti z očesom lii trenil. Še vedno ni izpregovoril. Starec se je vznemiril. Zbal se je. Pravili so mu, da je Aleševa bolezen dokaj popustila, da ni nevaren, da misli popolnoma zdravo, le včasi da je še zmeden. Kaj, če je prav zdaj njegov čas? Kaj, če pograbi njegovega sina zdajle blaznost, da seže po svojem šibkem očetu in ga zmelje v svojih silnih šapah? Kako močan je! Njegove roke so krepke in žilave. Kakor trdi tolkači gledajo iz zavihane srajce. Njegova mogočna prsa So napeta kakor boben, če ga prime, mu takoj uide duša iz telesa, še preden bi prišla njegova I Mil Starec je pričel nervozno tipati z rokama po odeji in se ozirati po usmiljenkah. Nato je za-hrkal. Globoko je ujel sapo in zakašljal. Njegovo telo se je krčevito streslo. Pričel je divje hropsti, hkrati in se premetavati po postelji. Ni mogel ujeti sape. Pognal se je kvišku znojen in bled. Oči so mu izstopile, solze so se pocedile iz njih, a roke so se iztegnile proti sinu. Po ohlapni srajci, ki je visela na starcu kakor na okostnjaku, je spoznal sin, da je njegovega očeta samo kost in koža. Lobanja, natak-njena na suhem vratu, je sličila glavi ptice ropa-rice. V vsem njegovem ponašanju in vsej zunanjosti je bilo nekaj tako strašno bednega, da se je norec naposled stresel. Ko je starec ujel sapo in se izkašljal, je padel nazaj na posteljo, kjer je obležal kakor mrtev. Njegove oči so ostale še vedno odprte, še vedno so strmele v sina, prosile in pričakovale. Ko se je nekoliko oddahnil, je zopet zahro-pel. Hotel je izpregDvoriti in tedaj je odjeknil iz njegovega grla krakajoč glas, kakor bi se oglasil krokar in hripavo zakrakal. Ker ni mogel govoriti, je zaprl oči in molčal. • Aleš je pristopil: «Oče!y Medičar je odprl oči in se bolno nasmehnil. Sin mu je ponudil desnico. Starčev obraz se je razjasnil. Oči so se za-iskrile. Izpod odeje se je pokazala koščena roka. Čičku se je zazdelo, da ga je stisnila za desnico sama smrt. «Vse svoje premoženje zapuščam tebi, moj sin!> je dejal medičar s tenkim pojemajočim glasom in zopet zakrakal. Znova ga je pograbil kašelj. V Sinu se je zasmilil. Nagnil se je nad njim. Dvignil ga je kakor dete in ga stresel. Oče se je zbal, da ga zdrobi v pesteh. Kašelj je takoj popustil. «Vse sem napravil pri notarju, kakor je prav; Samo eno je. Po postavi moraš imeti skrbnika. Povej, koga naj imenujem, da te ne bo oslepa-ril!* «Mene bo osleparil, motite se!» «Ne misli napačno! Toda vendarle te lahko' oslepari pri opravljanju tvojega premoženja, saj bodo pri sodišču verjeli njemu, ne pa tebi, ker si zapisan med blazne. To je težava, saj nisi med živimi, čeprav si živ!» «Da, da, nisem med živimi, čeprav sem živ!*' je odjeknilo iz čičkovih ust. «Zato pa povej, koga si želiš za varuha?* «Če že mora biti in ker mora biti, naj bo moj skrbnik Florijan Skalar, po domače Ferjan, posestnik v Zaseki! Poštenjak je in rad ga imam!*: Ljudje bi lahko doti zaslužili. Odvoz premoga bi ne bil težaven. Tudi lesa za rudnik bi bilo dovolj v bližini. Le žal, da ni nikogar, ki bi dvignil zaklad iz zemlje. Suhodolski smučar. ROGATEC. (Smrtna kosa.) Tu je preminil v visoki starosti 93 let Ivan Kolterer, posestnik v Rogatcu in dolgoletni «furman», ki je prevažal brusne kamne iz Rogatca do nekdanje prve postaje v Poljčane, ko še ni bilo rogaške železnice. Po zgradbi * rogaške železnice je prodal konje in odložil bič, ki ga je nosil v roki svojih 50 let. Kot vojak se je udeležil leta 1886. bitke pri Kraljevem Gradcu in je rad pripovedoval o teh bojih. Pokojnik je bil stric zdraviliškega zdravnika v Rogaški Slatini g. dr. Koltererja. Naj mu bo lahka domača žemljica! SLOVENSKA BISTRICA. Po občinski statistiki je v Slovenski Bistrici umrlo od leta 1918 pa do konca 1930. skupno 289 ljudi. Od teh je v 13 letih umrlo za jetiko 35 bolnikov, ki pa večinoma niso bili domačini. 70 odstotkov izmed njih je bilo tujcev, ki so stanovali v Slovenski Bistrici ali na oddihu ali zaradi zdravljenja. Jetika je torej pri nas le malo razširjena, kar je znak, da ima Slovenska Bistrica z okolico vred izredno ugodno podnebje. OSLUŠEVCI. Pretekle dni se je poročil g. Lenart Korpar, kolar v Oluševcili, z gdč. Tere-ziko Meškovo od Sv. Lenarta. Ženin se ves čas marljivo udejstvuje pri tukajšnjem Prosvetnem društvu. Bil mu je prvi in pozneje še večkrat predsednik. Novoporoečncema vso srečo! Na njegovi gostiji se je nabralo 194 Din 50 p za Prosvetno društvo «Sloga» v Osluševcih. Vsem darovalcem še posebe na tem mestu iskrena hvala! SV. LENART PRI VELIKI NEDELJI. Poročila se je gdč. Štefka Ozmečeva iz Cvetkovcev z g. Hinkom Erlihom. mizarjem v Veliki Nedelji. ■*—■ Nadalje se je poročil g. Janez Petek z gdč. Ivanko Ozmečevo. Vsem novoporočencem obilo sreče! JARENINA. (Smrtna kosa.) Umrl je g. IJanez Breznik, posestnik in bivši župan v Polički vasi. Kal zahrbtne jetike je že prinesel iz svetovne vojne. Dne 5. t. m. smo ga spremljali ob Obilni udeležbi v objem matere zemlje. G. Breznik je bil dobrohoten mož. Bodi mu ohranjen Jblag spomin! GORAČI PRI ČABRU. Blagovolite sprejeti Inkrat dopis tudi od nas Gorjank, da ne boste tnislili, da nam je zmrznilo črnilo. Dolgi so zimski Večeri. Edina zabava nam je čitanje naše ljube »Domovine«, ki nam prinaša prav lepe povesti In vsakojake novice. Komaj pričakujemo vsak petek «Domovino», ki jo prečitamo do zadnje vrstice. Moramo vam, na žalost, javiti, da tudi v naši lepi vasici vlada siromaštvo v teh slabih dneh. Tudi naši možički odhajajo po svetu za nekaj mesecev, da bi svojim rodbinam zaslužili kak denar za vsakdanji kruh. Ali na žalost, ko se vrnejo domov, nimajo toliko, da bi si kupili cigaro. Mogoče se bo kaj preobrnilo. Me pa smo vendarle vesele, samo da se vrnejo zdravi. — Javiti pa moramo tudi žalostno vest. Huda nesreča je zadela našo sosedo Ano Kriševo iz Novega kota. Komaj se je reva lansko leto poročila z Antonom Krišem iz Štimcev pri Goračih, pa ji je že bela žena ugrabila moža in ga spravila v grob. Podal se je revež v Slavonijo, da si prisluži kak prihranek za bodočnost. Tam se ga je lotila nesrečna hripa. Nesrečnika so pripeljali do Cabra, kjer je reven in slaboten prosil za malo gorkega okrepčila, pa ga ni dobil. Ves oslabljen se je zgrudil na tla. Njegova bolezen se je tako poslabšala, da ji je naposled podlegel. Naj mu bo ohranjen blag spomin! — Pri nas je padlo precej snega in kakor kaže, bo zima še trajala. Srčno pozdravljam čitatelje in čitateljice naše ljube «Domovine». T. Kmetijski pouk NEHAJMO Z MENJAVANJEM GOVEJIH PASEM! Z menjavanjem pasem se je pri nas že veliko grešilo. Zlasti veliko so grešili veliki posestniki, ki so po svoji volji uvajali tuje pasme in vplivali s tem na rejske proizvode vse okolice, vsled česar se je slika podeželske reje večkrat menjavala. Danes smo imeli v hlevu grajščaka živali muricodolske pasme, po desetih letih bika in živino pincgavske pasme in nazadnje bika in živali montafonske pasme. In tako se je godilo tudi po drugih hlevih. Zlasti Dolenjska je bila torišče za razne take preskušnje z enobarvnimi in lisastimi pasmami. Posledice tega križanja se še danes poznajo. V zadnjem času je bilo čitati, da se skuša v ljutomerski okraj, ki je znan po svoji pincgavski živini, vpeljavati simodolske plemenjake in dosedanjo rejo pincgavske živine pomešati s simo-dolsko pasmo, ki je razširjena v sosednjem Prek-murju. Ta namera pa naj bi se raje opustila. Čas je, da prenehamo z menjavanjem pasem in da se držimo v tem kraju že vdomačene pincgavske pasme, ki daje prav tako lepe in dobre živali kakor simodolska pasma. Z mešanjem krvi ustvarjamo v tem primeru samo zmedo in za-« držujemo započeti napredek v dosedanji reji, ki ni odvisen samo od pasme, ampak tudi od raznih drugih pogojev, ki jih imamo sami v rokah. Pincgavska pasma je dovolj sposobna za vsakršen napredek in bi bila odločna škoda, če bi jo hoteli s primešavanjem druge krvi zopet kvariti v njenih enotnih lastnostih. Poslednjič in zadnjič moramo tudi pri nas priti do tega prepričanja, da ne zavisi ves uspeh samo od pasme, ampak da je veliko bolj odločilna smotrena in enotna reja, kakor jo najdemo po vseh tistih krajih, kjer se ponašajo danes z lepo in dobro plemensko živino. Po tej poti in tako daleč moramo sčasoma tudi pri nas priti! To pa je le mogoče, ako se držimo čiste reje, namreč reje čistokrvnih živali. Kjer redimo pincgavske živali, naj se ta reja naprej ohrani in naj se skuša dosedanje uspehe izboljšati s sinotreno odbiro, vzrejo, dobrim krmljenjem in marnim oskrbovanjem. Kjer je pa domača živina mešane krvi, tam jo je izboljšati s tisto pasmo, ki najbolj ustreza lastnostim domače živine, pa tudi obstoječim krajnim in gospodarskim razmeram. Tudi za ljubljansko okolico bi bilo veliko bolje, da so ostali živinorejci pri vdomačeni pincgavski pasmi. Danes je ta goved vsa prekrižana in pomešana, kar kaže, da se je pospeševala reja brez vsakega pravega cilja in brez načrta na veliko škodo celotnemu uspehu. Sejmi 23. februarja: Teharje, Braslovče, Velike Lašče, Radeče, Vrhnika, Verače. 24. februarja: Beltinci, Moravče pri Kamniku, Loče, Bučka, Laško, Zubina, Ljutomer, Cerknica, Slovenska Bistrica, Črmošnjice, Lesce, Kozje, Rogatec. 26. februarja: Toplice na Dolenjskem. 27. februarja: Studenec-Ig. 28. februarja: Slovenjgradec. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za 5620 do 56'40 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 79686 do 79986 Dinj 100 nemških mark za 1348"50 do 135150 Din; 100 madžarskih pengov za okrog 990'96 Din; 100 italijanskih lir za 296'26 do 29828 Din; 1 dolar za okrog 56'60 Din; «Kakor želiš, siti moj. Usmiljenka! Prinesite pero iii črnilo! Želim napisati nekaj besed!* Sestra je odšla in se takoj vrnila. Bolnik je sporočil z okornimi črkami notarju, llaj bo skrbnik njegovemu sinu posestnik Skalar. «Še na nekaj te moram opozoriti!> je pripomnil oče. «.Morda tvoja bolezen ni tako huda, saj si često kar pameten. Tudi drugi so mi to Zatrjevali in pa sam vidim. Določil sem, da boš moral večkrat v mesto k zdravniku. Slednji teden dvakrat. Seznanil sem se z zdravnikom človekoljubom. Prijazen je in skromen, toda globoko Jiaobražen gospod. Tudi sam je bil nesrečen, iigasnila mu je luč razuma. Bil je blazen in za-fprli so ga med norce. Pa je ozdravel. Sklenil je, 'vso svojo vedo posvetiti ubogim blaznikom, tako 6o se mu smilili. Govoril sem že z njim. Zaupaj tee mu! Povej mu vse, kar te teži! Morda ti bo »omagal!* P *2e sam sem mislil na zdravnika !>' | KTorej ml obljubi, da me boš ubogal !»: ■ fcBom, oče!» ! Starec se je globoko oddahnil. Njegov bledi obraz je trenutno obsijalo nekaj dobrega in mirnega, saj je pobegnil od njega vrag strasti, sko-: posti in sovraštva. Angel miru je razpel nad njim svoja krila. »Zdaj pa, sin moj, pojdi domov! Stara strežnica Tina ti bQ postregla in ti pripravila pogteL. Tudi obleka te čaka, da se preoblečeš. Jutri zjutraj pridi zopet k meni. Vem, da ne bom več dolgo. Zato želim, da bi ti ostal pri meni do zadnjega! Pozdravljen Aleš, ti uboga trpeča duša!> Starec je od ginjenja zajecal. Ta mrka, navidezno trda narava, ki se ni skoro nikomur zaupala, je postala zdaj hipno omehčana kakor vosek. Bolezen je omehčala srce, da je vzklilo v njem seme očetovske ljubezni in dobrote. čiček se je nagnil nad očeta. Stisnil mu je desnico in ga pogladil s svojo grapasto roko po znojnem čelu. Starčev obraz je preletel smehljaj. Aleš je nato odšel po prstih iz sobe. Po obrazu mu je polzela debela solza, ki se je skrila v njegovi bradi. cZdaj naj se pa poslovim tudi od vaju! Vedve sta zadnji, mojemu srcu najbližji. Moram vama reči poslednji zbogom b je mrmral starec in vzel iz nočne omarice dve sliki. Sam je bil v sobi. Usmiljenka je odšla. Med belo odejo je voščeni starčev obraz trepetal v gubah in gubicah, kakor bi se razlezel v nemirne pike. Njegov izraz se je spreminjal v borbi z boleznijo in smrtjo. :«Da! Tudi od vaju Se fiioram posloviti!? Je zopet zamrmral, ~ 'Palje prihodnjič.} Soteščan: Dedinja treh gradov Povest iz starih časov. Pričel je snovati dolge načrte, kako bo izvedel težavno opravilo. Obenem pa se je jezil nad svojo neprevidnostjo, ki mu je naložila nepotrebno delo. Zakaj se je sploh seznanil s tujko, ne da bi vedel, s kom se ukvarja. Prav nalašč ga je vabila, že vnaprej je preračunala, kdaj ga bo. potrebovala. Danes pa bo stri vezi, v katere ga je zajela. V obraz ji bo pljunil, ako zapazi le senco, odkoder izvirajo temne slutnje. Tako je sklenil V, prvi razburjenosti, previdnost pa mu je sveto« vala, naj hodi po ovinkih, da ne bo poražen. Zvi-jačnica se bo skušala iznebiti krivde, češ: ti si ml pomagal. Segla bo po vsakem pripomočku, preden bo priznala, česar jo dolžijo. Ako se je vitez zmotil v opazovanju, hI mu bilo seveda najljubše; tega pa se ni mogel nadejati. Poznal je njegovo preudarnost, ki nikdar n« osumi, ako ne more dokazati. Sicer mu je 19 rahlo namignil, a njegov obraz Je bil resen, že« prav je potihoma govoril. Pomišljanja ali dvoma ni mogel zapaziti. Vse njegov« potege^so kazale, da stoji na trdni £odlagij ^^ milci odnesli osem bal platna v izmeri 1400 m in skupni vrednosti 7000 Din. Policija bo oba lopova izročila sodišču. * Zasačen divji lovec. Lovski najemnik g. Škofic t Vrhpolju pri Kamniku se je ž® dolgo časa pritoževal, da nekdo hodi v njegov lovski revir v Črni. Orožniki so sicer iskali, a niso mogli najti sledi. Šele te dni sta kamniška orožnika gg. Pogačar in Napotnik v gozdu zapazila svežo sled, ki ju je vodila do hiše posestnika Jožeta Kuharja v Podsmreki. Takoj sta poklicala gospodarja. Preiskala sta hišo, pa brez uspeha. Gospodar je tajil, vendar se orožnika nista dala prepričati. Po dolgem iskanju je Napotnik v šupi naletel z nožem na nekaj mehkega, kar se je izkazalo za nasoljenega srnjaka. Skoro 601etni Jože Kuhar se je tedaj vdal in povedal, kako je bilo. * Aretacija tihotapca tobaka. V Kotoribi so zasačili člani finančne kontrole v vlaku, ki je prispel iz Velike Kaniže, Ivana Kurbusa, ki je imel 628 paketov madžarskega tobaka. Kurbusa so izročili finančnemu oblastvu v nadaljnje postopanje. Tobak je bil zaplenjen. * Z gnojnimi vilami v trebuh je sunil v neki gostilni v Rošpohu v prepiru 221etni Franc Pod-gorelec iz Krištancev Ivana Hauptmana in ga hudo ranil. Hauptmana so morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v mariborsko bolnišč-nico. * Tihotapci ob severni meji. Organi finančne kontrole v gornjem Prekmurju so zalotili tihotapca Alojzija Zokša iz Vidoncev, ki je imel pri sebi 15 kilogramov sladkorja, pol kilograma saharina in 10 velikih paketov vžigalic. Njegov tovariš Štefan Grah iz Vidoncev se je srečno umaknil preko meje, drugi dan pa so tudi njega zajeli in mu zaplenili 12 kilogramov sladkorja, 20 škatlic saharina, 10 paketov tobaka in 10 škatlic vžigalic. Finančni organi so zajeli nadalje tihotapca Jožefa Kiselaka iz Zgornjih Slaveč in Ivana Lichtenwalnerja iz Podgorja, k; sta tihotapila le malenkosti, nekaj vžigalic in malo saharina. * Posledice ženskega spopada. Pred dobrim mesecem sta se v vasi Tatincih pri Predosljah zaradi nekih malih besed spopadli dve ženski, ena starejša in druga mlajša. Zmagala je seveda mlajša, ki je starejšo premlatila in osuvala. Starejša, 661etna Helena Korenova, je dolgo časa ležala v domači oskrbi. Ker pa ji ni postalo nič boljše, so jo morali pripeljati v ljubljansko bolni ščn i co. * Uboj v Bušeči vasi. V torek 10. t. m. je bil usoden dan za 281etnega posestnikovega sina Jožefa Zurka iz Bušeče vasi, občina Sv. Križ na Dolenjskem. Sestal se je okrog 8. s GOletnim posestnikom Francetom Oštirjem iz iste vasi. Kaj je bilo med obema, se še ne ve, pač pa je Franc t Oštir z žepnim nožem zadal Žurku dva vboda, ki sta bila smrtna. Zurko se je zgrudil, bil prenesen v hišo svojega očeta, kjer je v nekaj minutah izdihnil. Po izvršenem dejanju se je ubijalec sam javil pri sodišču v Kostanjevici. Kaže, da je usodno dejanje izvršil v duševni zmedenosti. * Krvav napad na ženina. 271etni trgovec in gostilničar v Reki na Pohorju Anton Lebe je nameraval te dni poročiti z Marico Fal^ževo, hčerko pekovskega mojstra v Hočah. Ko so v hiši po stari navadi pili, so prišli nenapovedani fantje in izzivali ženina in gostlničarja. Ko jih je hotel Lebe pomiriti in je stopil iz hiše, so se nenadoma zabliskali noži. Lebe je v hipu dobil rani na glavi in na ramenih. Hudo poškodovanega ženina so z avtomobilom prepeljali v mariborsko splošno bolniščnico. Tam so ga operirali in na njegovo željo prepeljali na njegov dom. Orožniki so storilce že aretirali. * Roparski napad. Franc Levičar, posestnik v Čretežu, se je te dni vračal s trgovanja domov. Med potjo se je ustavil v gostilni g. Komočarja v Krškem, kjer je bilo še nekaj zapoznelih gostov. Pozno v noč se je odpravil na pot proti domu v eno uro oddaljeno vas Čretež. Mož ni slutil, da stopa za njim nekdo, ki bi se rad polastil njegovega denarja, zato jo je brezskrbno mahal skozi Krško. Na poti skozi gozdni del pa se mu je neznanec neslišno približal od zadaj, ga zgrabil za suknjič, brcnil nekajkrat v noge in zahteval od njega denar. Z eno roko je bil pripravljen, da zamahne po njem, z drugo pa mu je iz telovnika izvlekel usnjeno denarnico z vso vsebino in nato naglo pobegnil nazaj v Krško. Tudi vse kričanje na pomoč ni pomagalo, kajti zgodilo se je to že po polnočni uri in na samotnem kraju. Oropanec se je zatekel k orožnikom, ki so z izredno spretnostjo kmalu prišli na sled napadalcu v osebi 251etnega S. V., ki je pa še pred aretacijo oropano denarnico z vso vsebino vrgel v stranišče, da bi zabrisal sled. Budno oko orož-nikovo pa jo je celo tam našlo. * Zagoneten umor v Slovenskih goricah. V noči 17. januarja je počil iz zasede samokres in pretrgal nit življenja posestnikovemu sinu Francu Štuhcu iz Kuršincev pri Mali Nedelji. Tistega usodnega večera je Štuhec šel v vas k posestniku Kšeli v Kuršincih, kjer se je mudil od 20. do 21. ure. Kakih 20 minut potem, ko je je bil odšel domov, se je vrnil h Kšelovim in prosil, naj mu odpro, ker je obstreljen. Kšelovi so mu nudili pomoč in opazili, da ima dve strelni rani. Poklicali so zdravnika dr. Škrjanca, ki je ugotovil, da je ena ran smrtnonosna. Štuhca so odpeljali v ormoško bolnico, kjer pa je po izvršeni operaciji umrl. Kdo je morilec? Na to je odgovoril že umorjenec sam, ko se je vrnil ra-, njen h Kšelovim in dejal, da so ga obstrelili Pravički. S tem je mislil tri sinove posestnika Pravička v Drahovcih, občina Mala Nedelja, posebej pa Franca Pravička, usnjarskega pomočnika, rojenega leta 1908. in zaradi pretepa že kaznovanega. Pokojnik ie to svojo izpoved še večkrat ponovil. Orožniki so takoj zaslišali osumljenca in njegove domače, ki pa vsi trdijo, da dejanja ni izvršil noben Praviček. Hišna preiskava pri Pravičkih je bila brezuspešna. Glavni osumljenec Franc Praviček, ki se je izgovarjal precej nespretno, je trdil vztrajno, da ni imel sploh nobenega strelnega orožja. Vendar niso orožniki verjeli njegovim trditvam in so ga aretirali. Njegovi domači trdijo, da je nedolžen. Proti temu govorijo razen izpovedi umorjenca takoj po napadu še izpovedi nekaterih prič. Tako pravi Angela Tuš, da jo je Franc Praviček nekaj večerov poprej spremljal domov, dasi je Praviček pri zasliševanju odločno trdil, da se sploh ni več brigal za njo, odkar je zahajal k Tuševim Štuhec. Druga priča pravi, da je Praviček nekaj dni poprej večkrat zabodel nož v mizo in grozil: «Ušel mi ne bob To se je po mnenju priče vsekakor nanašalo na Štuhca, na katerega je bil Praviček ljubosumen. Franc Praviček je v preiskovalnem zaporu v Mariboru in se bo moral ' zagovarjati zaradi premišljenega zavratnega i umora. * Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba Franc Jožefove grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo Franc Jožefovo vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, ki naj se jemlje zjutraj, opoldne in zvečer, in sicer po tretjino čaše. Franc Jožefova grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Pečen krompir s sirom. Skuhaj krompir, hladnega olupi in zreži na ploščice kakor za solato. Kozo dobro namaži in naloži vanjo za prst na debelo narezanega krompirja, na krompir polij malo razpuščenega sirovega masla, posuj nari-banega bohinjskega sira in polij še žlico smetane. Nato naloži zopet krompir, razpuščeno maslo, sir in smetano. Nazadnje naj bo na vrhu krompir. Potem peci v pečici približno tri četrt ure in daj toplo na mizo. Krompirjev puding. Pet dek sirovega masla in tri rumenjake mešaj v skledi, da se speni, nato dodai 15 dek kuhanega, pretlačenega in hladnega krompirja, osoli in popopraj, dodaj 10 dek drobno sesekljane kuhane gnjati, tri žlica smetane, sladke ali kisle, žlico naribanega bo-hinjskega sira in vse skupaj dobro zmešaj. NatQ napravi sneg treh beljakov in ga tudi nalahko primešaj. Namaži pudingov model z mastjo, ga potresi z drobtinami in stresi pripravljeno zmes noter, jo pokrij in deni kuhati v krop. V kropij, naj vre tri četrt ure. Če nimaš modela, lahko vza^ meš navaden lonec, ki ga pa moraš zavezati s pergamentom. Kuhano prevrni na topel krožnik in daj takoj na mizo. Slanik s krompirjem. Tri slanike namoči za eno uro v mleku ali vodi, nato jih vzemi ven^ jih očisti, t. j. odstrani kožo in kosti, meso pa drobno sesekljaj. V kožico deni deset dek siro« vega masla ali pa osem dek masti, segrej in na<\ pravi iz dveh žlic moke svetlo prežganje. Dodaj še eno drobno zrezano čebulo, lovorjev list in, malo popra, nakar zalij z govejo juho, da dobiš gosto omako. Ko je omaka pet minnut vrela, jo precedi v drugo večjo kožico. Nato daj v omako sesekljane slanike, sok, pol limone in za plitev krožnik kuhanega, olupljenega in na tenke ploščice zrezanega krompirja. Nalahko premešajo Povrh posuj naribanega bohinjskega sira in pest krušnih drobtin, po katerih polij še dve žlici raztopljenega sirovega masla. Nato peci še pol ura v pečici. IZ POPOTNIKOVE TORB1E\ NEZNAN ROPAR JE UMORIL MENGEŠKEGA NADŽUPNIKA. Mengeš, februarja. V noči od petka na soboto 14. t. m. se je zgodil v Mengšu strašen zločin, katerega žrtev je postal priljubljeni nadžupnik g. Fran Kušar, star nad 70 let. V petek zvečer se je, kakor kažejo vsi znaki, vtihotapil v mengeško župnišče neznan ropar, ki se je menda skril najprej na podstrešju. V župnišču so nadžupnikove sestre po večerji od« šle v kuhinjo, dočim se je nadžupnik g. Fran Kušar podal v pisarno, kjer se je vsedel za mizo in začel delati. V času, ko so bile nadžupnikove sestre zaposlene s pomivanjem posode, je neij znani zločinec našel priliko, da se je splazil 9 podstrešja v nadžupnikovo spalno sobo. Neznanec si je sezul čevlje in se takoj spravil na vlo-milski poseL , Odprl je razne predale in se lotil tudi velika omare. Bržkone so pri tem vratca zaškripala, da je postal g. nadžupnik pozoren na šum, zapustil pisarno in šel pogledat v spalno sobo. Tam je našel zločinca, ki je menda hotel najprej pobegi niti. Enako je skušal zbežati pred neznancenlf g. nadžupnik, ki ga pa je v tistem hipu zločineol udaril op glavi in ga večkrat zabodel z nožem V glavo. Starček se je takoj zgrudil na tla in obi ležal mrtev. Zločinec se je potem mirno podal na nadalje nje delo. Ker je očividno bil obrizgan od krvi, je stopil nazaj v sobo in se umil v vodi, ki se je nahajala v posodi na umivalniku. Potem se je vrnil k pisalni mizi, kjer je odprl predal, gaj prebrskal in pobral iz njega denar. To pa še nI bilo vse. Našel je tudi ključe do blagajne, ki se je nahajala v spalni sobi. Zločinec je imel pri odpiranju blagajne še krvave roke, kajti na ro* čaju blagajne so se poznali krvavi madeži. V: blagajni je dobil roparski morilec večje vsote. Pri tem je moral basati denar v vse žepe, keri mu je bil v napotje v enem žepu košček suhega kruha, ki ga je odložil na župnikovo posteljo. Obenem s kruhom je pustil tam tudi prazno stročnico cigarete «Sava». Ker so se poznali krvavi madeži na obojih vrat in na drugih predmetih v sobi, se sodi, da je bil zločinec po vsej obleki obrizgan s krvjo. Zato se je menda večkrat umival in je pri tem uporabil tri brisače. Ko je zločinec pobasal svoj plen, je odšel pri vratih nadžupnikove spalne sobe v vežo, kjer je stopil do veznih vrat. v katerih je tičal ključ. Tu ^DOMOVINA« Št. S ^ ■ ==* Stran 6 «= vilo prodaj potrojilo, ker je zlasti v lanskem letu fašizem po načrtu izpodrival domačine in dovajal italijanske priseljence. Vrhu tega fašizem na vse načine pospešuje izseljevanje Jugoslove-nov v prekomorske dežele, zlasti v Argentino in Brazilijo. Pri centralni vladi v Rimu je bil osnovan poseben odbor za pospeševanje kmetijstva v novopridobljenih pokrajinah. S podporo tega odbora naseljujejo Italijane v Julijski Krajini, da bi na ta način čimprej izpodrinili slovanski ži-velj. * Žrebanje dobitkov vojne škode. Dne 16.t. m. se je ves dan vršilo v Beogradu žrebanje dobitkov državne rente za vojno škodo. Glavni dobitek pol milijona dinarjev je zadela obveznica serije 2059 št. 526; po 250.000 Din sta zadeli: ser. 4008 št. 237 in ser. 3585 št. 154; po 100.000 Din: ser. 2000 št. 647, ser. 410 št. 551, ser. 2807 žt. 107, ser. 1122 št. 302 in ser. 4704 št. 581; po 50.000 Din: ser. 1411 št. 311, ser. 3506 št. 371, ser. 4693 št. 443, ser. 2502 št. 193, ser. 1680 št. 142, ser. 2904 št. 103, ser. 3975 št. 31, ser. 4521 št. 424, ser. 4392 št. 327, ser. 3718 št. 224. * Ustanovitev reševalnega oddelka v Celju. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju je ustanovilo v desnih pritličnih prostorih celjskega mestnega magistrata poseben reševalni oddelek, združen z moderno ambulanto. Reševalni oddelek razpolaga z najmoderneje opremljenim reševalnim avtomobilom, ki ima v svoji notranjosti dve nosilnici in ga stalno spremlja potrebno sanitetno moštvo. * Rezultat volitev rudarskih zaupnikov v Zagorju. V nedeljo so se vršile v Zagorju volitve rudarskih zaupnikov. Lista zveze rudarjev je dobila 11 zaupnikov in 10 namestnikov, združene liste pa 1 namestnika. Izvoljeni so naslednji delavski zaupniki: za obrat Kisovec: Leopold Jel-Bikar, Niko Škrabar, Ferdo Priman in Anton Prosenc; za obrat Kotredež: Anton Krautberger, Alojzij Miklavčič, Jože Skubic in Viktor Bokal j I; za zunanji obrat: Franc Šober, Alojzij Vahtar in Franc Dolinšek. * Smrt staroste slovenskih tiskarjev. Komaj 14 dni je tega, kar so se ljubljanski tiskarji na lepem družabnem večeru v salonu pri «Levu» poslovili od svojega priljubljenega tovariša g. Leopolda Werzaka, ki je po polnih 52 letih vnetega udejstvovanja v črni umetnosti stopil v pokoj, ki ga pa ni dolgo užival. Smrt ga je nerpi-?akovano pokosila. Po rodu je bil pokojnik Čeh. Pokojni Werzak se je marljivo udejstvoval razen V svojem poklicu tudi v stanovski organizaciji tiskarjev, ki ji je predsedoval celih 25 let. Bil je pošten in značajen in je užival veliko za- upanje svojih tovarišev kakor tudi spoštovanje predstojnikov. Bodi mu ohranjen časten spomin! * Pomen nove ceste Preaid—Čabar Čez Ko vi in Stari kot. V zadnjem članku pod gorenjem naslovom je po pomoti izpuščenih nekaj besed, kar kvari zmisel vsebine. Najprej je omenjeno, da se cesta iz Parga v Čabar spusti v dolžini 3 in pol kilometrov za nad 310 metrov, potem pa se v istem odstavku glasi dalje, da mora sedanja cesta premagati višinsko razliko pri daljavi samo iy2 kilometra. Manjka beseda «zracni» in bi se moralo pravilno glasiti: €.... ker se ozemlje spušča proti Čabru že iz Novega kota in bi torej imela prevladati višinsko razliko okrog 280 metrov na zračni daljavi 5 in pol kilometrov, dočim mora sedanja cesta premagati nad 300 metrov višinske razlike pri zračni daljavi samo 1 Va kilometra.» Inž. Z. T. * Gozdne sadike bo oddajala šumsfea uprava v Krškem iz državne drevesnice v Radečah, in sicer smrekove, macesnove, borove, akacije, črno jelko, domači kostanj in presajeni domači oreh. Sadike se lahko naročijo pismeno ali ustno pri sreskem šumarskem referentu v Krškem ali pa ustno pri okrajnem gozdarju v Radečah. Z 21. t. zaključi šumarski referent v Krškem prijave za naročila sadik. * Zbor izseljencev Jugoslavije. V Zedinjenih državah se je osnoval odbor, ki bo organiziral za letos veliko potovanje naših tamkajšnjih rojakov v staro domovino, da se udeleže zbora izseljencev Jugoslavije in pri tej priliki posetijo tudi svojce v stari domovini. Odhod iz Amerike bo ob koncu junija. Zbora se udeleže tudi rojaki iz drugih dežel. * Licitacija gramoza za državne ceste v kranjskem okraju. Tehnični oddelek pri okrajnem na-čelstvu v Kranju razpisuje prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza na državni cesti 2. Pojasnila glede dražbe in dobavnih pogojev dobe zaniman-ci v uradni pisarni tehničnega oddelka v Kranju. Dobava se mora izvršiti brezpogojno do 30. septembra letos. Tehnični oddelek si pridržuje pravico, razpisano množino gramoza zvišati ali znižati ali dobavo sploh ukiniti. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega oddelka za vsako progo posebe, in sicer v ponedeljek 23. t. m. s pričetkom ob 9. za prvo progo in v polurnih presledkih za ostale proge 7 zgoraj navedenem uradu. * Naredba proti priležništvu. Banska uprava je izdala naredbo, da morajo v treh mesecih skleniti zakon vse tiste osebe, ki živijo v divjem zakonu. V primeru, da priležniki sedanjega svojega odnošaja v teku tega roka ne izpremene, se bo z njimi strogo postopalo na ta način, da te bodo priležnice proglasile za nečastne ženske in izgnale v pristojne občine, odnosno se bod «Pa ti ne bodo verjeli. Vitez je že izrekel Bvojo obsodbo .. Strah pred vitezom ji je vzel besedo. Stresla Kodrman se je veselil zmage. Samo še nekaj udarcev, pa bo pretrgana zavesa, ki zakriva usodo grajske edinke. «Morilkab Ponovno je nagubančil čelo, pogled mu je razodeval stud in zaničevanje. «Vrag ni mogel izvesti tolikega zločina, ti si mu pomagala...» «Pa tebe je izbral za pomočnika>, se je zopet razvezal jezik. «Vzbudil ti je pohlep po plačilu... Strah pred kaznijo pa te pretvarja v izdajalca...» «Preden bo zatonilo solnce, bo sklenjena tvoja usoda... Kazen bo seveda manjša in lažja, »ko priznaš ter pokažeš sledove svojega zločina > Marto je oblila vročina. Grlo ji je bilo suho In ustnice ožgane, močila jih je z jezikom. «Ma-lica ni mrtva», je s trudom spravila iz grla. Brž pa se je zavedla in ovrgla: «Mar mi je njena »soda.> cKadar boš stala pred razbeljenim železom, 119 boš tako govorila, Vrv je že privezana na vislice... Podgane v ječi se že veselijo tvoje tovarišije.. Oskrbnikove grožnje so jo strahovito razsrdile. Obraz se ji je napihnil, oči so ji izstopile. Na vse grlo je kričala: «Poberi se mi, izdajalec! Prevaral si me, moje zaupanje si izkoristil. Ponudil si se, da mi boš prinašal poročila. Proti vitezu si me hujskal. Vse to bom povedala Hermanu in graščaku.^ «Marta, ne potvarjaj resnico, jo je ustavil. «Kdo pa je vedel za tvoje zlobne naklepe? Pokazala si mi le svojo lažno dobrotljivost, s katero si pokrila zločin in obrisala kri s svoje 1 roke.. , je pričela laskavo_. iVse je še ¥ najlepšem re- du... Še vedno ti je namenjeno obljubljeno plačilo ...» On pa jo je zavrnil: cTakrat si me varala, a danes me ne boš več oslepila. Visoko sem te cenil, toda zdaj te zaničujem. Tvoja hudobno-it nima primere.* cKodrman, poglejva si v oči in reciva, kdo je bolj hudoben. Sam si prišel, ko je izgini'a Marica, nisem te vabila. Storila nisem drugega kakor to, kar sem mogla storiti. Rotil si me, naj ti pomagam.* «Zakaj si mi ponujala grajsko pristavo? Z« vse gradove ne sprejmem takega plačila!> ^Prijatelj, tega ti ne bodo verjeli. Zato je najbolje, ako.. .> <Škoda vsake besede. Marico nam vrni, sicer grem po beriče.* Spoznala je, da oskrbnika ne more več pridobiti. Nič ga ne strašijo grožnje, ni mu za sladke obljube; kar se je namenil, bo izvršil. Še danes bo privedel beriče, nikdar več ne bo. uživala zlate prostosti. A «Ali res odhajaš ?» ga je hotela pridržati. «Mar se bojiš?* se ji je maščevalno rogal, «Važno novico vsakdo rad hitro sporoči. Temu j^e ni treba čuditi.* «Lažnik! Tako mi povračuješ dobroto, katero sem storila slepemu graščaku. To si bom zapomnila.* «Zato, ker si mu umorila edinko, dedinjo njegovega imetja. Na njenem mestu naj se šopiri tvoja hči kakor sraka s pavovim perjem. Vse mi je znano in skrito ne bo ostalo.* «Prosil si me, naj ti pomagam. Zakaj si prišel? Rešila sem te iz stiske, zato mi povračuješ. Sam bi bil našel izhod, za vse si odgovoren.* «Pa ne za tvojo hudobnost. Marta, graščak te je obsipal z dobrotami, zadala pa si mu neozdravljivo rano. Črna nehvaležnost!* cZakaj? Mar zato, ker sem žrtvovala svojo, hčerko, najdražje, kar imam na svetu?* / Je nataknil čevlje in izginil v snežno noč. Pot ga vodila ob župnišču čez vrt do vrtnih vratc, odkoder je stopil čez zasneženi travnik do 150 korakov oddaljenega potoka Pšate. Tu je nekaj jeasa stopal ob potoku do brvi, katere pa se je »gnil in odšel nazaj proti vasi, kjer se je zopet pkrenil in korakal nekaj časa ob potoku, nato pa je stopil v vodo in se pognal na drugi breg. Tam je napravil zopet nekaj korakov naprej in fopet preskočil potok, nakar je usmeril pot proti unkarjevemu mlinu. Naposled je hitel proti Zelenčevi gostilni in tako dospel do glavne ceste proti Trzinu. Zločin je odkrila prva pokojnikova sestra Ivana zjutraj ob 5. Ko je vstala, se ji je zdelo čudno, da so bila glavna hišna vrata odprta. Ker brata še ni bilo na izpregled, dasi bi se že moral pripraviti za sv. mašo, ga je šla budit. Tedaj pa ga je v svojo grozo našla mrtvega in vsega krvavega. Zbegana je stekla pred župnišče, kjer je naletela na cerkovnika Miho Kuščarja, ki je kidal sneg. Zmedena od groze mu je povedala, kaj se je zgodilo. V tem sta se zbudili tudi ostali dve sestri in je Katarina hitela obvestit o strašnem zločinu kaplana g. Stanka Škrbo, ki je nemudoma tekel v župnišče in v pisarno, kjer je našel g. nadžupnika mrtvega. V akcijo so takoj stopili po cerkovniku pozvani domači orožniki, ki so začeli preiskavo in se podali na zasledovanje morilca. Strahoten zločin .je razburil vso okolico, sai je bil g. nadžupnik zaradi svojega plemenitega značaja in dobrega srca spoštovan in ljubljen od vseh župljanov. Pogreb tako nesrečno preminulega blagega moža se je vršil v ponedeljek ob veliki množici domačinov in sosedov, kar je najlepše pričalo, da je užival pokojnik vsesplošno spoštovanje. Kljub neumornemu zasledovanju doslej, ko to pišemo, še niso mogli najti morilca. Aretiranih je bilo več osumljencev, od katerih pa se je izkazalo, da niso krivi. Posebno so sumili kletnega stavbnega delavca Franca Štefaneiča, ki je bil zadnje dni uslužben v Ljubljani, a je prav te dni odšel z bratom iz Ljubljane v Strnišče. Oba so aretirali, pa so ju zopet izpustili, ker se je izkazalo, da je sum popolnoma neupravičen. Zagonetka strašnega roparskega umora je torej še nepojasnjena in ni upanja, da se bo kmalu razrešila. ŽETALSKO PISMO. Ž e t a 1 e, februarja. Težave so vsepovsod in tudi nesreče nam nagajajo. Tam na prijaznem Završu se je ponesrečil dober kmet Matija Galun. Zvrnil se je voz lesa na njega in mu zlomil levo nogo. Siromak bo bolečine še dolgo občutil. V Višnjevcu, občina Nadole, je pa pogorel Jakob Šafhalter, mali posestnik, ki je bil le za malenkost zavarovan. Pogorelec je star vdovec in po vrhu še bolan; zato je nujno potreben pomoči. Na svečnico so zopet pokazali oliko fantje, pa ne iz Žetal, ampak iz sosednih občin. Pijani so divjali po vasi in kričali, da je bilo kar strah Človeka. Seveda so s koli in plankami voščili drugi drugim lahko noč. Kakšne bodo posledice tega sirovega pretepa, vam bomo sporočili drugič. Nedavno smo imeli v šoli sestanek, ki ga je sklical vrli naš šolski vodja g. Tomažič. Govorilo se je o železnici, ki je bila pred vojno tu skozi merjena. Pri nas smo silno potrebni tudi cest in ne le železnice, a se malokdo pri nas za to briga. Drugod se gradijo ceste, mi smo pa čisto pozabljeni. Prosimo krajevne činitelje, naj store vse, da pridemo tudi pri nas do zadostnih in dobrih prometnih žil. 1 zaplesale. Kmalu zatem so se šalovski fantje začeli pripravljati na odhod. Prav tedaj pa pridejo humski fantje in možje, preoblečeni v maškare, med njimi znan pretepač Šulek. Šalovski fantje so tedaj šli domu. Ko pa so to opazili humski fantje, so planili za njimi. Omenjeni Šulek in neki Brumen sta dohitela fanta F. J., ga vrgla na tla in ga močno pretepla. Čim jima je napadenec ušel, sta se lotila še njegovega brata M. in ga je eden udaril po glavi, da mu je zbil klobuk. Ta se ni upal po klobuk, pa je stekel domov po karabinko, da bi si z njo priboril klobuk nazaj. Ko se je vrnil s puško, je dejal: «Sedaj pa gremo po klobuk.» Ker pa se je F. zbal, da bo brat M. koga ustrelil, mu je vzel puško, češ, naj nikar ne strelja. Ko so potem s puško šli po klobuk, je Šulek znova planil proti njim ,z besedami: «Jaz vas moram vse poklati, prekleti smrkavci!« Nato je Šulek z nožem v roki naskočil fante. F. J. se je ustrašil, ko je videl, da je v nevarnosti, pa je dvakrat ustrelil In smrtno zadel Šulka. Kakor je F. J. izpovedal pri zaslišanju, je s streloma hotel samo odgnati napadalca. Šulek je zapustil ženo in več otrok. UBOJ V SILOBRANU. SaloveipriSredišču, februarja. Bilo je 4, t. m., ko se je vršila pri g. Roškarju gostija. Kakor je že navada, se gredo ob takih prilikah fantje maškare. To zabavo so priredili na željo gospodarja tudi šalovski fantje. Ko so nastopili, so plačali neki znesek za godce in ti so ?agodlj nekajkrat, jiatg pa maškare veselo IZ DELOVANJA SRBSKEGA CESTNEGA ODBORA. Dolnja Lendava, februarja. Lendavski cestni odbor šteje sedaj dvanajst članov. Ti so: Neubauer Josip, župan v Doljnji Lendavi, načelnik; dr. Peterlin Makso, notar, podnačelnik; Grča Josip, Pahor Frmc, Horvat Izidor, Rous Matjaš, Hajdinjak Anton, Peterka Martin, Erjavec Mihael, Pulian Franc, Car Jožef in Litrop Štefan. Novi cestni odbor je imel že prvo sejo, na kateri so bili člani zapriseženi. Na tej seji se je obravnaval in sprejel tudi proračun za leto 1931. Proračun je višji od lanskega za okrog 230.000 dinarjev. Proračun je zvišala zlasti postavka za bivše komitatsko ceste, ki znaša okrog 106.000 dinarjev. Cestni odbor bo vzdrževal odslej naslednje, do sedaj občinske ceste: cesto od banovinske ceste Murska Sobota —Beltinci skozi Bratonce na most pri Veržeju; cesto Hotiza—brod na Muri; cesto Črenšovci— Srednja Bistrica—brod na Muri; cesto Renkovki —skozi Turnišče (nova .cesta)— Radmožanci— Genterovci—državna meja. Te ceste so dolge 15 km. Ceste bodo oskrbovali cestarji, ki so že sedaj na banovinskih cestah. V proračunu pa je predvidena še eno novo mesto za cestarja, tako da bo v srezu vsega 14 cestarjev. S tem, da bo cestni odbor oskrboval in vzdrževal zgoraj omenjene ceste, se bodo nekaterim našim občinam zelo olajšala bremena izdatkov za ceste. Za druge občinske ceste pa je predvidena podpora v znesku 50.000 dinarjev. Te podpore pa bodo deležne le tiste občine, ki pokažejo voljo in razumevanje za dobro vzdrževanje občinskih cest. V splošnem se naše občine premalo brigajo za svoje ceste, zato so občinske ceste izredno slabe. Očistiti in izkopati bo treba obcestne jarke, posekati drevje in navoziti dober gramoz. Cestni odbor bo z vso pozornostjo spremljal delo posameznih občin pri občinskih cestah in bo z vsemi razpoložljivimi močmi skušal doseči izboljšanje občinskih cest Cestni odbor bo gradil letos novi železo-' betonski most na Ledavi pri Renkovcih. Z ta most je določena vsota 150.000 dinarjev. Gradili se bodo pa letos še trije drugi manjši novi mostovi na raznih cestah. Cestni odbor namerava kupiti tudi gramozne jame od veleposestva Zi-chyja, zlasti ono pri Raščicah, kjer se bo dobavljal gramoz za tamošnje ceste. Ozirati se pa mora cestni odbor tudi na to, da ne obremeni naroda preveč z dokladami. Sedaj že vidimo, da ima cestni odbor izredno važno nalogo. Te naloge se morajo zavedati vsi njegovi člani. Razumeti pa morajo njegovo delo tudi naše občine in mu iti gri tem na roko, Sokolsko društvo v Rogaševcih bo imelo glav* no skupščino v nedeljo 22. t. m. ob 15. uri v ra& redu osnovne šole pri Sv. Juriju. Bat'a otvori prodajalno v Dolnji Lendavi« Bat'a bo otvoril prodajalno čevljev v Dolnji Leni davi. V to svrho je vzel v najem prostore gostil« ničarja g. Horvata. Kakor kaže načrt, bodo pro« stori krasno urejeni. Za Lendavo bo tako ureje*! na trgovina nekaj posebnega. Zaradi požara jo je zadela kap. Pri Toplako« vih v Brezovcih se je ponoči užgal kup slame* Plamen je takoj obsijal vso okolico in ljudje si preplašeni hiteli iz hiš gledat, kje gori. Mec| drugimi je pritekla iz hiše tudi stara soseda. Po«; gled na silni plamen jo je močno pretresel. Hip«' no je zakrilila z rokami, zakričala in se zgrudila na tla. Ker se starka ni dvignila, so ljudje hiteljF k njej. Mislili so, da jo je vrgla trenutna slabost. Tem večje je bilo presenečenje, ko so starko zaj"; čeli tresti, a se ni zganila. Bila je že mrtva* Od strahu jo je zadela srčna kap. Dve predpustni prireditvi. Iz Rogaševcev nam pišejo: Ker se že dlje časa nismo oglasili iz na* šega kraja, bomo danes malo poročali o našent delovanju. Dne 1. t. m. je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo maskarado v prostorih gostilne g. Raffela, ki je zelo dobro uspela. Bilo je pre<> cejšnje število prav lepih mask, ki so vzbujale vso pozornost udeležencev. — Dne 8. t. m. je bila pa maskarada pri g. Srekišu v Nuskovi, ki jo je priredilo tamburaško društvo . Zaradi snežnega zameta obisk' ni bil tako velik, kakor se je pričakovalo. Kljub temu je bila zabava še dovolj dobro obiskana. Došlo je tudi lepo število mask in se je vršila tekma mask. Prvo nagrado je dobila gdč. Nelly Weiss* ova iz Rogaševcev, drugo pa gdč. Sari Weissova iz Serdice. Nesrečen konec svatovske vožnje. Franko! Geza iz Gornje Bistrice je peljal svate k poroki. Srečno je vozil tja in nazaj do doma. Tam pa se je zgodila nesreča. Godci so čakali svate, in ko' je bil voz pred vrati, so začeli igrati. Živali j£ godba preplašila. Gospodar ju je hotel zadržati, toda je bil preslab. Konja sta ga potegnila seboj. Padel je pod voz. Konja sta zdirjala daljey on pa je obležal na tleh. Navzočni so priskočili le ponesrečencu in mu nudili prvo pomoč. Reveži je dobil hude rane in so ga morali spraviti zdravniku. Volk v Dokležovju. Te dni, ko je močno sne* žilo, se je priklatil v Dokležovje volk, ugrabil] zajca in ga žrl kar sredi ceste, ne meneč se za ljudi, ki so zagnali vrišč, da bi ga prepodili. Šele' ko se je najedel, jo je volk mahnil čez polja proti' gozdovom. Kakor kaže, je ta zver le po naključju zašla v te kraje. WESTFALSKO PISMO. Buer-Hassel, februarja. Tudi mi se oglašamo, da pokažemo, da še; živimo, čeprav bolj slabo in bolj skromno. Brezposelnost trka brez milosti tudi na vrata našilj rojakov rudarjev. Delamo samo po 4 do 5 šihtov. na teden. Razumljivo je, da je beda vedno večja med našimi delavci. Kakor se sliši, bo še nekaj sto odpuščenih v naši koloniji. Ako kriza ne bo kmalu odnehala, ne vemo, kako bo z nami. Tudi v našem Jugoslovenskem delavskem društvu smo imeli božično obdarovanje naših mladih rojakov, in sicer v gostilni g. Grumerja v Hasselu. Lepa zabava je bila za stare in mlade« Zapeli smo si tudi več lepih naših pesmi. Pred« sedniku naše zveze g. Pavlu Bolhi prisrčna zahvala za darilo, ki ga nam je izročil, da nam ja bilo mogoče prirediti obdarovanje. Na našem mesečnem zborovanju 8. f. m. naS je posetil naš izseljenski komisar g. Deželič iz Dusseldorfa. Pozdravil ga je I. predsednik gosp. Niko Šentjurc s prisrčnim nagovorom, nato jg d.al besedo g. Deželiču, ki nam je spričo. y.elikc brezposelnosti tudi med našimi rojaki obljubil, da J)0, kolikor bo mogoče, skušal olajšati naše težave, za kar mu naj bo vnaprej najlepša hvala. [Tudi našim članom, tajniku g. Klunu, revizorju Ž. Rogini in g. Hafnerju najprisrčnejša zahvala, Jcer so marsikatero vprašanje glede naše podpore ftovedli do ugodne rešitve. Pri zaključku zborovanja se je I. podpredsednik g. Šentjurc zahvalil g. Deželiču za poset in jnu naročil pozdrav in zahvalo tudi za konzula g. Markoviča. Zatem smo spremili našega priljubljenega gospoda komisarja na kolodvor, odkoder se je odpeljal v svoje bivališče v Diissel-jflorfu. Dourges (Francija). Da kotiček cNaši na tujem* ne bo prazen, poročamo tudi mi nekaj novic iz tukajšnjega kraja. Do sedaj je ves svet govoril o srečni Franciji, da je to edina država, ici ne pozna brezposelnosti, toda sedaj nas je pa tudi tukaj zajela kriza in brezposelnost rase dan jsa dnem. Tukaj v severni Franciji smo še nedavno delali vse dni, sedaj smo pa že dvakrat "praznovali. To je velik udarec posebno za one, ki imajo velike družine. — Tukaj nas je tudi za 'vedno zapustil priljubljeni rojak g. Ignacij Smr-Volj, star 40 let. Pokojnik, ki zapušča ženo, se Fje preselil v Francijo leta 1924. Bil je zelo priljubljen med Jugosloveni, kar je pričal njegov pogreb, ki so se ga udeležili od blizu in od daleč. 'Zapeli so mu tudi pevci Društva sv. Barbare v (Sallauminesu lepe nagrobnice. Vse je gledalo in Tposlnšalo izvrstne pevce, ker je ubrano večglasno [petje pri nas nekaj nenavadnega. Še bolj smo [bili mi presenečeni, ko smo zvedeli, da je ta [pevski odsek prvič nastopil pri pogrebu in se itako izvrstno izkazal. Smrtna nesreča rojaka r Ameriki, šaleška Jlolina ne more preživljati vseh svojih otrok. jZato ni čudno, če se najdejo šaleški rojaki skoro !po vseh koncih sveta. Tako se je v Ameriko iz-fselil leta 1910. tudi g. Jože! Goršek iz Ravn pri Šoštanju. Iz skromnih začetkov se je z neumornim delom dokopal do precejšnjega blagostanja. 'Postal je lastnik več gostiln v Milwaukeeju. Tam fga je dohitela letos 13. januarja usoda. Na potu, pa obišče neke svoje rojake, se je z avtomobilom Smrtno ponesrečil. Prav tako je postal žrtev te ifiesreče njegov tovariš g. Franc Globočnik; nje-jgova žena pa je dobila hujše poškodbe. K pogrebu pokojnega Gorška se je zbral skoro ves (slovenski živelj v Milwaukeeju, Bodi rojaku v [daljni tujini zemlja lahka! Novice iz Amerike. Kakor čitamo v newyor-|škem «Glasu naroda*, je znani operni pevec tTone Šubelj po zopetni vrnitvi iz domovine v ^družbi s Svetozarjem Banovcem prvič nastopil jpred newyorškimi Slovenci. Oba operna pevca sta |nastopila v dvorani Slovenskega doma v Broo-!klynu in s svojimi dvospevi dosegla krasen juspeh. Velik del programa je obsezal slovenske ■narodne pesmi. — V Clevelandu je umrla Tere-fzija Kmetova, rojena Mervarjeva, stara 73 let, Moma iz Ajdovca pri Žužemberku. Zapušča moža, Htifi sinove in omoženo hčer. — V Steltonu je Uiagle smrti preminila Reza Nemaničeva, stara ^0 let, po rodu iz Božjakovine pri Metliki. — V Clevelandu sta umrla Frančiška Vertinova, stara 28 let, in Ivan Zakrajšek, po rodu iz škrabš pri Blokah. — V Calumetu se še vedno nahajata v lniščnici rudarja Verščaj in Kapš. Oba sta bila rudniku tako poškodovana, da so jima odrezali eno nogo. Kapš je že eno leto v bolniščnici, erščaj pa osem mesecev. — V Aspenu, v državi oloradu, je po operaciji za trebušno mreno pre-inil v starosti 44 let Josip Miklič, po rodu iz mbrusa, po domače Tomažev Jože, Zapušča in dva sinova. '..v^^^vV^ v V isjsi X Ford v boju z Indijanci. Znani ameriški tvorničar avtomobilov Ford je izdal mnogo milijonov dolarjev, da bi ustvaril lastne nasade gumijevega drevja ob reki Tapahosu v Braziliji. Iz-premenil je vso rečno dolino v lepe drevorede s številnimi naselbinami za svoje nastavljence. A notranjost Brazilije je za bele ljudi še vedno nedostopen pragozd. Divji Indijanci so vedno napadali Fordove delavce in plenili naselbine. Zasledovalci s puškami iu strojnicami Indijancem niso mogli do živega. Ford se je naveličal večne nevarnosti in sklenil opustiti svoje nasade. Odpustil je večino svojih nastavljencev. Ostalo je ob Tapahosu samo 200 namesto nekdanjih 3000 ljudi. X Velika brezposelnost v Ameriki. Število brezposelnih v Zedinjenih državah je po novem letu dalje naraslo in znaša sedaj skoro šest milijonov ljudi. Splošna beda je nepričakovano pro-vzročila težkoče Hooverjevi vladi, zlasti ker je Hoover ugovarjal, da bi se dala za brezposelne in stradajoče večja podpora. Te dni so se vršili po raznih velikih mestih Zedinjenih držav veliki nemiri brezposelnih in je morala v mnogih primerih nastopati policija. Več komunistov, ki so nahujskali brezposelne k demonstracijam, so zaprli. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pasji pozdrav. Simeon: «Zakaj pes maha z repom, kadar vidi znanega človeka?» Gašper: «No, kar povej!« Simeon: «Zato, ker nima klobuka, da bi se mu odkril...» Dopust. Kaplan «Klobuštrin, ti prosiš za dva dni dopusta, ker boste doma klali svinjo. Veš, s takim vzrokom ne dobiš dopusta.« Klobuštrin: «Kaj pa naj bi rekel?« Kaplar: «Reči bi moral, da bi šel rad na pogreb bližnje sorodnice...» Zaspanec. Uradnik: «Ne morem si pomagati, da ne bi zaspal v uradu, gospod predstojnik. Otrok dobiva zobe, vso noč je vpil, tako da sem bil vsakih pet minut zbujen.« Predstojnik: «Če je tako, pa prinesite jutri otroka s seboj v urad, da vas bo tudi tukaj budil ...» Hitro opravljeno. Šef: «Zelo hitro ste se vrnili, Miško. Ali niste bili pri gospodu Štempiharju in ga terjali za dolg?« Uslužbenec: «Bil sem.» Šef: «Ali vam je dal?» Uslužbenec: «Dal mi je, dal.» Šef: «Koliko pa?» Uslužbenec: «Trl ml je prisolil za ulio...» Pridni otroci. Mati: ;• ■..;< ' ■ -'."i. Hočete se v«Sga revmatizma, gihta Stezanje in zbadanje v udih in členkih, zatečene ude, skrčene roke in noge. trganje, zbadanje in stezanje v raznih delili telesa, kakor tudi slabost v očeh so često posledice revmatizma in kostnih bolezni, katere pa se morajo odstraniti, kajti, sicer bolečine kaj hitro napredujejo. JAZ VAM NUDIM zdravilno pijačo, katera raztvarja mokračno kislino, pospešuje izmeno materije in izločevanje, torej ni takozvano univerzalno ali tajinstveno zdravilo, temveč produkt, katerega nudi samo mati priroda v svoji dobrotljivosti bolujočemu človeštvu, Vsakemu pošljem brespiačno poizkušnjo! Pišite mi takoj in Vi prejmete od mojih po vsem svetu obstoječih skladišč popolnoma zastonj in franko eno poizkušnjo skupno i poučno razpravo. Vi se boste potem sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju. 230 August Marzke, Berlin -Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5, Abt. 21. Vrsta 3652-71 Za Vaše otroke smo pripravili za malo denarja toplo in udobno obutev. Prikladni za šolo. Vrsta 9891-70 Za naše male generale imamo celogumaste škornjice za neverjetno nizko ceno. znižana zimska o Po vseh deželah je kosila hripa, najmanj pri nas v Jugoslaviji, za kar se imamo zahvaliti nizkim cenam naše gumaste obutvi. — Prehod iz zime v pomlad je za zdravje najnevarnejši. — Izkoristite zato priliko, ki Vam jo prožimo s ponovnim znižanjem gumaste obutvi! Namesto da vskladiščimo zimsko obutev, smo sklenili, jo raje prodati tudi po znižani ceni, da varujemo odjemalcem noge bolečin. Vsi Vi, ki imate v družinskem proračunu težave z obutvijo, pridite k nam. Pri nas morete dobiti obutev skoro zastonj. Nekatere ženske vrste, ki so začetkom sezone stale Din 199"—, smo znižali na samo Din 99"—. Otroške z Din 69 — na samo Din 29'—. Vrsta 1885-78 Celogumaste snežke s toplo podlogo in patentno zaklop-nico. Očuvale Vam bodo noge tople in suhe v največji vremenski nepriliki. Vrsta 1895-81 Priljubljeni ruski škornji, ki se nosijo preko čevljev, z mehkimi golenicami, okrašeni z ogrlico iz krimerja. Vrsta 1025-82 V galošah si obvarujete zdravje in obutev. Prodajamo jih raznih barv. Vrsta 0697-70 Škornji iz tople dvojne klobu-čine do kolena. Podplat in spodnje strani so narejene iz gume. Pripravne za vse, ki opravljajo poklic v hudi zimi. nemim, Mm slatini, izmučenim. Slavni dr. Voronov piše: «Zdravje človeškega organizma je odvisno od zdravili njegovih življenjskih žlez. Te žleze vlivajo v kri specijalne fermente energije, ki ponovno vračajo celicam organizma izgubljeno delovno sposobnost in prinašajo organizmu žar mladostne moči in občutje polnega življenja. Pri slabili in izmučenih žlezah pa se ruši izmena snovi in se človeški organizem zastruplja z raznimi otrovi; zaradi tega predčasna ostarelost, ovenelost pa tudi umiranje. Toda ako nasitite organizem s takimi fermenti (kot je «Kalefluid > D. Kaleničenka), vzetimi iz življenskili žlez mladih živali, se organizem naglo opomore od bolezni in se mu vrne delovna sposobnost, oslabelost in smrt se pa odvrneta za več let.» cKaleflilid* je neobhodno potreben vsem onim, ki trpe na raznih boleznih, radi preslabe prehrane, na slabi prebavi želodca, nespanju, duševni ali telesni . preutrujenosti, živčnih boleznih, moralnih pretreslja-jih ali velikih skrbeli itd. «Kalefluid» pošiljamo gg. zdravnikom gratis — radi poskušnje. Brezplačno pošljemo detailno literaturo «B o 1 e z n i». Obrnite se na naslov: Beograd, Kralja Milana 15, biro «Kurir», Miloš Markovič. «Kalefluid» je naprodaj v vseh lekarnah in drogerijah. Najnovejše dvokola z motorčkom V/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. „TR1BUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Poljubovanje je nezdravo. Fridolin: «Pravijo, da je poljubovanje škod-ljivo.» Anica: «Jej, jej, gospod Fridolin, do zdaj.. .» Fridolin: «... vas še ni nihče poljubil... Kaj?» Anica: «Ne, ne! Do zdaj mi ni še prav ijič škodovalo...» Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je 26 brezdvomno STIN ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti iViastina so brezštevilna zahvalna pisma. Cena: 5 škatel 46 Din, 10 škatel 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zraven rotovža). Ljubljana66 Kajenje je strup. Vsakdo se laliko igraje odvadi zdravju škodljivega kajen ja z našimi «E x - t a b 1 e t a m i». Po 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je porabljal naše tablete, ki so popolnoma neškodljive, t ovoj stane 50 Diu in poštnina. Popolna kura 5 zavojev 145 Din (10 zavojev 200 Din). Pišite še danes ponje! Proti pijančevanju je Trezocnol edino zanesljiv o delujoče, absolutno neškodljivo sredstvo. Zavoji po 45 in 75 Din. Popolna kura 200 Din. Naslov za naročila obeh preparatov: Aurora, Sekt. 59, Novi Sad, Željeznička ulica br. 58. 86 Priporočajte in širite,,Domom"! Otroški vozički KOLESA Šivalni stroji PEUGEOT ia iz več najznamenitejših francoskih, nemških in avstrijskih tovarn. Vedno bogata zaloga, ki si jo pred nakupom izvolite ogledati. Prodajamo tudi na ugodne obroke. Vse dele za kolesa, kupite 330 najugodnejših cenah pi?i nas. Ves pribop za motopna kolesa večino v zalogi. Zastopništvo Dunlop'gume za avto in moto. „JUGU", d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ulica št. 14 (nasproti Narodnemu domu> Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r, Urejuje Filip 0 m 1 a d i č. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.