For the Editorial Board and, SNF Ivan Cerar
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada
St. Joseph's Press, Toronto
Subscription rates: S3,- per year
25 cents per copy 1 line 10 cent, 1 column x 1" $ 1.40
sLovenslcA
FORI FREE SLOUEIIIII
Da se pa to, kar je on srečno začel, utrdi in dovrši, in da se bodo raztekale v človeško družbo še obilnejše in srečnejše koristi, je potrebno zlasti dvoje: PREOSNOVA USTANOV IN PREROD NRAVI.
PIJ XI.
Quadragesimo Anno: 77.
LETNIK VI VOLUME VI.
TORONTO, 15 MÄJ 1956
ŠTEVILKA: 5—NUMBER: 5
POSTAVIMO SPOMENIK MUČENCU LAMBERTI EHRLICHU!
Kmalu bo zatonilo v večnost 14 let, odkar so komunisti ustrelili v Ljubljani pred Cirilovim akademskim domom našega duhovnega velikana
profesorja dr. Lamberta Ehrlicha.
Njegovemu spominu smo se skušali oddolžiti z nekaj spominskimi članiki in — ne vedno po svojih najboljših močeh — z delom po smernicah, ki nam jih je dajal iz svojega bogatega duha. Nismo pa mu postavili še javnega spomenika
SPOMINSKI DOMOBRANSKI ALBUM THIS IS SLOVENIA
"V Šmihelu 'no kajžico' mam"
je bila njegova pribljublje-na pesem. Sedaj imamo priliko, da mu postavimo v Šmihelu "kajžico", ki mu je bila tufli v življenju najljubša —
EHRLICHOVO SPOMINSKO KAPELO
z domom duhovnih vaj, ki bosta združena s tamkajšnjim Kulturnim domom.
Letošnjo obletnico usmrtitve dr. Ehrlicha obhajajmo z zbiranjem denarja za njegov prvi javni spomenik, ki bo še bodočim rodovom omogočal nadaljevanje katoliškega prosvetnega dela, ki ga je prav pokojni dr. Lambert Ehrlich začel na Koroškem.
Morebitni presežek bo izročen kot prispevek za Kulturni dom v Šmihelu.
Pokojni profesor je v življenju s svojimi skromnimi dohodki skrbel za neštevilne reveže, hranil pri svoji mizi akademike, polnil vedno prazno blagajno Vincencijeve konference, plačeval primanjkljaje za dober tisk, podpiral študij akademikov v tujini. Vsi številni rodovi, ki smo uživali njegovo duhovno vodstvo in mnogi tudi gmotno pomoč, vsi njegovi prijatelji in občudovalci bomo z veseljem pozdravili priliko, da se lahko vsaj nekoliko oddolžimo spominu mučenca Ehrlicha.
Prispevke z oznako "Za Ehrlichov spomenik" spre-
jemajo:
Preč. g. Alojzij
Nemec, St. Michael ob Bleiburg,
Rudolf Čuješ,	Jakob Planinšek,
61 McFarland Ave	237 Plymuth Ave.,
Toronto 10, Ont.	Buffalo 13, N.Y.
Kaernten, Austria Canada	U.S.A.
Imena darovalcev bodo objavljena v Slovenski državi.
Z dovoljenjem avtorja pona tisnjeno iz Ameriške Domovine 28. marca. Cleveland, O. — Tako hitro je
minilo deset let. Deset let je dolga doba, pa vendar se mi zdi, da je bil vsak dan v desetih letih poln misli na naše drage, ki so v letu 1945 za vselej odšli od nas. Videli smo jih še tam na vetrinj-skem polju, zdaj jih naše oči več ne najdejo. Volčji bes bratov, ki so verjeli v srp in kladivo, jih je mrtve in razmrcvarjene razmetal po kraških jamah in kočevskih gmajnah, kjer čakajo na svojo Veliko noč.
Zdaj bomo dobili spomin na te naše drage. Spet jih. bomo slišali. Slišali njih glasove, njih pesem, ki je nekoč grmela po ljubljanskih ulicah, po vaških poteh. Mati in oče, ki sta imela enega, dva, morda tri in so vsi padli, jih bodo spet slišali. Spet bo vstajal spomin, ki so ga morda leta le nekaj zatemnila. Tu so naši fantje, naši možje, ki nikoli niso verjeli v rdeč evangelij, ki so verjeli samo v svobodo, so padli in to svobodo si žele danes tudi tisti, ki so jo pred desetimi leti teptali.
Spominski album je gotovo stvar, ki nam bo vsem ljuba. Bila je doba, ki ni imela dobre besede za ljudi, ki so v naprej videli,kaj prihaja. Podzavestno so čutili, da jezu sovraštva ne bodo mogli ustaviti in zato je v njihovi pesmi včasih toliko spominov na smrt. Toda stali so s puško ob nogi do zadnje ure in sovražnik tudi na zadnje, ni pozabil njih trde pesti pri Borovljah. Toda bilo je zapisano od velikih, ki niso razumeli časa, da se žrtvujejo mali. In so jih žrtvovali, enajst
tisoč. In je šla nedolžna kri v temelje doma in je šla v temelje tistim, ki so naše ljudi žrtvovali. Zgodovina ne ostane dolžna ničesar.
Spet jih bomo slišali in če bomo zaprli oči, jih bomo v duhu videli. To je naša kri, ki je ostala živa, čeprav je mrtva. Nihče jih ne bo zbrisal iz zgodovine. Ostali bodo v njej dlje kakor tisti, ki so o svobodi govorili pa prinesli ljudstvu tiranijo in ječo, pehar obetov in pest. Lahko je lagati ljudem, času ne moreš nikoli. In čas jih danes razkriva. Koliko žalostnih vijug so že napravili. Častili so danes, kar so jutri kleli in kleli bodo spet jutri, kar danes časte. Nič ni stalnega, vse je linija.
Naši mrtvi niso poznali vijug. Ravno so šli svojo pot, ki je končala v samotnem grobu. Med smrekami in po jamah so, njih pesem pa imamo zdaj na ploščah. S teh plošč nam pojo, s teh plošč nam govore. To je pesem svobode, ki je v nesvobodi morala utihniti. Lahko je zapreti usta s strelom in vešalami. Toda svoboda ne govori samo skoz usta. Svoboda govori iz duha in ta duh je ostal, da duh živi naprej.
Naj nam ne bodo te spominske plošče kakor umetnost, ki jo radi poslušamo... Prijatelj, to je v plošče vrezana svoboda, ki jo nosimo s seboj. Če imaš otroka, naj mu ti mrtvi povedo, kaj je svoboda.
Vesel sem, da so še plošče izšle. Spomin nam bodo. Ne spomin, ki goji sovrastvo, temveč spomin, ki goji in dviga svobodo, željo po prostosto, kjer sta zemlja in človek odvisna samo od božje volje.
Karel Mauser
TONE KRALJ: SLAVONIC CHAPEL, LJUBLJANA

Podpisani
naslov ....................................
se obvežem, da bom prispeval za dr. Ehrlichov spomenik v obliki spominske kapele in doma duhovnik vaj v Šmihelu na Koroškem znesek......
Svoj prispevek v znesku ............ prilagam
bom pošiljal v.........obrokih po..........
bom poslal do ..............................
začenši z........do celokupne vsote ........
(datum)
(podpis)
PRAVIČNOST TEMELJ DOBRIH ODNOSOV
V debati k trgovinskemu sporazumu med Kanado in SSSR v zbornici je torontski liberalni poslanec za Trinity g. Donald D. Carrick izrazil svojo odobritev trgovinskega sporazuma, toda opozoril je, da to ne sme pomeniti odobravanja sovjetskega sistema, ki je življensko prizadel tisoče Kanadčanov, ki so prišli v
Kanado prav zaradi komunizma.
"Vemo, da je te razmere ustvarila napadalnost SSSR. Vemo, da je eno vodilnih načel SSSR kot naravna posledica komunizma ter brezbo-štva sovražnost do vere. Videli smo dokaze preganjanj duhovnikov v vseh teh (po komunizmu zasedenih) deželah. Vemo, da ima SSSR sedaj plačane agente in sopotnike v vsaki demokratični deželi. Njih edini cilj je spodkopat demokracijo, v kateri žive. Vemo tudi, in o tem ne more biti nobenega dvoma, da je končni cilj komunizma vlada nad Celim svetom.
"Vsakdo odobrava izboljšanje naših odnosov do Rusije,
toda dovoljujem si opozoriti zbornico, da more temeljiti trajno izboljšanje teh odnosov le na načelih pravičnosti. Toda pravičnost ne bo vzpostavljena, dokler ne bodo dobili narodi v tej deželeh možnosti, da si izvolijo vlado, kakršno sami hočejo, ne pa, kakršno jim vsili SSSR. Pravičnost ne ba zavladala, dokler ne bodo v SSSR odpravili suženjskih taborič. Tudi se ne bomo mogli nikoli čutiti sproščene, dokler bo politika SSSR stremela za uničenjem demokratičnih držav."
"Ko odobravam pogodbo, bi rad izrazil upanje, da nas ne bo uspavala v sprejetje krivic, ki sedaj obstojajo v SSSR. če bomo dosegli izboljšanje odnosov, morajo služiti kot sredstva za odpravo tega zla".
SLOVENSKI KULTURNI KROŽEK
Sestanek Slovenskega kulturnega krožka 22. aprila je bil posvečen nemškemu filozofu, teologu, pedagogu in pisatelju Romanu Guardiniju. Ga. Mira Čuješ je podala njegov
Nove slovenske plošče so izšle!
MATI — DOMOVINA — BOG
Spominski album domobranskih pesmi in koračnic, izdan v ZDA ob zaključku spominskega leta vrnitve iz Vetrinja in pokolja 11.000 slovenskih mož in fantov.
Plošče stanejo v Clevelandu $5.50, po pošti v ZDA $6.- v Kanadi zaradi carine in prevoznih stroškov v Torontu $6.50, izven Toronta v Kanadi dodatek za poštnino.
Naročila naslovite na: v Kanadi Spominski album, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont.
v ZDA Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio
kratek življenjepis, R. Čuješ pa je prikazal njegovo filozofijo konkretnega po njegovem delu "Nasprotje" (Der Gegen-satz), ki je izšlo v drugi izdaji lani ob 70 letnici njegovega rojstva. Čeprav prva izdaja te knjige 1. 1925 ni vzbudila toliko pozornosti, kot bi jo zaslužila, gre vendar Guardiniju velika zasluga, da je s številnimi drugimi deli, v katerih je to filozofijo praktično uporabljal, pripravljal človeštvo na duhovno obnovo, ki se polagoma uveljavlja — da namreč zapuščamo pot dialektike in ekstremov ter-skušamo iskati sredino v polarni napetosti dveh strani naprotja ter spremeniti življenjsko napetost iz
NAJMOČNEJŠA SILA
Čeprav je naš narod majhen in slaboten, mu je na razpolago sila, ki ga dela nepremagljivega. Ta sila je močnejša kot atomske bombe. In katera je ta sila? To je ponižna, zaupna, stanovitna molitev!
Ko so se Izraelci bojevali, je Mojzes šel na goro in je molil. In ko so mu omagale roke, sta mu jih podprla Aron in Hur. Mojzes je molil, dokler niso zmagali Izraelci.
Napačno je misliti, da je
molitev dobra in koristna samo za dosego nadnaravnih dobrin. Resnica je, da v nebesih ni nobenega odraščenega, ki ne bi bil molil. In v' peklu ni nikogar, ki je prav molil. Molitev je za človeka, ki je že pri pameti, za zveličanje potrebna. Brez molitve ni milosti in brez milosti ni zveliča-nja. Zato brez molitve ni zveličan ja. Sv. Terezija pravi: "Opusti molitev, in potem ti ni treba ničesar drugega več storiti, da se pogubiš".
Toda Jezus nas je učil moliti tudi za vafedanji kruh. Torej za časne dobrine. Tudi to
je prav resna zadeva. Tudi za časne dobrine moramo moliti. Večkrat si moramo reči: Ali bi se nam bilo to ali ono pripetilo, če bi bili molili?
Med naše dolžnosti do naroda spada nedvomno tudi molitev. "Prosite in boste prejeli", je rekel Jezus. In te besede razlagajo tako, da velja tudi: Če pa ne boste prosili, pa ne boste prejeli".
Molitev je tako močna kot Bog sam. Da, sv. Avguštin pravi, da je molitev močnejša kakor Bog, ker namreč Boga samega premaga. Molittev nam pridobi božjo pomoč. Če
pa je Bog z nami, kdo nam kaj more? Če je Bog z nami, smo nepremagljivi.
Zato bi se vsak Slovenec, ki veruje v Boga, moral posluževati tega nepremagljivega o-rožja — molitve! Moral bi se posluževati sredstva, ki nas dela nepremagljive, namreč molitve! Če je veren Slovenec vse storil za narod, kar je mogel storiti, če pa ni tudi molil za svoj narod, je nekaj opustil, kar bi bil dolžan storiti!
Seveda moramo napeti tudi vse svoje naravne sile. Moli in delaj! Toda delo samo ne zadostuje, treba je tudi moliti
— in sicer goreče in stanovitno.
Osvoboditelj Irske 0'Conel je tudi molil. Ko je v parlamentu izčrpal svoje naravne moči, se je zatekel k nadnaravni pomoči — k molitvi. Vsedel se je v samoten kot in molil. In dosegel je svobodo Irske.
Tudi mi moramo delati enako. Če hočemo imeti uspeh pri delu za narod, moramo za narod tudi moliti! Moliti moramo za božji blagoslov našega dela za narod.
K.S.
prepira v razgovor, iz dialektike v dialog. — Udeležba:
15 oseb.
BOŽJI RED ALI SATANOV
Na sestanku Slovenkega kulturnega krožka 8. aprila je predaval pisatelj William Guy Carr o svetovni zarosti velekapitalistov, ki si hočejo usužnjiti človeštvo pod krinko ene svetovne vlade. Čeprav u-porabljajo poleg drugih sredstev zlasti denar za svoje cilje, s katerim podžigajo revolucije in vojne, je spor vendarle duhovnega značaja. Gre za odločitev med božjim redom in Satanovim, kjer ni tretje možnostti. Predavatelj je pripovedoval iz lastne izkušnje, kako sta ga že v zgodnji mladosti (pred prvo svetovno vojno) dva komunistična agenta prevzgojila v komunista. Ko je zaradi neke mladostne razposajenosti mo-polnoma drugačne nauke. Odločil se je, da si bo iz te zmede sam poiskal odgovor. V svojem burnem življenju je deloma sam, deloma s pomočjo drugih raziskovalcev odkrival vezi, ki so bile javnosti neznane (da n. pr. kapitalisti podpirajo vedno obe vojsku-
(Nadaljevanje na 4 strani.)
DELAVSKO VPRAŠANJE V LUCI SOCIALNEGA NAUKA CERKEV
(Po skupnem pastirskem listu nadškofov in škofov province Quebec, 14. februarja 1950)
Uvod:
Za obletnico izdaje okrožnice Rerum novarum Leona XIII. ter Quadragesimo anno Pija XII. naj mi bo dovoljeno začrtati v glavnih potezah vsebino skupnega pastirskega lista nadškofov in škofov province Quebec, ki so ga izdali 14. februarja 1950 v Quebecu, z naslovom "Delavsko vprašanje v luči socialnega nauka Cerkve".
Razlogi, ki so me navedli k temu, so:
Skupno pastirsko pismo ob ravnava isto vprašanje, kot ga je obravnaval papež Leon XIII., ki je mnogokaterih ozi-rih oral ledino sodobnega katoliškega socialnega nauka.
Skupno pastirsko pismo združuje v sebi smernice obeh okrožnic ter še poznejših pa-peških dokumentov, ki zade vajo delavsko vprašanje.
Skupno pastirsko pismo ni le naobračba splošnih vodil papežev na quebeške razmere, marveč predstavlja po izrecni izjavi svete konzistorijalne kongregacije, ki je to pastirsko pismo skrbno preštudirala, cerkveni dokument, ki presega meje škofij in Kanade ter dosega splošno vrednost (v pismu 20. maja 1950). Razčlenitev:
Pastirsko pismo razpade v tri glavne dele: Prvi del podaje dejanski položaj sodobnega delavca, drugi del oriše krščansko obnovo delavčevega življenja ter izrecno omenja vero, družino, prosti čas, krščansko pojmovanje dela ter izboljšanje delovnega sestava, tretji del pa našteva med čini-telji pri obnovi delavčevega življenja delavce, delodajce, državljane, državo ter duhovnike.
Delni problem
Delavsko vprašanje je sicer samo del sodobnega družbenega vprašanja, vendar je zavzemalo in še zavzema posebno važnost, ker je sodobni delavec odvisen bolj ali manj izključno od delovnega zaslužka in vsak izostanek saslužka ogroža njegov obstoj, škofje izrecno naglašajo, da so veseli, da morejo delavce zagotoviti, da jih vera, ki jo izpoveduge-jo, upravičuje pri stremljenju po večji nravni popolnosti ter gospodarskem blagostanju (10).
Pni del: Dejanski pogoji življenja delavcev
Življenjski pogoji so v Kanadi na splošno ugodnejši kot drugod po svetu, kar koristi tudi delavcem, vendar obstojajo še številne skupine delavcev po raznik predelih in strokah, ki ne prejemajo za delo zadostnih dohodkov. Narodno bogastvo ni enakomerno razdeljeno in nihče ne more trditi, de smo "zagotovili za vse člane družbe ustaljeni način snovnih pogojev, ki so potrebni za razvoj kulturnega in duhovnega življenja", kar je po Piju XII. (Kongresu mednarodne menje 7. marca 1948) namen gospodarstva. Temeljno vprašanje — gospodarska in družbena zagotovljenost delavca in njegove družine — tudi tu še ni bilo rešeno. Kanada je doživeli znatni razmah industrije, kar je pomenilo naraščanje prebivalstva v mestih in industrijskih središčih. Mnogo novih delavcev je prišlo iz dežele v mesto in so bili postavljeni pred veliko nalogo prilagoditve. Stanovanjsko vprašanje je postalo kritično, kar je neugodno vplivalo na družinsko življenje. Naraščajoči življenski stroški, obdavčenje, pa tudi pomanjkanje varčnosti so rušili denarno ravnotežje družinskega predračuna. Zelo številni delavci in delavke so se predali lahkotnemu življenju ter porabljajo prevelik del zar služka za zabavo ter lepe obleke.
Hitra industrializacija ter .delitev dela sta povzročila, da so mnogi začeli nove poklice brez zadostne priprave. Masovna proizvodnja v današnjem stanju ne zadovoljuje kulturnih in psiholoških pot-
reb delavca. Zato beži od de- j dostojanstvom njegove oseb-la, če le more, nima stanov-1 nosti, preskrbeti njegovo dru-ske časti, čut odgovornosti pe- j žino s častnimi možnosti ob-ša. Mnogi delavci so izpo- stoja ter razvoja ter sodelova-stavljeni še vedno industrij- ti z ustanovami, ki jih je zgra-skim boleznim. Mešana zapo- dil.
slitev je tudi mnogokrat nrav-no kvarna mladini, ki vstopa iz šole v tovarno brez vsake življenjske izkušenosti. Delavci so bili enako kot drugi sloji izpostavljeni vplivu vse na glavo postavljajočega ma-terializma, ki zanika osebne dolžnosti, dolžnosti do družine, do poklica in do Boga. Duh nepodreditve — oznaka sodobnega stoletja — je prevzel tudi mnogo delavcev.
Delavstvo kot celota se je otreslo svoje boječnosti. Potreba delovne sile za časa vojne je vzbudila v delavcih zavest, da predstavljajo tudi oni važno vlogo v narodnem gospodarstvu. Ta svoj položaj utrjujejo in ohranjajo s svojimi organizacijami. Nekateri se jih boje, češ da bodo uničile mir v družbi, toda večina delavcev hoče z njimi doseči samo svoje naravne pravice.
Seveda je tudi med delavci mnogo dobrega ter veliko požrtvovalnosti, ki se očituje zlasti v družinah, ki kljub gospodarskim težavam ne klonejo, marveč ohranjajo krščansko izročilo in v njem vzgajajo svoje otroke. Med delavci deluje tudi mnogo poklicnih, zadružnih in verskih skupin.
Drugi del: Krščanska obnova delavčevega življenja
Škofje povdarjajo, da je treba gledati tudi na industrijsko vprašanje tako, kakor ga je zamislil Bog. Čeprav so bile na splošno razmere, v katerih mora živeti industrijski delavec, manj zdrave kot kmečko okolje, ne smemo misliti, da je živlajenje v mestu nujno pogubno za dušo. Mesta in industrijsko delo niso izven božjega načrta ter ne vodijo nujno v materializem ter razkristjanjenje duš. Okolje industrijskega delavca more tudi posvečevati.
V tem poglavju obravnavajo škofje vlogo vere, družine, zabave, krščansko pojmovanje dela ter pot k boljšemu delovnemu sestavu. Vera, podlaga vsake obnove.
Obnova delavčevega življenja pomeni dati mu položaj v družbi, ki se bo skladal z
Tega pa ni mogoče doseči brez vere, kajti "niti delo samo, niti njegova še tako učinkovita organizacija in najmogočnejše orodje ne zmorejo izoblikovati ter jamčiti delavčevo dostojanstvo, marveč samo vera in vse, kar vera op-lemenituje ter posvečuje. Človek je odpodoba triedinega Boga in je zato sam oseba, brat človeka — Boga Jezusa Kristusa, in z Njim ter po Njem dedič večnega življenja: tukaj leži njegovo resnično dostojanstvo" (Pij XII. predstavnikom Fiatove avtomobilske tovarne 31. okt. 1948). Cerkev ne uspava delavcev. Čeprav jih vodi v nebesa, ne pozablja, da se njihovo odrešenje dogaja na svetu. Cerkev se ne druži z bogatimi in enako odločno obsoja diktaturo kapitala kot diktaturo prole-tariata. Cerkev je zaveznik e-dino Kristusove resnice in ljubezni. Delavskemu stanu bo bežni med ljudmi ter o človekovem dostojanstvu, ki ga bo obvaroval tudi pred utopično zablodo o popolni enakosti ljudi v vseh ozirih. Razen resnice nudi Cerkev delavcem še milost, brez katere ni mogoče obnove izvesti.-Vera je močnejša kot tehnika in organizacija. "Mi smo tako vajeni gledati čudovite uspehe tehničnega napredka, in tako prežeti ozračja materializma, da le preradi stavljamo vse svoje upe na moč organizacije ter na vrednost sestavov. Bodite na straži pred tako miselnostjo, iskreno ljubljeni bratje" (točka 44). Pretiravanje pomena organizacije more voditi do strašnega spopada med zastopniki kapitala in zastopniki delavstva. V veri bodo dobili obojni duha sodelovanja, da bodo ohranili, kar je dobrega, ter nadomestili, kar ovira zdravo družbeno življenje.
Spoštovanje do družine
Človek se rodi in razvija v družini ter se loči od nje, da si ustanovi svojo. Zato je družina tolikega pomena pri obnovitvenem delu. Papež Pij XII. je v binkoštnem nagovo
skem delavcem 13. junija 1943) označil kot cilje krščanske družinske politike: zadostna mezda, ki bi krila življenjske stroške družine in o-mogočala staršem, da bodo mogli zadostno hraniti ter spodobno oblačiti svoje otroke; človeka dostojno stanovanje, sredstva za zadostna izobrazbo otrok; preskrba za primer stiske, bolezni in starosti. šele tako zajamčena stalnost delavca v družbi bo preprečila prevrate ter omogočila miren napredek v soglasju, miru in medsebojni ljubezni.
Papeži ponovno povdarjajo pomen lastnega doma, ki šele omogoča družinsko življenje v polni meri. Pij XII. je naglasi! ob 50 letnici RN (1. junija 1941 v binkoštnem radijskem nagovoru), da potrebuje zlasti družina svojega življenjskega prostora. Voditi pa jo mora seveda krščansko pojmovanje zakonskega in družinskega življenja.
Pravi pomen prostega časa
Skrajšanje delovnega časa je razveseljiva posledica sodobne dobe stroja in bo prinesla veliko koristi delavcu in družbi kot celoti, če bodo delavci znali ta prosti čas prav porabiti.
Najboljše ga bodo porabili s tem, da bodo preživeli več časa v krogu svoje družine ter izvrševali naloge, ki jih imajo kot očetje (zlasti pri vzgoji). Enostranost dela v tovarni morejo popraviti z raznimi opravili pri hiši in na vrtu, kjer bodo bogli razviti svoje talente in pobudi. Brez škode za družinsko življenje se bodo mogli posvetiti delu v raznih organizacijah, ki skušajo izboljšati položaj delavca: verske družbe, društva za razvedrilo, KA, delavske organizacije (strokovne), kreditne zveze, potrošne in gradbene zadruge. V njih bodo spoznavali natančneje vprašanja, ki jih zanimajo, s prevzemanjem odgovornih mest pa bodo razvijali čut odgovornosti, ki je nujno potreben za ter nižanja človekovega do-sožitje v družbi. Prosti čas naj služi tudi nadaljnjemu izobraževanju ter umetniškemu udejstvovanju, ki so ga mnogi delavci zmožni. Kulturni razvoj namreč ni omejen na on sam sloj, marveč so do njega vsi upravičeni. Mnogo priložnosti je že danih, mnogo pa bo treba še ustanoviti. Take možnosti so n.pr. gledališke družine, ekskurzije, potovanja, knjižnice, študijski krožki, večerne šole, izobrazba ordaslih v umetnosti in znanosti itd. Delavec potre-
ru delavcem 1. 1943 (italijan-1 buje tudi razvedrila in iger,
STAR KANADSKI OBIČAJ...
Za O'Keefe's ilustriral Eduards Dzenis, kanadski umetnik, rojen v Latviji.
Tkalna peresa Tkalno pero izvira iz najstarejših dni Kanade. Se danes se zbirajo zene pri mizah okoli tkalnega okvira, da ohranjajo ta "stari" običaj. Iz sentimentalnih razlogov vsivajo dele poročnih oblek in ot roških oblacilc v te tkanine, ki bodo predstavljale družinski spomin.	2689
OLD VIENNA
brewerv limited
V.
Tresenje
prežene tudi zakrknjeno, vjedeno umazanijo
Premetavanje
za nežno omiljen je!
Dvignjeno Izpiranje
loči umazano vodo od čistega perila!
Westinghouse Landromatov
NOVI NAČIN PRANJA! Polije, dvigne, obrne in prevrne ŠOkrat na minuto...
Znova in znova... vsak kos vašega perila se opere z istim trajnim in temeljitim pranjem... isto nežno prevračanje, ki "nosi" vaše perilo skozi pralni potek. Umazana voda odteče vedno takoj proč od čistega perila... nikdar se ne cedi skozi perilo!
LAUNDROMAT AUTOMATIC WASHER'S In še — dodatne vrednosti!
Kazalo za slednjo z vodo Ohtezilna vrata za ocuvanje Prozno kontrolno kazalo	Novi barvni stil
Oglejte si jih pri opolnomočnem trgovcu za
V/
Wfestim*house
Uživaj najboljšo uro na TV — Westinghouse STUDIO ONE ob pondeljkih zvečer Tehnične podrobnosti se morejo spremeniti brez predhodnega obvestila
toda naj ne postanejo novi vir za zapravljanje zaslužka stojanstva v njem. Prosti čas sicer res ne pomeni smisla življenja, toda na vsak način je sredstvo za boljše življenje ter važen činitelj pri obnovi delavčevega življenja.
KRŠČANSKO POJMOVANJE DELA
Delo oblikuje delavčevo življenje, zato je pri obnovi zelo važen činitelj. Sodobno gospodarsko življenje pa ne daje delu njegovega pravega mesta. Pij XII. je ugotovil v božični poslanici 1. 1942, "da ovira delavca pri njegovem stremljenju po izboljšanju svojega* položaja stroj, ki ni samo v opreki z naravo, marveč nasprotuje božjemu načrtu in namenu, ki ga je imel pri ustvaritvi zemeljskih dobrin". Storilnost stroja, ki ga preskrbi kapital, cenijo višje kot delež dela na skupnem proizvodu, s tem pa je prevrnjen pravi red med proizvajalnimi činitelji. Tudi industrijsko delo se sklada z božjim načrtom, — saj omogoča višjo življenjsko ravan, toda pravi družbeni red mora dati delavcu njegov zakoniti delež soodgovornosti, kulturo ter snovnih dobrin.
Človek obvlada z delom snov, daje zemlji človeški pečat in na neki način nadaljuje stvarjenje, ko napravlja od Boga mu dane dobrine sposobne za zadostitev človeških potreb. Človeštvo pa more za-ljudskih potreb in v skupnem prizadenvanju po lastni izpopolnitvi v čast Stvarnika in Odrešenika" (Pij XII. italijanskim kmetom 16. novembra 1949). Za delo dobiva vsakdo neke vrste odmeno: mezdo, plačo, dobiček. TodSt prvenstveno je delo, ki ga je treba opraviti. Iskati dobiček v viš-(Nadaljevanje na 4 strani.)
KAJ JE NOVEGA?
Trenutno se govori, da PENMANS, ki edini iz-deljuje nogavice z dvojnim podplatom, prodaja RAZTEGLJIVE NOGAVICE Z DVOJNIM PODPLATOM v čudoviti vrsti pastelnih barv za pomlad. Izberete lahko gladke ali vzorčaste no-.gavice v modnih barvah kot Pečan, Grape, Melon in Mint. Dobili boste u-dobnost in lepoto, če boste zahtevali RAZTEGLJIVE NOGAVICE z DVOJNIM PODPLATOM tvrdke
22-S-6
ffiJaManb
DOMINION! BUREAU OF STATISTICS
Department of Trade and Commerce —Ottawa
MED SLOVENCI
Westinghouse
1956 "kralju slovenske polke" Franku Jankoviču. Prvo tovrstno odlikovanje je bilo lani podeljeno predsedniku St. Paul Federal Saving Co. g. Franku Kosmaču. Jankovič se je v angleščini in v slovenščini zahvalil za odlikovanje in povdaril, da ga je slovenske pesmi učila njegova dobra slovenska mati.
Po končanem programu je bila ob zvokih Billy Rajchove-ga orkestra plesna zabava. Pri volitvi najboljšega plesalca sta dobila nagrado Dolores Kocjancich in John Kos.
Prireditev so posetili tudi razni zastopniki javnega življenja. župana je zastopal demokratski okr. načelnik Joe Ropa, dalje sta bila tam tudi državni senator Korachek in državni poslanec Math Ropa.
Povdarjamo tudi letos, da je prav, če se napoveduje v obeh jezikih. Tako bo še bolje prišel do veljave glas uspešno delujočega Slovenskega Radijskega kluba pod vodstvom dr. L. Leskovarja.
Spominske proslava. Udru-ženi Hrvati so v nedeljo 8. aprila cerkveno in izvencerk-veno proslavili spominski dan upostavitve hrvaške neodvisne države. Slovaški osvobodilni odbor pa je v soboto 14. aprila priredil spominsko proslavo slovaškega državnega predsednika dr. Jožefa Tiso. Govoril je prof. Michael Švo-navec. Češki Orel je proslavil 5.^naja spomin praškega nadškofa Berana, ki je bil zaprt in mučen od komunistov.
Sinko prvorojenec je zavzel častno mesto pri Franku in Marinki Bilban, na 1802 W. 22nd Pl. Ponosnemu očku in srečni mamici naše iskrene čestitke, prav tako pa tudi Mrs. Jerici Lagonder, ki je sedaj že drugič postala stara mama.
Neresno poročanje. V Ameriški Domovini smo brali o priliki akcije za nominacijo ohij-skega governerja Slovenca Frank Lauscheta za drž. predsednika, ki so jo započeli chikaški slovenski rojaki tudi tole: "Na čelu te akcije je Ludvik Leskovar, urednik nekega slovenskega lista, Frank Kosmach, ravnatelj nekega denarnega zavoda" itd. Mnenja smo, da pri AD prav dobro vedo, da je ta slovenski list, mesečnik Novi Svet, in dobro vedo tudi, da je g. Frank Kosmach predsednik e-nega najuglednejših denarnih zavodov v Chicagu — St. Paul Federal Saving, ki ima nad 60 miljonov prometa... Ali res Slovenci ne moremo izhajati brez omalovaževanj in zafrkacij ljudi, ki jim niso ravno pri srcu. Kdor zaničuje se sam...
BUENOS AIRES
Pravkar je izšel drugi snopič drugega dela dr. Ahčino-ve Sociologije (II-2), ki obsega 456 strani in obravnava državo, mednarodno družbo ter religijo in družbo. Cena $ 3.- Oceno bomo objavili v prihodnji številki.
SMRT VZORNE
SLOVENSKE MATERE
Pri Negovi na Štajerskem je na veliko sredo umrla v 70 letu starosti gospa Amalija Jančar. Pogreb je bil na Veliki petek. Blaga pokojnica je morala veliko pretrpeti od komunistov že med drugo svetovno vojno, prav tako ji ni bilo prav nič prizanešeno po takozvani "osvoboditvi".
V trpljenju in velikih osebnih žrtvah je dogorevalo zlato materino srce, ki je hrepenelo videti sina duhovnika, ter ostale otroke, kateri so se morali zaradi komunističnega nasilja umakniti v tujino.
Pokojnica zapušča sina duhovnika Franca, ki deluje v Slovenjem Plajberku na Koroškem, sina Petra, hčeri Marijo Šuman in Amalijo Peklar ki so vsi Clevelandu, v domovini pa hčer Matildo Jančar, žalujočim družinam in sinu Francu naše iskreno sožalje; blagi pokojnici pa naj da Večni Plačnik zasluženi mir in večno radost v nebesih.
METOD TURNŠEK, IN HRUMELA JE DRAVA
Roman, Trst 1955, 212 strani.
Podobno kot je postavil I-van Korošec s svojo knjigo: "Čas pod streli" dostojen spomenik v literaturi domobrancem in trpljenju našega naroda pod komunističnimi bra-tomorci, je Metod Turnšek svoj roman "IN HRUMELA JE DRAVA" posvetil spominu nedopovedljivega gorja slovenske domovine v dobi nemške in italijanske okupacije.
Prizori se odigravajo predvsem na štajerskem, kjer so hitlerjanci nasilna uničevali slovensko kulturo in slovenski narod. Delo je pisano zelo realistično, nekatere osebe so celo zgodovinsko resnične. Zanimivi so prizori zavednih slovenskih dijakov, ki se trudijo rešiti slovenske knjige s tem da jih zložijo v velike železne lonce in zakopljejo v zemljo pod cvetne nasade. Tipično je podal avtor izdajalske hitlerjanske podrepnike, ki so sestavljali sezname za odgon lastnih ljudi. Glavni junak romana, idealen akademik, reši svoje dekle, osmo-šolko s tveganjem poti preko meje iz Ljubljane na štajersko in nazaj. Njegov sklep potrdi celo njegov duhovni vodja (prof. Lambert), ki mu pomaga z nasveti in celo sam podvzame korake- za rešitev dekleta. Zelo realistične so tudi peripetije in okolnosti, s katerimi sta morala obračunati oba mlada človeka, da sta se
| mogla rešiti iz nacističnih krempljev.
Naslovno stran je opremil akad. slikar Tone Mihelič.
Knjigo toplo priporočamo. Prodaja jo tudi Uprava SD.
MIČ
Razgovori in razgledi prinašajo v 6. številki naslednjo vsebino: Duh, oseba, občestvo, Nekaj misli k stanovski ureditvi družbe (s slovenskim slovstvom), Psihologija medčloveških odnosov (M. Čuješ), Stoicizem in krščanstvo (J. Mantuani), Tomaževa filozofija (J. Mantuani), Tomaževa etika (J. Levstik). 'Menja stanov, del okrožnice Pija XII. o Skrivnostnem Telesu Kristusovem, Pisci in dela (Dempf, Fischl, Gabriel), Pogled v revije poroča o člankih v zvezi z okrožnico Quadragesimo anno v Social Order in (januar 1956) in The American Spciological review, od knjig pa poroča o Industrialism and The Popes (Ebert-Schnepp) ter o dveh delih Williama Guya Carra, The Red Fog Over America ter Pawns In The Game. Kdor se za razgovore in razglede zanima, naj piše ponje uredniku — 61 McFarland Ave., Toronto.
MOŽNOSTI ZA INŽENIRJE
Ker so kanadske potrebe po inženirjih večje, kot jih morejo zadostiti univerze, imajo od evropskih izobražencev inženirji, zlasti električni, še največ izgleda,' da bodo prišli do zaposlitve v svoji stroki.
— CS 262-1
TORONTO
Mutual Cooperation League,
skupna organizacija narodnostnih skupin, ki ječe pod komunistično diktaturo, je priredila 29. aprila tretji večer pesmi, plesov in glasbe v dvorani Ukrajinskega doma. Pri pestrem programu smo bili Slovenci zastopani z dvema pesmima, ki sta ju peli ga. Milena Čekuta ter ga. Anica Le-ban. Na harmoniki ju je spremljal g. Toni Antlej.
Dramatski odsek je 14. in
15. aprila igral v cerkveni dvorani igro Izpod Golice, ki je prirejena po povesti S. Sa-vinška. Režiral je g. Lojze Po-nikvar, oder je opremil g. Ot-mar Mauser.
V Torontu se je v okviru
župnije ustanovil odsek Katoliške ženske lige, ki predstavlja z Društvom Najsvetejšega Imena uradni cerkveni stanovski organizaciji v toront-ski nadškofiji.
Dne 21. aprila je umrl v splošni bolnici v Torontu naš primorski rojak g. Franc Fa-tur, katerega pogreb je bil v ponedeljek, 24. aprila v Port Hope, Ontario. Ker sta z njegovo smrtjo ostala žena in otrok brez vsakih sredstev, so začeli njegovi rojaki zbirati prispevke za kritje stroškov pogreba in za podporo obema, v Torontu lahko pošljete svoje-prispevke v ta namen na: Rev. Dr. Jakob Kolarič, C.M., slovenski župni urad, 594. Manning Ave. Vabimo vse Slovence, da širokogrudno prispevajo!
Dne 14. aprila 1956. sta se v slovenski cerkvi na Manning Ave. poročila g. Franc Cerar in gdč. Marica Bastič. Poročne obrede je opravil častiti g. župnik pri Mariji Pomagaj v Torontu. Mlademu paru obilo božjega blagoslova na skupni življenski poti!
OBČNI ZBOR MUTUAL
COOPERATION LEAGUE
Na občnem zboru 8. aprila so bili izvoljeni v izvršilni odbor zastopniki naslednjih narodnosti: Predsednik — Ukrajinec, prvi podpredsednik — Madžar, drugi podpredsednik — Litvanec, tretji podpredsednik — Letonec, glavni tajnik — Slovak, glavni blagajnik — Belorus, referent za tisk — Slovenec, nadzorniki: Estonec, Hrvat in Macedonec. Organizacija šteje 15 narodnosti.
CHICAGO
SLOVENSKA NAGRADA ZA L. 1956
Slovensko nagrado za 1.1956, ki jo podeljuje letno Sloven-sko-ameriški radijski klub v Chicagu, je dobil g. Frank Yankovic kot priznanje za njegovo "zabavanje milijonov /Amerikancev/ z osrečujočo polka glasbo". Nagrado je dobil 22. aprila. Nekatere njegove gramofonske plošče so dosegle ta uspeh, da so presegle milijonsko naklado.
Lepi uspeh slovenskega radijskega festivala. V nedeljo 22. aprila so Slovenci iz Chi-caga, pa tudi daljne okolice napolnili prostorno dvorano Falkon. Pazljivo so sledili pestremu programu slovenskega radijskega festivala, ki ga je vodil predsednik dr. Ludvik Leskovar. Obširen program je obsegal nastop treh pevskih zborov, štirih orke strov, ple-salne skupine slovenskega radijskega kluba ter solistov.
Na tem festivalu je bilo podeljeno slovensko odlikovanje (Slovenian Award) za leto
SPOROČILO	"Kaj bo z Jugoslavijo in Slo
venci" sta tokrat vsled poma-Članka "£ilj naše borbe v njkanja prostora morala iz-Sloveniji v času okupacije" in pasti!
Dobro jutro! Jaz sem vaš
Popisovalec
Samo
Westinghouse
vam prinaša
POPIS 1956 —
BISTVENA MERA
KANADSKE RASTI
samoodtajanje "BREZ LEDU" Vam ni treba ničesar storiti!
Ostani hladen in udoben z zaščitnim pokrivalom za pazduhe in stegna. Penmanovo lahko bom-baževinasto spodnje perilo vsrka pot — se prilega, ne utesnjuje, se lahko pere. Vse vrste, ki jih želite — za može in fante.
Poznani že od 1. 1868.
B-FO-5
Ko se bom čez nekaj tednov oglasil pri Vas, bom vprašal samo nekaj preprostih vprašanj —i-me, starost in zakonsko stanje vseh, ki prebivajo na Vašem naslovu. Če živite na farmi, bo še nekaj vprašanj zadevalo število akrov, pridelek, živino in orodje.
Sprejeta informacija bo ostala zaupna.
Vsak zapisovalec je moral priseči, da bo varoval tajnost.
Po državnih zakonih se smejo pri popisovanju zbrani osebni podatki o poedinih Kanadčanih porabljati samo za splošno statistiko. Ni jih dovoljeno razodeti nobeni državni ustanovi ali zasebni organizaciji.
Kanada je uvedla to štetje, da ugotovi svojo hitro rast. Statistični podatki so potrebni za kritje in načrt narodnih potreb — šol, skupne naprave, skrbstvo, proizvodnja kmetij in industrije, zaposlitev.
Predstavlja veliko delo — Vaše sodelovanje bo pomagalo, da ga izvršimo hitro in točno.
Vsak popisovalec ima tako uradno legitimacijo za dokaz, da je bil določen od kanadske vlade za pomoč pri popisu. Zahtevajte, da jo pokaže.
12 kubičnih čevljev kapacitete zavzema samo 32 "površine. Velikanska ledenica v celotni širini, kjer lahko hranite ali zmrznete 51 funtov zmrzle hrane... Priročni oddelek za meso za 18 funtov nudi pravilen hlad, vlago in spreminjanje zraka za varno in dolgo hranjenje... udobne police za dviganje in izvlačenje... Dva posebna predala hranita 2/3 mernika sveže zelenjave... razen tega še posebne police za shrambo in lahko dosegljive shrambe za jajca in surovo maslo v vratih.
Ničesar se ni treba dotakniti ali storiti: "brez ledu", led se začne taliti, brž ko se naredi... potem pa voda izhlapi, tako da ni treba ničesar prazniti. Po odtalitvi takoj zopet zmrzne, da ostanejo zmrznjena jedila zmrznjena. Ni nobenih kazal, gumbov ali ur, ki jih je treba nastavljati... ničesar ni treba krhati in lomiti. Za najboljši kup v Kanadi obišči še danes Westinghausovega prodajalca.
You can be sure... if it's
Balbriggan Lahko Spond je Perilo
CENSUS OF CANADA, 1956
Ol .t. No. P.A. No. JAIL-DOMINION BUREAU OF STATISTICS

Dominion Stoti »lición
Na razpolago v 40 različnih barvnih kombinacijah Navdušenje vzbujajoče razne barvne kombinacije za poljubno izbiro. Za kontrast ali harmoniranje katere koli od 10 vrat v težkih vinilnih barvah... s katero koli od 4 bleščečih barv kabineta. Ta doživljenjska vrata se ne bodo za-piazala ali izgubila svežost barve... ena sama poteza z Vlažno krpo jih očisti.
"SMEM PRITI NA KOSILO?
DELAVSKO UPRAŠANJE..
(Nadaljevanje z 2. strani.) ji meri kot opravljati družbi koristno delo je prevrnitev reda in vodi do usodnih posledic.
Če delavec misli zgolj na mezdo in zanemarja delo, če gleda podjetnik zgolj na dobiček in se ne ozira na družbeni smoter vse proizvodnje, pomeni to izkoriščanje potrošnika in prekršitev proti obči blaginji. Ta prevrnitev reda se pojavi vselej, kadar izgubi delo pri proizvodnji prednost pred ostalimi sredstvenimi či-nitelji.
Delo je človeku sredstvo za razvijanje in obogatitev oseb-
nosti ter za obvladanje umskih ter nravnih zmožnosti, v nadnaravnem redu pa služba Bogu.
V industriji se ta namen ne dosega in Pij XI. je ugotovil (Q. a: 135) da prihaja mrtva snov iz tovarne izboljšana, med tem ko se ljudje v njej kvarijo in ponižujejo.
(Konec prihodnjič)
R. ČUJEŠ
RAST INDUSTRIJE
Po izjavi kanadskega delovnega ministra M i 11 o n a F. Gregga so kanadske tovarne v 1. 1955 ustvarile najmanj 14.000 novih delovnih mest.
— CS 262-4
Willowdale, Ont.). Med drugim je povedal zanimivost, ki je ni bilo mogoče sporočiti javnosti preko svetovnega časopisja, ki ga obvlada veleka-pital, da se je začelo bombardiranje mest v drugi svetovni vojni šele, ko je velekapital spravil v Angliji na vlado Churchilla. Isti dan, ko je Churchill nastopil vlado, so o-polnoči pobrali v Angliji iz po-
VSELITEV — ZAROKA,
DRŽAVLJANSTVO — POROKA
To primero je rabil kanadski minister za državljanstvo in vseljevanje J. W. Pickers-gill v nagovoru naseljencem iz Nizozemske v Chathamu, Ont. 13. aprila 1956. Dejal je, da Kanada želi priseljence, ki se bodo v doglednem času znašli v Kanadi. Ko se priseljenec prijavi za Kanado, mora imeti resen namen, da bo v deželi ostal. Kljub temu mu je na prosto dano, da se vrne, če postane razočaran v svojih pričakovanjih. Po petih letih mu je dana možnost, da "sprejme
stelj okrog 400 oseb, ki so vplivale na prejšnjo, vlado, naj omeji vojaški spopad, kolikor le mogoče, ker je medsebojno uničevanje samo v korist ve-lekapitala. Te osebe so bile zaprte štiri leta in pol, ne da bi bili česa obtoženi. Vse demokratske svoboščine zanje niso obstojale.
Ker koristi vsaka revolucija tem velekapitalistom, je
kanadsko državljastvo. Čeprav želimo, da bi vsi priseljenci postali državljani, državljanstva nikomur ne vsiljujemo, ker hočemo da se zato svobodno odloči kot za zakon.
CHICAGO
Ameriška katoliška slovaška liga zboruje letos v Chi-cagu — 16. in 17. maja. Zborovanje prične pontifikalna maša kardinala Samuela St-ritcha, ki bo tudi glavni govornik na zborovanju. Liga podpira zlasti slovaške bogo-slovce, ki študirajo v zavodu sv. Nepomuka v Rimu in po drugih zavodih.
edino sredstvo proti tej zaro-sti vzgojiti državljane ter jih poučiti, da bodo spoznali nevarnost ter zahtevali preko svojih parlamentarnih poslancev, da odloča v državi res volja ljudstva, ne pa volja ve-lekapitala (kanadsko gospodarstvo obvlada 10 oseb!) ter njihovih plačanih ter posebej šolanih "izvedencev". Udeležba: 17 oseb.
AD No. 6A
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomi-larju. Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE,. PREKAJENE
SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
Slovenska država izhaja petnajstega v mesecu. Naroča se pri upravi,61 McFarland Ave., T o r o n t o 10, Ont. Canada Letna naročnina znawa: Za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.- pezov, za Brazi-ljo 50 kruizeirov, za Anglijo 0.75 L, za A v s t r i j o 30.- šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Din 600 za $1.- Narodna Banka. — Dostava v 14 dneh,
poština $1.50. Paketi — Kolesa — Stroji BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Karte za ladje ter letala
Carl Vipavec
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH DRUŽIN-
S™ IN PRAVNIH SLOVENSKI ODVETNIK ZADEVAH NA:	IN NOTAK
278 Bathurst St., Room 4, To ronto, Ont. — EMpire 4-4004
PROSIM, POVABITE ME— Y IN UŽIVAJTE ČUDOVITI
NOVI SUNBEAM KRUH
• «
NA PRODAJ SAMO V TRGOVINAH ZA HRANO V VASI OKOLICI!
BOŽJI RED ALI SATANOV
(Nadaljevanje z 1. strani.) joči se strani, da so svetovni kapitalisti naložili na Švedskem 50 milijonov dolarjev za Lenina za financiranje komunistične revolucije v Rusiji). Podrobnosti je objavil v dveh knjigah "The Red Fog over America" ter "Pawns in the Game" (staneta po 1.50$ in se naročata pri Publication Committee, 62 Talbot Road,
TRGOVCI: Za dostavo
kličite-RU 1-4607
je NOV — je N O V — je okusno NOV!
NOVI Sunbeam kruh je POVSEM NOV kruh s POVSEM NOVIM okusom. NOV proces počasnega pečenja daje Sunbeam kruhu gladko in enotno testo. Mehek in pripraven
za prepečenec.
NOV ovitek prepojen s plastikom zapečati vsako jutro sveži okus in vonj Sunbeam kruha. Ga
ohrani svežega dalj časa. Preizkusi takoj novi Sunbeam kruh. Glej na Miss Sunbeam na vsakem svetlem ovitku NOVEGA Sunbeam kruha.