poštnina plačana v gotovini. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva »OBRTNI VESTNIK" Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani* in «Splošne zveze Nefrankirani dopisi StfeajK mesečno dvakrat, in sicer: ' " # ,, . _ ... «e ne sprejemajo. Rokopisi » no ■nnmirrr-1 \ tn is » mesecu ter obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji vračajo. Ponatiski dovoljeni le * stan« celoletno Din 40-— navedbo vira. polletno Din 20*— Stev. pri poštni hranilnici pemmeznaittev. Din J-— Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 1«. podružnici v Ljubljani 10.860 X8I. letnik. V Ljubljani, dne 15. decembra 1929. Št. 24. Kdaj spadajo obrtniki za odmero pridobeine v L skupino? V zadnjem času se med obrtniki, katere so davčne uprave uvrstile za odmero pridobnine v I. skupino z 10%nim davkom, razmotriva vprašanje, kdaj in pod katerimi pogoji se obrtna podjetja uvrščajo v I. skupino. V I. skupino spadajo načeloma samo trgovinska, industrijska, rudarska in tem podobna podjetja, obrtna podjetja spadajo v I. skupino samo izjemoma v primeru, da prodajajo, pa najsi le deloma, nabavljeno izdelano blago. Pravilnik navaja za vzgled kleparja, ki prodaja pločevino ali izgotovljeno posodo, katere ni sam izdelal in mizarja, ki prodaja izdelano pohištvo, izgotovljeno v drugi delavnici. V prvo skupino so se med drugimi uvrstili mesarji in peki. Kot obrtniki ti dve panogi brez dvoma ne spadata v I. skupino, ker nimata znakov, ki utemeljujejo uvrstitev v I. skupino. Ako so se uvrstili navzlic temu v I. skupino, so bili za to merodajni brez dvoma nagibi, ki so davčne uprave privedli do prepričanja, da spadata obe panogi po zunanjem obeležju in razmerju obrata med trgovske obrate, kajti znakov industrije praviloma nimata, kot obrtna podjetja pa ne kažeta znakov, ki bi upravičevali njihovo uvrstitev v I. skupino. Po splošnih pojmih sta mesarska in pekovska obrt rokodelska, na usposobljenostni dokaz vezana obrtna podjetja. Vendar pa davčne uprave niso dolžne presojati vprašanja, ali je eno ali drugo podjetje trgovsko ali obrtno, po določilih obrtnega reda, temveč po poslu samem, po objektivnih činjenicah, ki dajo podjetju karakterizacijo v vsakem konkretnem primeru. Za tako ocenjevanje se morajo dobro vpoštevati vsi oni momenti, ki označujejo to poslovanje ter mu dajo pravo obeležje. Mesarska in pekovska obrt imata glavno obeležje nesporno v produkciji. Obe stroki niti v najmanjšem delu ne prodajata nabavljenega blaga, temveč samo produkte, katere izdelata ali predelata iz nabavljenega blaga: živali, moke itd. Potemtakem nimata obe panogi trgovinskega, temveč samo produkcijski značaj. Pravilnik navaja za razvrščanje vzgled, ki jasno dokazuje, da spadata obe panogi v I. skupino samo, ako imata kot produkcijski stroki industrijski značaj. Pravilnik razlaga, kam spada kmetovalec, ki opravlja kot postranski poklic prodajanje sira, ki ga izdeluje iz nabranega mleka in pravi, da se ta poklic ne srne smatrati za trgovinskega, ampak za obrtnega, ker mu je obseženo glavno obeležje v produkciji. Na enak način je obseženo glavno obeležje, na primer pekovski obrti v produkciji. Pek kupi moko, kmet mleko in pek napravi iz moke kruh, kmet pa iz mleka sir. Obeležje je v obeh primerih isto — produkcija. Pravilnik nadalje pravi, da v primeru, da se ta poklic nadalje razvija v začeti smeri, ne postane nikdar trgovski, temveč industrijski. Uvrstitev mesarjev in pekov v I. skupino kot produkcijskih obrtov bi bila pravilna samo tedaj, ako bi imeli ti stroki industrijski značaj, katerega pa praviloma nimata. Pravilnik namreč določno pove, kakšne znake mora imeti podjetje, da se ga more smatrati za industrijsko. Industrijska podjetja so samo ona, ki predelujejo sirovine ali pol-fabrikate s stroji redno za zalogo, toda manj po navodilih, in ki uporabljajo človeško delovno moč največ za upravljanje in nadziranje strojev. Ti znaki pri večini pekov in mesarjev niso dani in je zaradi tega njihova splošna uvrstitev v prvo skupino, v katero spadajo samo trgovinska, industrijska in ona podjetja, ki prodajo poleg lastnih izdelkov tudi izdelke, katerih ne predelujejo ali izdelujejo, temveč jih v stanju, v kakršnem jih kupijo, naprej prodajo. Iz teh razlogov smatramo uvrstitev obrtnikov producentov, ki nimajo industrijskega značaja, v I. skupino za nepravilno in upamo, da se bo hiba priredbenega postopanja v primerih, v katerih bodo prizadeti vložili pritožbe, že v reklamacijskem postopanju popravila in da ne bo treba tožb na upravno sodišče. % Seja obrtnega odseka Zbornice TOL Obrtni odsek Zbornice TOI je imel v četrtek 12. t. m. sejo, na kateri se je razpravljalo o raznih obrtnih prošnjah za izpregled, o prošnjah inozem-cev za pripustitev k izvrševanju obrta v naši državi, o nekaterih važnejših obrtnih vprašanjih, še posebe pa o vprašanju zborničnega programa za obrtno pospeševanje v letu 1930. Iz načelstvenega poročila g. Iv. Ogrina, ki je predsedoval seji, je razvidno, da je imela zbornica v zadnjem času obilo dela ne samo s tekočimi posli, temveč tudi z zbiranjem gradiva in razpravljanjem zaradi mnenj in predlogov, ki jih je bilo treba dati na merodajna mesta o reviziji socialne zakonodaje, o reviziji carinske tarife, o osnutkih zakona o zgradbah, o elektrifikaciji dežele in o razlastitvi nepremičnin iz javnih interesov. G. Ogrin je podal obširnejše poročilo o konferencah v Zagrebu in Beogradu glede revizije zakona o zavarovanju delavcev in o delavski zaščiti in borzi dela, katerih se je udeležila po svojih delegatih tudi ljubljanska zbornica. Vse zbornice so nastopile v glavnih vprašanjih enotno. Ljubljanska zbornica je zahtevala decentralizacijo zavarovanja. Program zborničnega obrtnega pospeševalnega dela za leto 1930. predvideva prireditev tečajev, in sicer več začetniških in enega dopolnitvenega tečaja za avtogensko varen je, dalje pet mizarskih tečajev za luženje, tečajev za krojače in čevljarje, tečaja za damsko friziranje, knjigovodskega in kal-kulacijskega tečaja za stavbne, kovinske in lesne stroke, tečaja za lesno trgovino in industrijo ter tečaja za sobne slikarje, pleskarje in slikarje napisov. Nadalje se prirede strokovna predavanja, dale se bodo podpore za poučne ekskurzije, za dopolnitev strokovnega znanja v inozemstvu, za podpiranje razstav in končno se namerava ustanoviti z zborničnimi sredstvi poseben obrtni strokovni list, ki naj bi nadomestil sedanja obrtna glasila. V debati k temu poročilu je zbornični član in predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, gosp. Josip Rebek, poudarjal, da odobrava, da se prirejajo tečaji, predavanja, dajejo podpore itd. Odločno pa mora odklanjati namero, da bi se zbornični denar uporabljal za snovanje nekega novega strokovnega glasila. Ne gre, da bi se ubijalo sedanje strokovno glasilo obrtništva, kakor je Obrtni Vestnik, ki ima za seboj že dolgo vrsto let in ki se je pravkar začel lepo razvijati. Namesto da se ustanavlja konkurenčno glasilo, naj bi se raje dale podpore obstoječim strokovnim glasilom «Obrtni Vestniks in «Gostilničarski list> v Ljubljani in v Mariboru. Naročajte »Obrtni Vestnik" Reklama v službi obrta. Kakor za vsakega podjetnika, tako je tudi za rokodelca glavni cilj povečanje prometa in s tem tudi dobička. Tu ne zadostuje, da se izboljšajo metode pri proizvodnji ter s tem znižajo produkcijski stroški, ampak je poleg tega še nujno potrebna skrb,' pridobiti si odjemalce. Napačno bi bilo, ako bi hotel rokodelec čakati tako dolgo, da postane publika sama pozorna na njegovo blago. On mora sam najti sredstva in pota, s katerimi opozori ljudi na svoje blago in jih pripravi do tega, da ga tudi kupujejo. In tu je posebno važna reklama. Veletrgovina in industrija sta že davno spoznali privlačno moč reklame in se je radi tega v veliki meri poslužujeta. Razvoj velikih podjetij je mnogokrat uspeh le spretno začete in uspešno izvršene reklame. Obrtniški krogi so še danes napram reklami precej hladni, da, celo odklanjajo jo. Krivo je temu večkrat tudi mišljenje, da je reklama nekaj nečastnega, nemoralnega ali vsaj nepotrebnega. Dobro blago — tako mislijo nekateri še dandanes — si bo samo našlo odjemalce. To mišljenje pa je docela napačno. Tako mišljenje je bilo mogoče upravičeno pri naših prednikih, ki so živeli v popolnoma drugih razmerah. Obrtništvo, ki je baš v zadnjih letih vedno nanovo dokazalo, da je voljno slediti naprednemu gospodarskemu razvoju in da ima tudi potrebno moč, prilagoditi se izpremenjenim razmeram, tudi pri reklami ne sme zaostajati. Od vsega početka je seveda treba razlikovati med reklamo veleindustrijskega podjetja ali veletrgovine na eni in med reklamo obrtniškega podjetja na drugi strani. Vsaka učinkujoča reklama se mora ozirati na posebne razmere podjetja. Velikopotezna svetlobna reklama, kričeči plakati itd. pridejo za obrtnika kaj malo v poštev. Toda to še ni vse, kajti mi imamo še celo vrsto drugih možnosti za reklamo, ki so cenejše, a obrtniku vendar v veliki meri lahko koristijo. Predvsem naj tukaj omenimo mojstra samega, njegove pomočnike, učence in vse osebe, ki pridejo z odjemalci v dotiko. Vsi ti morejo s prijazno in točno postrežbo, z majhnimi uslugami, kakor z dostavo blaga na dom itd., vabiti in pridobivati odjemalce. Ravno pri osebni reklami se še vedno težko greši in vendar je človek sam vedno najboljši nosilec reklame. Radi tega je nujno potrebno, da mojster posveti čim največ pozornosti postrežbi odjemalcev. Nato je smatrati za reklamno sredstvo hišo, delavnico, prodajalno, izložbeno okno itd. Snažna delavnica, lepo urejena prodajalna in z lastnimi izdelki okusno okrašeno izložbeno okno, ne bodo nikoli ostali brez močnega vtiska na odjemalce. Po pravici se često reče, da je izložbeno okno oko prodajalne, ogledalo inteligence prodajalca. Posebno je treba paziti na to, da je izložbeno okno opremljeno samo z lastnimi izdelki. Enoličnosti se radi tega ni treba bati, toda poudariti moramo, da morajo priti v izložbeno okno izključno rokodelski izdelki, ki nudijo garancijo kvalitetnega dela. Kot nadaljnje reklamno sredstvo je smatrati: pisma, kuverte, oferte, zavojni papir itd. Brez posebnih težav in brez znatnih stroškov se lahko opremijo pisma z naglavnim napisom (firmo), pri katerem so takoj na kratko omenjeni izdelki podjetnika. Bolj učinkujoč, radi tega seveda tudi dražji, je oglas v časopisih. Prednost oglasa pred drugimi reklamnimi sredstvi je pač ta, da se oglas obrne istočasno na večji krog interesentov. Pogoji za učinkovit oglas so: kratki in jasni stavki, ki so vsakomur takoj razumljivi. Nejasni oglasi nimajo učin- ka. Markantni originalni nadpisi že sami pritegnejo nase pogled čitalca. Kar se tiče oglasa, je posebno važno vprašanje, kje je treba oglašati. Ako izdeluje obrtnik take stvari, odnosno izvršuje taka popravljalna dela, ki pridejo več ali manj za vse vrste ljudi v poštev, potem je najboljše oglašati v dnevnikih. Ako se pa kdo hoče obrniti na določen krog interesentov, je seveda boljše, da objavi oglas v strokovnem listu ali reviji, ki jo čitajo dotični krogi. Velikega pomena je tudi vprašanje, kolikokrat in v kaki velikosti naj se oglašuje. Pokazalo se je namreč, da imajo večkratni majhni oglasi več učinka in se bolj vtisnejo v spomin kakor veliki in dragi, ki se redkeje objavljajo. Gotovo bi se dalo najti še marsikako možnost-reklame, ki pride baš pri rokodelstvu v poštev. Iznajdljiv in napredka željen rokodelski mojster bo gotovo sam našel sredstva, ki njegovemu obrtu najbolj koristijo. Na dve glavni postavki pa vsekakor moramo opozoriti, kajti potrebni sta za vsako reklamo. To sta resnica pri reklami in pravična cena. Kdor se ne poslužuje realne reklame, temu se lahko začasno posreči pridobiti nove odjemalce, kakor hitro se pa izkaže reklama kot goljufiva, bodo ti novi odjemalci odpadli in poleg tega odvrnili tudi stare odjemalce. S tem pa je seveda cilj reklame popolnoma zgrešen, kajti ne glede na pridobivanje novih odjemalcev mora reklama tudi obdržati stare odjemalce. Ta dva cilja se dosežeta samo, ako se dobavlja dobro in neoporečno blago, katerega cena se da prav lahko ugotoviti: «Privabi ljudi z vsemi sredstvi v svojo prodajalno,» je rekel neki ameriški strokovnjak za reklamo, «če jih imaš pa že enkrat v prodajalni, potem jim moraš ponuditi tudi res nekaj dobrega in to po primerni ceni.» Stroški za reklamo so, kar odvrača rokodelce od reklame. Temu nasproti pa je poudariti, da stroški za reklamo sploh niso stroški v pravem smislu, ampak jih je smatrati za upravne stroške, ki so v zvezi z vsem ostalim obratovanjem. Kakor služijo ti stroški v to, da se s povečanjem produkcijske sposobnosti obrata poveča tudi promet, tako prinašajo tudi reklamni stroški, če so pametno uporabljeni, le povečanje prometa. Vesten rokodelec ne bo brezmiselno razmetaval denarja za reklamo, ampak bo vedno primerjal reklamne stroške z uspehom. Ta primerjava se izvrši najlaže na ta način, da se stroški za reklamo vpisujejo ločeno za vsako dobo in nadzira promet, ki se je morebiti radi te povečal. H koncu še pripominjamo: Kjer je dobra volja, se seveda najde tudi pot, ki vodi do uspeha. Reklama je tudi za rokodelstvo življenjska potreba. Proti šušmarjem! Koliko resolucij proti šušmarjem so že poslale razne obrtniške organizacije, kakor je o tem poročal «Obrtni Vestnik», na merodajna mesta, a vse brez pravega uspeha. Ovadeni si pomaga z raznimi izgovori, da premoti obrtno oblast, ali pa vsaj doseže milostno kazen. Preden zasliši obrtna oblast ovadene, poteče po več mesecev, in on ta čas nemoteno dalje neupravičeno izvršuje obrt. Če je pa z denarno globo kaznovan, ne zaleže dosti, ker je še vedno na boljšem, kakor legalni obrtnik. Kajti ta mora plačevati visoke davke in poleg tega izpolnjevati še predpisane dolžnosti, predvsem se držati določenega delovnega časa in obveznosti bolniškega zavarovanja. Posamezni obrtniki kakor tudi zadružna načelstva so se naveličali vlagati ovadbe, ker so v takih razmerah brez pomena. Najboljše sredstvo proti šušmarjem pa bode po našem mnenju novi davčni zakon, ki ga bo občutil trdo vsak obrtnik. Po zakonu mora vsakdo plačevati od ročnega dela davek, pa naj si bode navadni delavec ali neupravičen obrtnik. Zato bo vsak šuš-mar dolžan plačevati davek od svojega zaslužka. Davčna oblast se ne ozira ali je dotičnik upravičen obrtnik ali ne. Ker živiš od dela, plačaj davek! Umestno je zato, da zadruge naznanijo vsakega šušmarja davčni upravi z zanesljivimi podatki, kje je ovadeni delo izvrševal in za koga in koliko časa. Po možnosti naj se navede zaslužek, ki ga je za izvršeno delo prejel. Vse nadaljnje Uredi davčna uprava in ga obdavči. Naj pa nikdo ne misli, da si bode šušmar s tem, da plača davek, že pridobil tudi pravico, da sme nemoteno izvrševati obrt še nadalje. Obenem in istočasno naj se ovadi pristojni obrtni oblasti, z enakimi podatki z opombo, da je istodobno ovaden davčni upravi. Ako se bo tako postopalo, smo prepričani, da uspeh ne izostane. Če ne bo imel nikdo drugi ko- rist, pa vsaj finančna blagajna. Marsikdo se bode naveličal plačevati davek in poleg tega še globe. Kajti davčna uprava ni odvisna od politične obrtne oblasti, kakor tudi ta ne od davčne. Ena kot druga je dolžna skrbeti, da se zakoni vestno izpolnjujejo. Novo obrtniško društvo v Ljubljani. Zavedni ljubljanski obrtniki so že dalje časa uvidevali potrebo, zopet ustanoviti Obrtniško društvo, ki se bo poleg organizatoričnega dela udejstvovalo tudi na gospodarskem in socialnem polju, posredovalo za svoje interese v mestnem občinskem svetu itd. Razen tega bo naloga društva, gojiti družabnost, prirejati zabavne večere in druge prireditve, ustanavljati odseke za razne kulturne namene itd. Po izvršenih pripravah se je vršil v soboto dne 30. novembra 1.1. ob 20. uri v restavraciji «Zvezda» ustanovni občni zbor Obrtniškega društva v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo nad 90 zavednih ljubljanskih obrtnikov. Poleg nekaterih uglednih meščanov se je udeležil zborovanja tudi velik prijatelj obrtništva, g. dr. Fran Win-d i s c h e r, generalni tajnik Zbornice TOI in občinski svetnik g. Josip Turk, ki je zastopal župana, oziroma mestno občino ljubljansko. Predsednik pripravljalnega odbora g. Josip R e b'e k je otvoril zborovanje s krasnim uvodnim govorom, v katerem je poudarjal pomen in potrebo novega društva. G. dr. Fran Windischer je v izbranem govoru orisal sadove in koristi obrtniških organizacij ter vzpodbujal zborovalce k resnemu in stvarnemu delu. Občinski svetnik g. Josip Turk je sporočil pozdrave ljubljanskega župana in mestne občine ter želel novemu društvu najboljše-uspehe. Vsi trije govorniki so želi za njih vznešene in vzpodbudne govore dolgotrajne aplavze. Po pre-čitanju odobrenih društvenih pravil je bil izvoljen za predsednika g. Josip Rebek, ključavničarski mojster in načelnik Zveze obrtnih zadrug; za podpredsednika g. Fran Iglič, krojaški mojster; v razsodišče g. Engelbert Franchetti, brivski mojster; za odbornike: gg. Lovro Pičman, kleparski in inštalaterski mojster, Miroslav Urbas, tovarnar, Ivan Bricelj, stavbnik, Ivan Rozman, čevljarski mojster, Anton Ferant, vrtnarski mojster, Milko Krapež, urarski mojster, Hugon Hibšer, fotograf, Štefan Rožič, slikarski mojster, Karel Vidmar, pekovski mojster, Pavle Pavčič, tesarski mojster; za namestnike: Ivan Mihelčič, elektrotehnik, Matko Pogačnik, knjigoveški mojster, Josip Mežnaršič, pekovski mojster, Rudolf Saksida, zidarski mojster, Josip Hubad, gostilničar, Josip Lojk, mizarski mojster; za revizorje pa: Ludovik Baraga, mehanikar, Josip Sluga, tapetniški mojster, vsi v Ljubljani. Po nekaterih predlogih in sklepih, v katere je poseglo več govornikov, se je novi predsednik g. Josip Rebek zahvalil vsem gg. zborovalcem za veliko udeležbo, posebno pa g. dr. Franu Windischerju in g. Josipu Turku za njih naklonjenost ter zaključil sijajno uspeli občni zbor. K novemu društvu je takoj pristopilo nad 80 članov. Po občnem zboru se je razvil intimen družabni večer, ki je potekel v najlepši harmoniji in trajal do poznih ur. Pri družabnem večeru so zapeli pevci-obrtniki več krasnih pesmi, g. Danilo Bučar pa nešteto lepih šaljivih kupletov, ki so vzbujali salve smeha. Ta večer nam bo ostal v trajnem spominu, novemu društvu pa želimo najlepše uspehe. Nove člane sprejema društvo ustmeno ali pismeno po predsedniku g. Josipu Rebeku, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 9. J. M i h e 1 č i č ml. Poučna ekskurzija elektrotehnikov. (Konec.) Kaj smo videli v plavžih? Preden pride železna ruda v peči, jo je treba pražiti. Pri tem se odstrani iz rude voda, kar poveča odstotek železa v rudi od 83% na okoli 45%. Pražilnica obsega štiri nove moderne peči sistema Apold-Fleissner. Dnevna produkcija vsake peči znaša 350 do 550 ton. Stara naprava je obstojala iz 50 peči in je ta del predstavljal najbolj nehigijenični del vsega obrata. Topilnica ima štiri peči, visoke po 34 m. Tri peči producirajo dnevno 500 ton, ena pa 250 ton. (Nadallevanle na 3. strani.) Kaj je novega? Vrednost dinarja nam kaže sledeča cena tujih valut v dinarjih: Berlin (marka) 13 50, Budimpešta (pengo) 9 88, Curih (švicarski frank) 10-94, Dunaj (avstrijski šiling) 7-93, London 275-86, New York (dolar) 56-27, Pariz (frank) 2-22, Praga (češkosl. krona) 1-67, Trst (lira) 2-95. Trije važni zakonski načrti in sicer o zgradbah (stavbni red), o elektrifikaciji zemlje in o razlastitvi nepremičnin v javnem interesu so izdelani ter poslani gospodarskim korporacijam v izjavo. Vinski zakon, ki uvaja stroge predpise proti ponarejanju vina in prepoveduje gojenje šmarnice, je Nj. Vel. kralj podpisal. Nov delovni čas v angleških rudnikih stopi v veljavo s koncem aprila in sicer bo veljalo 7%urno delo na dan. Finančni direktor g. dr. Josip Povalej, šef ljubljanske direkcije, je praznoval 601etnico. Izvoz tobaka iz Jugoslavije raste ter bo letos znašal predvidoma okrog 5000 ton v vrednosti nad 200 milijonov dinarjev napram 2800 tonam v vrednosti 101 milijonov dinarjev v prošlem letu. Dr. Juraj Vrlanič, znameniti hrvatski gospodarski strokovnjak, je umrl. Novi vodni zakon, o katerem so razpravljale že ponovno naše gospodarske korporacije, pripravlja naša vlada in bo predvidoma v kratkem objavljen, s čemer bo izenačena za celo državo zakonodaja o izkoriščanju vodnih sil. Vrednost letno izdelanih avtomobilov se ceni na 6 milijard dolarjev ali 336 milijard dinarjev, napram 5 milijardam v prošlem letu. Bat’a, ki povzroča našemu čevljarstvu toliko konkurenco se mudi v Berlinu ter hoče napraviti v Nemčiji velike tovarne za čevlje, ako se uvede ondi nameravana izključevalna uvozna carina na čevlje. Dinar je ena najstalnejsih valut, kakor je to izjavil guverner Narodne banke g. Ignjat Bajlani, ker je ves obtok bankovcev krit z zlatimi devizami s skoraj 40 odstotki. Novi zakon o osnovnih šolah je bil pravkar objavljen ter vsebuje med drugim določbe, da grade in vzdržujejo te šole šolske občine, da je verski pouk obvezen in da se dele v obvezne osnovne šole s 4 razredi in višje narodne šole z nadaljnjimi štirimi razredi. Zakon o organizaciji finančne uprave je podpisan ter uvaja za vsako banovino po eno in za Beograd eno direkcijo, skupaj devet direkcij; obenem izboljšuje tudi gmotni položaj finančnega uradništva. Zboljšanje naše trgovinske bilance tako lepo napreduje, da znaša za prvih 10 mesecev pasivnost samo še 45 milijonov dinarjev, dočim je znašala lani v istem razdobju 1290 milijonov dinarjev ter je upati da bomo zaključili letos s precejšnjim aktivom. Za Blairovo posojilo vlada v zadnjem času pri nas veliko zanimanje in zatrjuje se, da je bilo v našo državo uvoženih za 56 milijonov dinarjev tega papirja. Na trgovinsko-obrtnem oddelku banske uprave so bili imenovani za načelnika g. dr. Rudolf Marn, za trgovinskega inšpektorja g. dr. Fran Ratej, za šolskega inšpektorja g. Mihajlo Prešel in za trgovinskega svetnika g. dr. Ciril Pfeifer. Pridelek koruze je za letošnjo leto ocenjen na 40-8 milijonov m. stotov, t. j. dvakrat toliko, kakor lani ali predlanskim in bo za izvoz ostalo kakih 17 milijonov stotov (170.000 vagonov) v vrednosti 2000 milijonov (2 milijardi) dinarjev. Velike deputacije iz cele države, se nameravajo pokloniti Nj. Vel. kralju v dneh od 17. decembra dalje. Konkumii zakon in zakon o poravnavi izven stečaja je bil objavljen 5. t. m. v «Službenih No-vinah* ter stopi v veljavo z majem 1930. Italijanski kralj s kraljico je napravil prvič po več desetletjih obisk papežu, kar se smatra za velik uspeh sporazuma med italijansko državo in Sveto Stolico. Tvornica za svinčnike se namerava ustanoviti v Mariboru. Za komisarja pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev je bil imenovan g. Miha Krek, za komisarja Trgovskega in bolniškega podpornega društva v Ljubljani pa g. dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice TOI. Obrtniki iz banata in vojvodinski denarni zavodi so se izjavili odločno za skupne zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Od teh peči sta dve dnevno v rezervi. Ko se peč zakuri, ostane do petih let neprestano v obratu. Koksa se porabi za vsako tono 800 do 850 kg. Zrak se dovaja v peči z nadpritiskom 0'8 atm. V to svrho služita dva kompresorja na plin, vsak za 1200 m2 zraka. Preden pride zrak v peči, se zgreje na 300 do 400°. V ta namen je postavljenih 12 plinskih peči. Iz vsake visoke peči odhajajo ogromne množine nezgorelih plinov, in sicer 1,400.000 m3 v 24 urah. Ti plavžarslci plini z okoli 750 do 790 kalorijami se odvajajo, očistijo in porabijo v različne namene, kakor: za kurjenje pražilnih peči, segrevanje zraka, kurjenje parnih kotlov, segrevanje peči v valjarni, pogon kompresorjev in pogon električnih generatorjev. Dnevna množina žlindre pri visokih pečeh znaša 270 ton. V zadnjem času se skuša tudi žlindro koristno izrabljati, n. pr. za izdelovanje opeke, betona in za posipanje cest. Raztopljeno železo se dnevno šestkrat izpusti iz vsake peči in odvaja v jeklarno. Da je vrsta železa enakomerna, pride najprej v mešalne peči. Na razpolago sta dve peči, vsaka s kapaciteto 180 ton. Navadno prometno jeklo se izdeluje v 12 Martinovih pečeh po 25 do 30 ton in v električni peči sistema Heroult za 15 ton. Za poizkuse je postavljena še ena manjša električna peč za 300 kg. Vsaka peč da povprečno na dan štiri šarže. Teža blokov znaša 4 tone. Martinove peči se kurijo s posebnim generatorjevim plinom s 1450 do 1500 kalorijami. Proizvaja se ta plin v 33 generatorskih pečeh, v katerih se porabi 600 ton premoga. Električne peči so na trofazni tok, in sicer: velika 4000 I0, 2457, 2458, 2805 in 2808 ♦ ♦♦ Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in ino-... zemstvo, safe- deposits itd. itd. -1T .JZ ■ ", ■ ■■■ -'== £ OBRTNA BANKA vOV, TO' v Ljubljani Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer Telefon št. 2608 Telefon št. 2508 Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.061 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in-' dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više. Za konzorcij «Obrtnega Vestnika* Ivan Mihelčič. Urednik MilkojCrapčŽ. bolniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič). Vsi v Ljubljani