edikta Hanimuirafoijevih naslednikov in novobabiìlonski zakonski fragment),.či­
sto kratko se dotakne huni/tsirih naselbin v mestih Arrapila in Nuzi. Asirske 
zakone obdeluje G. C arda s eia (Paras) (v francoščini). Za 'drobci staroasir-
skih zakonov iz Kapadokije prikaže póoien obširnejših STadnjeasirskih zakonov 
in se ustavi ob dvorskih in muzejskih predpisih. Za Mezopotamijo sledi ikratek 
očrt hetitskih zakonov (pravzaprav hetitske pravne zbirke) izpod peresa pod­
pisanega poročevalca. Za vsako obdelavo je sproti navedeno najvažnejše ustrez­
no slovstvo. Novi pregled postavljenega prava v Mezopotamiji in Mali Aziji 
bo koristno služil pravnemu in splošnemu kulturnemu zgodovinarju. V podrob­
nosti se tu ne moremo spuščati. 
Drugi zanimiv članek obravnava »družbo« v Mezopotamiji (W. Roll i g) 
in pri. Heitiitih (E. v. Schüler, Berlin). Oba pisca ugotavljata, da v tem 
pogledu še manjka splošnih obdelav. Zlasti pri Hetitih je taka obdelava spričo 
neenakomerne porazdelitve virov komaj mogoča. Kljub temu je slika, ki jo 
dajeta oba sestavka, prav zanimiva. 
Poleg krajših gesel, ki pojasnjujejo nekaj suimerskih lastnih imen in izra­
zov, je nekaj daljših. Tako (pok,) Falkner in B. Hrouda obravnavata 
posode, oblikovane s človeškim obrazom (29? ss.), Jean Bo 11 èro (Paura) (po 
sumerskih in akadsikih tekstih) in G. Steiner (Madrarg/Lahn) po hetitskih 
obdelujeta geslo »pijača«. Geslo »žito« obravnavajo: R. Borger (za Mezo­
potamijo), G. Steiner (za hetitsko območje) in W. Nagel (z arheološkega 
vidika). . 
To kratko -poročillo potrjuje že izrečeno mnenje poročevalca; da »Realni 
leksikon za. asiriologijo« ne bi smel manjkati v nobeni večji knjižnici. Novemu, 
uredništvu iskreno želimo, da bi moglo uspešno dovršiti celotno -delo, za katero 
napoveduje nadaljnjih 5 do 7 zvezkov, ki jim bodo sdedilli nato še dodatni 
zvezki. 
Viktor Korošec 
Die Altorientalischen Reiche I. Vom Paläolithikum bis zur Mitte des 2. 
Jahrtausends. Heraus-gegeben von Elena Casisiin, Jean Batterò, Jean Ver-
ooutter (= Fischer Weltgeschichte, Band 2), Fischer Bücherei, mali 8°, 399 
str. 1965. Frankfurt am Main. 
- Kar neverjetno je, koliko obdelav zgodovine Egipta in Mezopotamije (obe­
nem s Sirijo in Malo Azijo) je izšlo v zadnjih 15 letih — prepričevalen dokaz, 
da se izobražena evropska javnost vedno bölj zanima za kulturno zgodovino 
obeh starih »zibelk civilizacije«. 
Nov primer je obdelava v Fiseherjevi zbirki svetovne zgodovine. Za celotno 
obdelavo so predvideni trije zvezki, ki naj postanejo »vademecum, preprost in 
zanesljiv vodnik izobražencu« na tem tako obširnem področju. 
Za obdelavo so izdajatelji pritegnili najlboljše specialiste na tem področju: 
trije so Francozi, dva sta Nemca. 
Organiizaci/jska načela razvija v predgovoru (str. 11 s.) francoska aslrio-
loginja Elena Cassin. 
Prvi oddelek »Prazgodovino in zgodnjo zgodovino Prednje Azije« (str. 
13—56) je napisal vodilni sumerolog Adam Falkensteim, profesor v Heidel-
bergu. Njegov učenec Dietz Orto Edzard (profesor na univerzi v Miiohniu) je 
prispeval tri oddelke: »Zgodnjo dinastično dobo« (dobo imestnih suimerskih 
držav) (str. 57—90), »Državo tretje dinastije mesta Ura im njene nasledstvene 
države« (str. 129—164) in »Starobabilonsko dobo« (str.. 165—209), ki sega do 
propada Hammurabijeve dinastije in nastopa Kasitov. Pariški asiriolog pjjof. 
Jean Batterò je obdelal zgodovino »Prve semitske velesile« (str. 91—128). 
Zanimivo je, da medtem ko pri obdelavi .mezopotamske zgodovine daileč 
prevladujejo prispevki nemških strokovnjakov, je zgodovino Egipta napisal 
Jean Vercoutter, profesor na filozofski fakuilteri univerze v LiiMeu (avtor 
»L'Egypte Ancienne«, 1947). Snov je razdelil na šest oddelkov: »Začetki Egipta 
(od mlajšega paleolitika) do konca P'reddinastiiične dobe« (str. 210ss.) ; »Arhaični 
18 Zgodovinski časopis 273 

Eci'pt« (T in II. thinitska dinastija) (str. 232 ss.); »Stara država« (str. 24? ss.); 
»Konec Sta« države in prva vmesna doba« (str. 287 ss.); »Srednja država 
(druga polovica XI. in XII. dimasti je) « : »Druga vmesna doba m vdor Hiksov 
v Egipt« (str. 344—374). Slede opombe (str. 375—587), kazalo ilustracij (388 s.) 
ter precej podrobno kazalo (str.' 390—599). , . . , n • x 
Najnovejša zgodovina Starega vzhoda podaja sintezo sedanjega stanja 
dognanj za posamezna obdobja. Drži se srednje kronologije, tako da Ham-
murabljevo vladavino datira: 1792-1750 (po kratki kronologiju: 1728-1686). 
Starost predzgodovinskega t. i. templja C v Uroku (iz plasti IV a) je po гаЉо-
karbonskem postopku (C14) izračunana za leto 2815 ± 8?, najstarejše naselbine 
v Djarmo (Garmo) pa za ca. 6750. . 
Marsikaj novega najdemo v odstavku o »Egaptu konec paleolitika in v 
mezdlitiku« (str. 211). Tako izvemo, da so po dognanjih radlo-karbonske metode 
naselbine v Fayumu A (okoli 4440 ± 180) starejše kakor v Merimde-Beni-baia-
meh (str 214) Tudi označbe predzgodovinsfcrh kultur v Egiptu je Vercoutter 
nadomestil: z »Amratien« (Negade I) — s srednjo preddimaetično epoho ah 
»Gerzéen« (Negade II), ki ji sledi še »mlajša preddimastična epoha« ali »milajsi 
Gerzéen« (včasih tudi »Semaimien«) (str. 217 ss.). ... , . 
Zal ni mogoče navajati vseh zanimivih podrobnosti. Izvajanja dopolnju­
je 35 posrečeno izbranih fotografskih posnetkov in risb. 
Kratko poročilo o novi zgodovini Starega vzhoda naj sklenemo z zeljo, 
da bi prvemu zvezku kmaki sledila oba naslednja. , 
" Viktor Korošec 
Römer, Willem Hendrik Philibert, Sumerische ,Königshymneiv der Ism-
Zeit. (Documenta et Monumenta Orienitis Antiqui, XIII), 4°, XII, 292 stranu (h. 
J. Brill), Leiden 1965. Platno 49 hol. gold. . 
Knjiga je ponatis doktorske disertacije, ki jo je v maju 196? pisec pred­
ložil na univerzi v Utrechtu za dosego doktorske časti. Avtor (rojen 1. 1928) 
je bil učenec nizozemskega asiriologa, emeritiranega prof. F. M, Th. de Liagre 
Böhla (Leiden), ter nemškega sumerologa A. Falkensteiiia (Heidelberg) in alta­
ri ologa W. v. Sodena (Münster). 
V svoji disertaciji obravnava pisec t. li. »kraljevske himne« iz dobe države 
v Isinu. Kot ena izmed masledsüvemih držav, nastalih po uničenju zadnje ve­
like sumerske države s prestolnico v Uru (tretja dinastija iz Ura), je država, 
ki je imela svoje središče v mestu Isinu, obstajala od leta 1059 do 1735 (po 
krajši kronologiji, po srednji od 2017 do 1794). Čepraiv so bili njeni vladarji 
že Semiti, je ohranila še mnogo suimerskih tradicij. Njeni vladarji (enako 
kakor vladarji v mestu Larsa) so se imenovali »kralje Sumerja in Akada«. 
Kralj Lipitištar (1875--65) je objavil svoj zakonik še v sumerskem jeziku. Za­
to ni presenetljivo, da Römer našteje (str. 21) kar 40 sumerskih pesnitev, 
nastalih v tem času v Isinu. Označuje jih z zbirnim imenom »kfalijevske ham-; 
ne«. Enako kakor Falkenstein razlikuje tudi Römer med njimi dve veliki 
skupini: v prvo uvršča tiste, ki so jih uporabljali pri bogoslužju, v drugo pa 
pesnitve, nastale v zvezi z »-dvorskim ceremonialom« in ki so ali naslovljene 
na kralje, ali pa vsebujejo njegovo samohvalo. Obe skupini delil pisec na vec 
manjših podskupin. 
V zvezi s to svojo razvrstitvijo podaja avtor prevod in kratko analitzo ne­
katerih manjših izmed teh pesnitev (str. 6—55). Kratko (str. 55—57) se do­
takne vprašanja, v kakšni meri so si kralji v Isinu zares lastili božanski 
značaj. ., .. 
V nadaljnjih (sedmih) poglavjih obravnava zaporedoma sedem najbolj 
značilnih imen. Podaja jih v transkripciji in prevodu s podrobnim filolo­
škim komentarjem (str. 77—278). Kaj nudi celotna monografija filologu, pre­
pričevalno kaže obširno sumersko in akadsko besedno kazalo (str. 279—289). 
Čeprav je ta razprava po svojem bistvu fiziološka, pa vendar vsebuje 
marsikaj pomembnega za kulturnega zgodovinarja in tudi za pravnega zgodo-
274