Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proate. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna Številka 10 v.
Še premalo bojnih ladij.
V zadnji številki smo objavili skupni avstro-ogrski proračun, ki je žalostno zanimiv zaradi ogromnih svot, zahtevanih za vojno mornarico. Tristodvanajst milionov naj plača avstrijsko prebivalstvo le za nove ladje. Omenili pa smo takoj, da je to očividno le prvi grižljej in da pridejo v kratkih letih nedvomno nove zahteve, ako se dovolijo te. Na potrditev našega mnenja ni bilo treba dolgo čakati. V petek je govoril v mornariškem odseku ogrske delegacije poveljnik vojne mornarice grof Monteccuccoli ter razvil »program« za izgradbo naše marine, ob katerem se morajo ljudstvu zježiti lasje na glavi.
Da pridemo do jasnejše slike, ponovimo, kaj zahteva letošnji proračun za izredne mornariške potrebščine. Do leta 1816. se ima zgraditi in plačati: 4 dridnavti po 6O6 milionov kron; 3 križarke po 10 milionov; 6 torpednih čolnov po 3 in 12 po 1 milion ter 6 podmorskih čolnov po 133 milionov. To znaša 312 milionov. Za dobo od leta 1915. do 1920. pa je po Monteccuccolijevih trditvah »neizogibno«, da se zgrade še: 3 dridnavti, 3 križarke, 6 velikih torpedovk, 24 manjših torpedovk, 6 podonavskih monitorjev in 5 ladij za patrulje. Te nove zahteve bodo znašale zopet približno toliko kolikor letošnje, na vsak način čez 300 milionov. V devetih letih naj torej plača avstrijsko prebivalstvo približno 700 milionov samo z?, nove lad;e.
Za danes so to »izredne« zahteve. Kdor nekoliko površno računa, prezre ob teh velikanskih svotah lahko, kako naraščajo redni stroški, ki jih zahteva militaristično marini-stični moloh. Leta 1897. je znašal redni mornariški proračun 28 milionov kron; letos pa dosegajo le redne zahteve 68,657.210 kron in če prištejemo prvi obrok izrednih zahtev s 55 milioni, požira vojna mornarica že letos čez 123V2 miliona.
Mornariški poveljnik pa pripravlja prebivalstvo še na nekaj lepšega. V delegacij-skem odseku je namreč dejal, da bo bolje, če se primerno zvišajo redne mornariške zahteve in se jim vsaj od leta 1915. dalje pripišejo obroki za nove ladje, ki so sedaj računani kot izredna potrebščina. To filozofijo je treba prav razumeti. Ce pridejo take zahteve le enkrat med redne potrebščine, tedaj sploh ne izginejo več iz proračuna. Prebivalstvo se ima tako navaditi na tako ogromne svote, da bi se mu v par letih zdele popolnoma naravne in da se ne bi niti čudilo novim zahtevam, ki potem na noben način ne izostanejo. Tudi to ni le slutnja, ampak grof Monteccuccoli je govoril jasno, rekoč, da je popolnoma izključeno, da bi moglo mornariško vodstvo v bližnjih letih izhajati z »enako majhnim zvišanjem celotnega proračuna.«
Ljudem, ki znajo le malo misliti, seveda ni bilo treba pripovedovati tega, Čim se dovoli gradba dridnavtov, se razume sa:no do sebi, da morajo slediti križarke in torpe-dovke. Za vse te morilne igrače pa je seveda treba tudi novih oficirjev in mornarjev. Zato se ima število mornariškega moštva zvišati od 14000 na 21.000 mož. Zanje je treba novega orožja, novih uniform. Potem pa je naravno, da se poveča vsa uprava, treba bo novih mornariških komisarjev, nove birokracije in tako gre to dalje v neskončnost. Vse te potrebščine postanejo same ob sebi »redne« in se avtomatično množe od leta do leta.
Mornariški upravi se zdi vsa reč strašno enostavna. Ona pravi, da potrebuje ta denar, delegacije naj ga dovolijo in parlamenta naj skrbita, odkod se vza.ne. Precej verjetno je seveda, da se bo res tako zgodilo. Razven peščice socialnih demokratov v avstrijski delegaciji hočejo vsi delegatje biti »patrioti«. Slišali bomo nekoliko lepih go-
vorov o težkih bremenih, ki jih nosi ljudstvo, nekoliko prepira, katerim kapitalistom naj se da dobiček od teh stavb, a kadar pride do glasovanja, bodo meščanski delegati kar tekmovali, kdo da bo z večjo vnemo glasoval za milione. Potem bo skrb finančnega ministra, da preskrbi denar in sredstvo za to bodo novi davki.
Kakšni bodo davki, si je pa približno mogoče sešteti na prste. Bienerthovo vlado poznamo, meščanske stranke tudi poznamo. Če bi bilo kaj upanja, da poplačajo milione milionarji, bi jim človek privoščil veselje nad barkami. Toda na to ni v sedanjih razmerah niti misliti. Meščanska večina bo sklenila nove indirektne davke in plačevalo bo ljudstvo. Niti sanjati se ne sme prebivalstvu, da bo draginje konec. Nasprotno! Vsled novih davkov, ki bodo ob tem slučaju neizogibni, se mora še povečati. Popolnoma jasno je, da zadenejo največja bremena zopet delavsko ljudstvo.
A to je le en del butare, ki se pripravlja. Tudi vojska na suhem ima velike zahteve. Povrh pa še domobranstvo. Če se vpelje dveletna vojna služba, hoče vojno ministrstvo porabiti to za ogromno zvišanje števila rekrutov. Obenem se ima domobranstvo postaviti na lastne noge, napraviti iz njega nekaka popolna druga vojska in koliko bo to veljalo, se more danes komaj slutiti. Povrh zahtevajo dežele, ki so skoraj vse bankrotne, saniranje svojih financ. Tudi za to je treba težkih milionov in tudi to se ima iztlačiti iz ljudstva.
In iztlačilo se bo. Blazno bi bilo slepiti prebivalstvo in mu delati kakšno upanje. Dokler bo pošiljalo v zakonodajne zbore take ljudi kakor sedaj, je vsako zboljšanje nemogoče in samo poslabšajo se razmere. Pomoč bi mogla priti ie od ljudstva. To pa bi se moralo organizirati, da si ustvari moč. Dokler noče ljudstvo razumeti te resnice, je vsaka kritika zaman.
Ali bo naše delavstvo res čakalo, da pride dan, ko bo moralo obupati? Če se ne osvesti, pride ta dan prej nego misli!
Državni zbor.
Proračunska razprava je v prvem čita-nju končana. Proračun je izročen odseku. Debata je pokazala, da so imeli socialni de-mokratje prav, ko so glasovali za to, da se opusti posebna razprava o Bienerthovi brezpomembni »programatični izjavi«. Vse tisto, kar bi se bilo dalo povedati v posebni razpravi, se je lahko povedalo v proračunski debati.
Mnogo pa se ni povedalo. Stališče socialne demokracije je pojasnil sodrug dr. Adler in njegov govor je obsegal najimenitnejšo kritiko Bienerthove politike. Zanimivo je bilo še to, kar je govoril dr. Kramar. Sicer pa meščanske stranke same s seboj niso na jasnem. Vse čaka z največjo napetostjo, kako se razvijejo stvari v proračunskem odseku, kjer pride kot najkočljiveiša točka italijansko vseučilišče na dnevni red. Od tega je morda odvisna usoda Bienerthove vlade. Italijani pravijo, da so se naveličali zavlače-nja njihove zadeve in pritiskajo, da se odloči. Brez Italijanov nima Bienerth večine. A nihče ne more povedati, kakšno usodo doživi vseučilišče v odseku.
V tem meglenem položaju se porajajo vsakovrstna ugibanja in mnogo se govori zopet o razpustu državnega zbora. Bienerth, ki nima druge želje nego ostati ministrski predsednik, dokler je le mogoče, bi bil nemara res sposoben za to. Pridobil pa s tem vendar ne bi nič druzega, kakor da bi si podaljšal klaverno življenje do prihodnjih volitev. Da bi mu te prinesle večino, je popolnoma izključeno. Otvoritev novega državnega zbora bi bila njegova politična smrt.
Verjetno je, da bo sedaj izkušal rneše-tariti, kolikor bo mogoče. Navadno je imel
celo v tem nesrečno roko. Zdaj bo to naj-brže še težje, ker se je celo pri svojih prijateljih polagoma pripravil ob vse zaupanje. Povrh pa ima še strašno nerodne pomagače. Med njimi igra posebno vlogo naučni minister grof Stiirgkh. V njegovo področje spadajo vseučiliška vprašanja in tu dela mož težave na vse strani. Med slovenskimi zahtevami je najvažnejša ta, da se prizna zagrebškemu vseučilišču reciprociteta, tako da bi izkušnje na univerzi v Zagrebu veljale tudi v Avstriji, kakor veljajo avstrijske izkušnje na Hrvaškem. Čisto resno pa poročajo, da se grof Stiirgkh upira tej zahtevi in da tudi noče dovoliti slovenskih docentur v Pragi in Krakovu.
Zaradi zagrebškega vseučilišča se baje sklicuje na to, da nasprotujejo reciprociteti deželni šefi na jugu in avstrijska vseučilišča, ki stoje na stališču, da zagrebška univerza ne dosega znanstvene višine avstrijskih. Zaradi deželnih šefov si ni treba mnogo beliti glavo. Oni dajejo vedno od sebe taka mnenja, kakršna želi vlada. Stališče avstrijskih vseučilišč je pač ponekod umljivo. Da ne stoji zagrebška visoka šola na enaki višini kakor n. pr. dunajska ali praška, se lahko prizna. Toda tudi v Avstriji imamo mala vseučilišča — u. pr. Inomostu — ki se gotovo ne morejo kosati z dunajskim. Razun tega pa prihaja v poštev, da bi se tudi zagrebško vseučilišče povzdignilo vsled recipro-citete, ne le ker bi se prav znatno povišalo število dijakov, ampak ker bi bilo potem prisiljeno tekmovati z avstrijskimi univerzami.
Vladi pa sploh ni verjeti, da bi imela znanstvene pomisleke. Če bi ji res delaii take preglavice, tedaj ne bi zanemarjala svojih lastnih visokih šol tako, da so bili zaradi tega že dijaški štrajki 7. odobravanjem profesorjev. Bienerthu in Stiirgkhu roji veliko bolj strah pred »trializmom« po glavi. Naslikali so ga nemški nacionalci in to je dovolj. Če bi slovenski dijaki zahajali na Hrvaško, se gospodje boje, da bi Zagreb postal nekakšno jugoslovansko središče. Kako da bi se tega ne bali ?
A vendar je Stiirgkhova taktika zelo nezmiselna. Kakor mora vsak trezno misleči človek priznati, da se slovensko vseučilišče ne da ustanoviti kar čez noč, tako se mora tudi spoznati, da je sedanji položaj nevzdrž-ljiv in reciprociteta z zagrebškim vseučiliščem je za Slovence in Hrvate važna, za Avstrijo pa lahka zahteva.
Zaradi delegacij ne bo do 7. februarja nobene seje parlamenta. Zborovali bodo samo odseki. Potem pa pride na dnevni red zakon o ženskem nočnem delu, ki ga je vrnila gosposka zbornica in pa izprememba društvenega zakona, ki ima ženam priznati pravico, da morejo biti članice političnih društev. Nadalje pride v razpravo zakon o krošnjarenju in pa agrarne operacije.
Na vsak način mora biti delavstvo pripravljeno za vsak slučaj. Če se Bienerthu ponesreči v proračunskem odseku, tedaj je vsekakor lahko mogoče, da imamo v najkrajšem času nove volitve. Socialna demokracija se jih nima bati. Ampak presenetiti ne smejo delavstva. Zato je treba odpirati oči in ušesa.
Politični odsevi.
Vseučiliška stavka v Krakovu.
Na vso moč silijo klerikalci, da bi dobili šolstvo v Avstriji popolnoma v svojo roko, pa se že nikakor več ne zadovoljujejo z nižjim in srednjim šolstvom, temveč posegajo vedno drzneje po vseučiliščih. Na eni strani vodijo ostuden boj z denunciacijami in podobnimi podlimi stedstvi zoper profesorje, ki ne uklanjajo tilnika pred njihovimi nazadnjaškimi zahtevami, kakor so ga vodili zoper Wahrmunda, na drugi strani pa vsiljujejo svoje znanstveno nesposobne ljudi na
vse fakultete, da bi polagoma klerikalizirali ves profesorski zbor. To čedno delo jim je olajšano, ker dobivamo v Avstriji same take naučne ministre, ki so že bolj ministrantje. Tudi grof Stiirgkh, ki se je kot poslanec delal velikega liberalca, se zdaj priklanja pred klerikalci in krščanskimi socialci do tal in ovira svobodni razvoj znanosti, kjer le more. Zato se ni čuditi, da raste klerikalcem greben in da kažejo svoje namene od dne do dne bolj očitno.
S tem so povzročili v Krakovu na Ga-liškem velik boj, katerega posledice se lahko še zelo povečajo. Vsiliti hočejo krakovskemu vseučilišču nekega Zimmermanna za profesorja »krščanske sociologije«. Neklerikalne dijake je ta namen ogorčil iz dvojnega razloga. Gospod Zimmermann ni dokazal svoje sposobnosti za profesuro z ničemer kakor z nekaterimi ničvrednimi brošurami, v katerih je psoval in grdil socialno demokracijo. Prvi razlog je torej bolj osebnega značaja. Raz-dražil je pa dijake tudi poizkus, da se vtihotapi na vseučilišče pod pretvezo discipline, katere sploh ni, navadna klerikalna agitacija. »Krščanska sociologija« bi bila ravno nekaj takega kakor »katoliška matematika« ali pa »krščanska kemija«. Sociologija je znanost, ki ne prenaša nobenega cerkvenega ali verskega plašča, če ima ostati znanost. Njena naloga je, preiskavati postanek in razvoj človeške družbe ter dognati zakone, po katerih živi družba. To je mogoče samo na objektivni podlagi in brez predsodkov. Ime «krščanski« pa označuje tukaj že predsodek in namen takega nauka je jasen.
Čisto naravno je, da nima taka agitacija nič opraviti na znanstvenem zavodu. Dijaki so se temu poizkusu uprli že pred dvema mesecema. Takrat je bil famozni profesor naznanil predavanje za dijake vseh fakultet. Z demonstracijami so svobodomiselni in socialno demokratični dijaki preprečili ta namen. Na to je akademični senat vpeljal strogo preiskavo in pred kratkim se je zvedelo, da hoče nastopiti z najstrožjimi kaznimi zoper dijake, katere smatra za krive. Dijaki so sklicali shod in sklenili, da razglase stavko, če se uresniči ta vest.
V soboto popoldne se je objavila disciplinarna sodba. Bila je nezaslišano stroga. Dva dijaka sta bila religirana (odslovljena) in sicer Janiklepsky za vse čase, Heldmann pa za tri semestre. Prvemu se je očital strašni greh, da rektorju kot voditelj dijaške depu-tacije ni dejal: »Vaša magnificenca«, ampak enostavno »gospod rektor«. Heldmann pa je relegiran, ker je predsedoval shodu v tisti dvorani, v kateri je imel predavati Zimmermann.
Dijaku Baftigu se je odrekla za pol leta pravica, napraviti zadnji dve rigorozni izkušnji v Krakovu. Njegov greh je bil v tem, da je na nekem socialno demokratičnem shodu poročal o Zimmermannovi zadevi. Razun tega je 246 dijakov dobilo svarilo in consi-lium abeundi, t. j. svet. da naj zapuste vseučilišče, ker bodo ob najmanjšem disciplinarnem pregrešku odslovljeni. 16 dijakov je dobilo enostaven ukor, 263 je oproščenih.
Takoj po razglasu te sodbe se je sešel dijaški odbor, ki je bil dan prej izvoljen ter je takoj razglasil stavko. V soboto popoldne
je bilo vsako predavanje onemogočeno.
*
* *
Ker so profesorji v pondeljek s pomočjo klerikalnih dijakov hoteli po sili prirediti predavanja, so stavkujoči dijaki sklenili, da jih preprečijo na vsak način. Med klerikalnimi in protiklerikalnimi dijaki je prišlo vsled tega do mnogih bojev, v katerih so bili klerikalni študentje poraženi. Pred vseučiliščem je stalo na tišoče gledalcev, dasi je močno snežilo. Akademični senat je poklical policiio, ki je obkolila vseučilišče. Ob 6. zvečer sta prišli dve stotniji infante-rije na njeno mesto.
Dijaki na lvovskem vseučilišču so iz solidarnosti s krakovskimi stopili v stavko. Svobodomiselni dijaki na Dunaju so sklenili, da prirede protestno akcijo proti krakovskemu senatu.
*	Proti dveletni vojaški službi nastopa nemško nacionalna zveza. To se seveda ne sme razumeti tako, da bi bili nemško meščanski poslanci postali antimilitaristični in da so sploh zoper vojaško službo. Le zoper skrajšanje vojaške službe na dve leti hočejo glasovati. To skrajšanje stane nekaj denarja, kar je bilo že davno znano. In tega izdatka nočejo dovoliti. Ali za vse druge vojaške zahteve, za nove bojne ladje, za kanone, za vse bodo glasovali. Militarizem ne sme trpeti ; naj rajši trpe vojaki tri leta I
*	Zaradi ljudskega štetja je novi minister za notranje zadeve izdal naredbo, ki omenja neštete pritožbe zaradi napačnega vpisovanja in ukazuje, da se ne sme na pri-toževalce nikakor vplivati, temveč le gledati na to, da se napovedi strank vjemajo z resnico. Nadalje omenja, da se javlja vsled ljudskega štetja v mnogih krajih nacionalen bojkot. Deželne vlade naj strogo pazijo na to, da se gospodarski bojkot kot agitacijsko sredstvo v političnem boju povsod energično prepreči. Končno zahteva ministrstvo, da se povsod v tem oziru enako postopa in prepreči vsako dozdevanje, kakor da bi se neenako ravnalo s posameznimi političnimi ali narodnimi strankami. — Koliko je zalegel ta ukaz, se bo že pokazalo. Vsekakor prihaja nekoliko prepozno.
*	V Poštorni je novi občinski svet volil Gessmanna za častnega meščana. To je zahvala za to, da je krščansko socialni deželni odbor razpustil prejšnji češki občinski svet in s pomočjo komisarja dal izvoliti sedanjega.
*	Ob avstrijsko ruski meji so se zadnji teden spoprijeli avstrijski žandarji z ruskimi vojaki. Žandarji so bili odpravili dva ruska podanika, nekega Schneiderja in Čer-nija na mejo pri Podwoloczyski. Izgnanca sta baje hotela skočiti v reko in žandarji so mislili, da hočeta splavati nazaj na avstrijsko ozemlje. Med tem so prišli ruski mejni vojaki v bližino. Eden izmed njih je ustrelil in Schneider se je zrušil. Černi pa je skočil v vodo. Ruski vojaki so ga preganjali na avstrijsko ozemlje. Žandarji so jih pozvali, naj zapuste avstrijska tla, a ker so vendar ostali, je eden ustrelil. Na to je prihitela vsa ruska straža, sestoječa iz 30 mož. Z obeh strani se je streljalo. Boj je trajal več ur, potem šele so ruski vojaki zapustili avstrijska tla. O dogodku se bo govorilo v delegacijah.
*	V ogrskem parlamentu so imeli zopet kraval. V petek je o bančnem zakonu med drugimi govoril neodvišnjak Hock. Priznati se mora, da je govorh dosti velike neumnosti. V Avstriji — je pravil — se je zadnja leta marsikaj izpremenilo, samo ne sovraštvo do Ogrske. Pozabili so na Dunaju, kakšne službe so Madžari izkazali avstrijski ustavnosti; padec Metternicha. akcija grofa Andrašija leta 1870., ki je uničila češko državno pravo in obvarovala nemško nadvlado v Avstriji, vse to je pozabljeno in beseda »Einmarschieren« se sliši po dunajskih ulicah tako pogostoma kakor leta 1870. v Parizu klic »V Berolinl« Avstrijske vlade delajo baje tako kakor Wallenstein, ki je dal svojim vojakom kakšno mesto za plen, kadarkoli so bili nezadovoljni. Če je v Avstriji kakšna stranka nezadovoljna, ji daje avstrijska vlada ogrsko državno pravo za plen (1) ... Ko ga je predsednik Navay opomnil, naj govori o stvari, je začela opozicija kričati. Predsednik je žugal, da odstopi. Kraval je trajal dobrih deset minut, potem je Hock končal svoj govor.
*	V nemškem državnem zboru je kan-celar Bethmann Hollweg v razpravi o ustavi za Alzacijo govoril tudi o pruski volilni pravici in o privilegiranem položaju Prusije. Dejal je: »Položaj, ki je Prusiji določen v zadevah skupne države, se ne more nikakor primerjati s položajem kateregakoli drugega dela Nemčije. Demokratična poplava pruskega deželnega zbora, ki bi lahko povzročila izpremembo v ministrskih in drugih uradih, bi pomenila popolno desorganizacijo države (I). Prusija si bo uredila volilno pravico po lastni volji, ne pa po zgledu drugih držav tako, da bo kot predsedstvena sila lahko vodila enakomerno politiko Nemčije (!). — Na levi so izzvale te besede velik nemir. V južnih državah, katerim že davno ne ugaja gosposka politika Prus'je, se že slišijo ostre kritike tega govora. Videti je, kakor bi kan-celar slutil, da so njegovi dnevi šteti, pa bi se pred padcem rad še nekoliko postavil. Njegovo nastopanje je od dne do dne bolj ošabno in prevzetno, pa tudi od dne do dne manj pametno, dasi sploh ni bilo nikdar posebno modro.
*	Pruski poslanik pri vatikanu pl. Mühlberg je povzročil velikansko pozornost z govorom, ki ga je imel vpričo visokega nemškega duhovništva. Protestiral je nam-
reč energično proti govoricam, da je katolicizem v Nemčiji preganjan. Vse prej — je dejal — bi se lahko reklo, da terorizira katoliška manjšina 45 milionov nemških protestantov. Postopanje papežke kurije je silno razdražilo protestante in spravilo verski mir v Nemčiji v resno nevarnost. Z ostrimi besedami je poslanik vprašal, kdaj se bo Rim navadil, priznavati nemški protestantizem kot enakopravno moč. Pravijo, da je ta govor učinkoval kakor bomba. Verjetno je že.
*	Francoski ministrski predsednik Briand je zopet enkrat dobil zaupnico. Na njegovo zahtevo je zbornica s 398 glasovi proti 73 sprejela resolucijo, ki izreka zaupanje, da bo vlada varovala svobodo strokovnih organizacij in jih držala v tistih mejah, ki jih določa zakon.
*	Portugalski minister Machado, ki zastopa zunanje zadeve, je izjavil nekemu časnikarju, da se je gospodarski in finančni položaj dežele zboljšal. Mednarodna politika ima miren in zaupljiv značaj. Vlada hoče rešiti vse diplomatične zadeve, za katere je bila prejšnja vlada nesposobna. Zakon o ločitvi cerkve in države se razglasi tekom tridesetih dni.
*	Bolgarsko-turška carinska pogodba je v soboto večer potekla. Kakor znano, se sedanji vladi ni posrečilo skleniti novo trgovinsko pogodbo.
*	Turčija pošilja vedno nove čete v Arabijo. Poveljnik armade v havranskem pogorju poroča, da je imel več srečnih bojev z vstaši. Vas Arak so vladne čete zasedle in kaznovale (?). V Gurulsafi so vjeli 25 revolucionarjev. V okraju Kerak so vjeli vse voditelje vstasev. V tem okraju je vstaja baje že končana. V Jemenu se je zopet pet plemen pridružilo Imamu Jahji. Vlada hoče baje najprej z vso strogostjo zatreti upor, potem se pa pogoditi z Jahjo.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
Imeniki za občinske volitve v Ljubljani bodo razpoloženi najbrže konec tega tedna, in sicer na ljubljanske mmagistratu. (Kakor se nam poroča zadnjo uro, se to zgodi dne 3. februarja.) Reklama-cijska doba traja 14 dni, vendar naj nihče ne čaka zadnjega dne. Razglas bo te dni tudi plakatiran po mestu. Zaupniki in tudi volilci naj store svojo dolžnost najprej v tem važnem roku. Pojasnila glede volilskega imenika in glede volitev se bodo dobivala odslej vsak delavnik od 6. do^ 7. zvečer tudi v našem apravništvu, Šelenburgova ulica 6,11., ob nedeljah in praznikih pa dopoldne od 10. do 11. Začetkom prihodnjega tedna izide tudi posebno navodilo za vo-lilce, ki mu bo cena 20 v. Sodruge in delavstvo sploh opozarjamo, da je treba resnega in odločnega dela, da pride v novem občinskem svetu mnogoštevilno delavstvo do primernega zastopstva. Delavstvo ne sme glasovati za liberalne ali klerikalne kandidate.
— Prijateljstvo do delavcev gre vpričo bližajočih se občinskih volitev močno v klasje. Klerikalci in liberalci se naenkrat zanimajo za delavsko bedo in za delavske potrebe ter obljubujejo delavcem zlate gradove, če jim dajo pri volitvah svoje glasove. Celo socialno politični so postali. Dr. Krek je očital liberalcem, da se pri oddajanju mestnega dela nikdar niso brigali za plačilne in delovne pogoje tistih delavcev, ki imajo izvrševati taka dela. Dr. Tavčar ga je po pravici zavrnil, da se tudi klerikalci pri deželnem odboru niso brigali za to. Lepo je, da imata oba gospoda prav. Liberalci se niso brigali, klerikalci pa tudi ne. Ampak zanaprej se bodo baje oboji brigali za delavce. Do volitev jim smemo že verjeti to. Kar bo dalje, je pa — bi dejal dober katoličan — v božjih rokah. Kako naj delavci naenkrat verjamejo besedam, ko so jih doslej vedno varale dejanja? Obljube, ki se delajo v stiski, niso bile nikdar nič vredne in po zakonu niti ne veljajo. Vendar pa se je v položaju nekaj izpremenilo in lahko bi se zgodilo, da bi se prihodnji občinski svet res bolj zanimal za delavce. Ampak tako bo le tedaj, če se ne bodo delavci zanašali na obljube, temveč na svojo moč. Z enostavnim sredstvom lahko delavci dosežejo mnogo. Složno naj volijo socialno demokratične kandidate, da pride čim več socialistov v občinski svet; čimveč jih bo, tembolj se bodo morali liberalci in klerikalci ozirati na delavske zahteve, ne iz ljubezni do delavbev, katere ni drugod kakor na jeziku, temveč zaradi svojega lastnega političnega interesa. Sicer so pa vse lepe besede odveč. Liberalci in klerikalci bodo zastopali interese svojih meščanskih, deloda-jalskih volilcev, ker jih bodo morali. Od njihovih glasov bo odvisno in delavcem na ljubo ne bodo podili teh slojev od sebe. Nasprotno med delodajalci in delavci pa ne spravi živ krst iz sveta in zato je smešno obljubovati delavstvu, da bo tisti varoval
njegove interese, ki mora varovati interese kapitalistov.
— Naglovo naredbo, ki hoče postaviti vsa katoliška društva pod škofijsko varuštvo in vpeljati v njih špionažo, zagovarja »Slovenec«, pa se krega z vsemi, ki niso navdušeni za ta ferman. Pri tem pa se dela časnikarski jezuit strašno nedolžnega, pa se čudi, da se more ta policajska naredba sploh kritizirati. Med »Slovenčevimi« bravci bo že dosti takih, ki se jim bodo v njih naivnosti klerikalni argumenti zdeli pametni. Tega jim nazadnje niti odrekamo, le da je ta pamet nekoliko preveč zvijačna in hinavska. »Slovenec« vprašuje: Kaj pa jena tem, če hoče škof vedeti, kaj se godi v katoliških društvih? Tisto društvo, ki noče nadzorstva, naj kc.r pove, da ni katoliško, pa bo.« To bi bilo prav lepo, če ne bi bila stvar nekoliko drugačna. Če je škof sam član kakšnega društva, mu ne bo živ krst zameril, da se briga zanj. Toda če hoče spraviti kot re-prezentant cerkvene oblasti društva pod svojo kontrolo, tedaj uničuje pravice, ki so državljanom, tudi katoliškim, z zakonom zajamčene. On se postavlja nad postavo in nad državo; nad postavo, ki določa društveno svobodo in nad državo, ki ima varovati to svobodo. Kaj se iz tega lahko praktično izleže naj pokaže zgled. Recimo, da se ustanovi katoliško delavsko društvo. Biti hoče delavsko, ampak med člani noče imeti ne-katoličanov. Da to označi, se imenuje katoliško. Zaradi tega imena hoče gospod Nagi, da ga imajo nadzorovati župniki in kontrolirati nadškofijski komisarji. Svoje skleoe bi imelo društvo predlagati ordinariatu. Da bi imeli člani take organizacije jasne pojme o razrednem boju, sicer ni verjetno. Vendar je mogoče, da imajo delavske občutke in da pridejo v konflikt z delodajalci. Take reči so se že zgodile na Nemškem, pa tudi na Dunaju. In zdaj naj pride nadškofijska kontrola. Ali je misliti, da se bo ta v podobnem slučaju brigala za versko prepričanje društve-nikov? Nadškofijski komisar ne bo tu preiskoval, če hodijo člani k spovedi, ampak svoj nos bo vtikal v tiste reči, ki se tičejo delavskega razmerja. Da se večinoma ne bo postavljal na stran delavcev, ampuk na stran podjetnikov, je več kakor gotovo. In katoliški delavci potem lahko vtaknejo svojo katoliško organizacijo za klobuk. Naj se obrača ta naredba, kakor se hoče, na vsako stran zija nesramnost. Zato ima država dolžnost, da jo razveljavi. Da je v klerikalnih društvih vohunstvo na vseh koncih in krajih, je itak že stara reč, ampak da bi se to kar oficielno ustanovilo, bi bilo vendar nekoliko preveč. Država, ki bi trpela tako predrznost, bi bolje storila, da bi kar likvidirala.
—	Za duhovnike prihajajo od dne do dne slabši časi. Če bo papež Pij X. še kaj dolgo papež, napravi iz njih še puščavnike in jim ukaže, da morajo živeti od kobilic in koreninic. Njegovih enciklik ni konca ne kraja, pa če tudi klerikalni listi ne priznavajo tega, je nezadovoljnost med duhovniki velika. Spogledovali so se, ko je prišel ukaz, da morajo menihi živeti po starih redovni-ških pravilih. Veliko razburjenja je povzročila prisega proti modernizmu, Četudi se je velika večina uklonila, ker hoče živeti, je vendar na tihem, včasi pa tudi prav glasno godrnjala. Zdaj pa poročajo, da hoče papež v zvezi s kodifikacijo cerkvenega prava zopet uveljaviti določbo, da morajo katoliški duhovniki nositi talar ter da ne smejo obiskovati ne gostiln, ne gledaliških predstav. Da taki nameni duhovnike zelo vznemirjajo, je že verjetno. Prepoved gledališča bodo pač le nekateri občutili, zakaj umetniške potrebe med večino duhovnikov niso ravno velike. Ampak kako naj žive, če jim papež prepove gostilno ? V mnogih krajih si ne bo mogel duhovnik niti predstavljati življenja brez gostilne in v marsikaterem slučaju si ga je res težko misliti. Če pa papež misli, da bo s to prepovedjo zboljšal moralo duhovništva, se zelo moti. Tisti, ki si žele prepovedanih užitkov, že najdejo pot do njih. Edino kar bo papež s temi ukazi dosegel, bo še več hinavščine. L Že dolgo ni bilo nikogar, ki bi pomagal katoliški cerkvi tako nizdol kakor Pij X.
—	Koncert „Glasbene Matice", ki je bil meseca januarja odložen, bo v nedeljo, 5. t. m. v veliki dvorani »Uniona«. Spored ostane neizpremenjen, kakor smo ga že objavili. Med drugim se izvaja Beethove-nova uvertura k »Leonori« štev. 3 ter Dvorakova velika simfonija »Zlati kolovrat«. Ga. T a lic ho v a igra na glasovirju Lisztove kompozicije. Pevski zbor izvaja večinoma nove skladbe slovenskih skladateljev.
—	Zveza lesnih delavcev avstrijskih, skupina „Ljubljana" ima svoj XV. občni zbor v nedeljo, 5. februarja 1911 ob 9. dopoldne v salonu gostilne »pri Levu« na Marije Terezije cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila funkcijonarjev, predsednika, blagajnika, knjižničarja in kontrole. 3. Delovanje društva v prihodnjem društvenem letu. 4. Predlogi in nasveti. — Kakor
je razvidno, praznuje strokovna organizacija lesnih delavcev sicer na tihem, toda važen jubilej svojega 15letnega obstoja. Zato vabi vse svoje člane na ta občni zbor, da ob tej priliki dokumentirajo vnovič svojo solidarnost. Sicer je potreba, da se vsakdo sam prepriča o delovanju društva v pretečenem letu. Vsled tega je pričakovati, da bo letošnji zbor polnoštevilno obiskan. Sodrugom lesnim delavcem želimo ob tej priliki največji uspeh.
—	Družabni večer s plesnim venčkom priredi pevski odsek »Vzajemnost« v soboto, 4. februarja t. 1. v Spodnji Šiški v gostilniških prostorih gda. Reberška. Kakor nam poročajo, sodeluje godba na lok. Pevski zbor nastopi z raznimi točkami. Vrhutega so tudi vsakovrstne šaljive priredbe na sporedu. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vinarjev za osebo.
—	Mednarodno maškarado prireja organizacija tobačnega delavstva v Ljubljani dne 11. t. m. Vrši se v veliki dvorani in stranskih prostorih »Narodnega doma«. Na plesu sodeluje orkester »Slovenske Filharmonije«. Kakor nam poročajo, se delajo za to veselico velike priprave, da prekosi ta 11. mednarodna maškarada vse dosedanje in postane res »velika«.
Klerikalna disciplina.
»Slovenec« bo imel prihodnje dni nedvomno nekoliko besnih napadov na liberalce, socialiste, iramasone in druge peklenske brezverce. Treba je namreč odvračati pozornost klerikalcev od dogodka v lastni stranki, ki je tako neprijeten, da ni našlo njeno glavno glasilo še nobene besede za odgovor. Bivši poslanec Mandelj je z obširnim spisom razložil, zakaj je odložil deželno-zborski mandat in sicer gostobesednemu »Slovencu« je sapo zaprlo. Mandljeva poslanica volilcem je zelo mirno pisana in se strogo drži predmeta, katerega se tiče. A ravno to učinkuje močneje kakor udarci s kolom. V svojem jedru potrjuje ta spis, ki je zbudil pravo senzacijo, nekaj, kar je že davno znano. Ali da prihaja potrdilo s kom-petentne strani, kateri tudi klerikalci ne morejo ugovarjati, je nad vse važno in bo prizadelo klerikalni stranki marsikatero bridko uro. Mandljeva zanimiva poslanica pravi, da član klerikalne stranke niti v najvažnejših vprašanjih ne sme imeti svojega mnenja, ampak da mora v vsakem slučaju ukloniti svoje prepričanje takozvani klubski disciplini, o kateri se pač brez posebnega pretiravanja lahko pravi, da ni nič druzega kakor Suster-šičeva volja.
Gospod Mandelj je zavzemal med klerikalnimi poslanci posebno mesto in je v deželnem zboru in izven njega užival simpatije tudi v krogih, ki se ne strinjajo z njegovimi političnimi nazori. Ravno njegov izstop iz deželnega zbora je dokaz, da je resno smatral svojo nalogo. Odložil pa je svoj mandat, ker mu ni bilo dovoljeno, da bi bil v vprašanju deželne električne centrale nastopal po svojem prepričanju. O tem .pravi sam v svoji poslanici:
»Začetkom decembra lanskega leta sem odložil mandat deželnozborskega poslanca. Moj sklep je bil, da se tiho umaknem s političnega odra. Prezreti sem hotel vsak napad od nasprotne strani. Na napad iz lastne stranke seveda nisem bil pripravljen. In ravno v štajerskem listu naše stranke je bila sprožena name strupena pšica. Kompetentno in poučeno mesto tega ni popravilo, zato sem primoran braniti se sam. Ako bi molčal, bi izgledalo to tako, kakor da se bojim svetlobe in da moram lepo tiho prenašati te vrste napade. Vsled takega položaja moram — dasi nerad poslati sledeče vrstice med svet. Namenjene so zaupnikom v okraju in mojim osebnim znancem.
Kaj je tedaj dalo povod, da sem odložil mandat? Ker sem prišel glede deželne električne akcije s klubom v nasprotstvo. Ni se mi v tem oziru niti toliko popustilo, da bi za svoje stališče nemo manifestiral s tem, da bi v deželni zbornici nasproti glasoval ali vsaj oa bi se glasovanju umaknil. Iz ozira na klubova pravila sem bil prisiljen se iden-titikovati s to električno akcijo deželnega odbora. Ta električna akcija pa je denarno za deželo tako občutna, da jo z ozirom na neurejene deželne finance ne morem zagovarjati pred javnostjo in ne pred volilci. To je vsa skrivnost mojega odstopa.«
Obširno razmotruje gospod Mandelj finančni položaj dežele, ki je tudi po njegovem mnenju skrajno neugoden. Deželni proračun za leto 1911. izkazuje 1,299 891 kron deficita, kar je za malo kranjsko deželo pač ogromna svota. Druzega pokritja za ta primanjkljaj ni kakor viseči dolg. Poglavje o dolgovih pa je — pravi gospod Mandelj — tudi zanimivo:
»Najprej bodi povedano, ca ima dežela okroglo 9 milionov dolgov. Velika vsota. Ako izvzamemo Bvkovino, ki ima 96°/4 do-klade in 16 milionov dolgov, tedaj v vsakem oziru prednjači, smemo kranjsko deielo z njenimi dolgovi staviti poleg Goriške, Sta-
jerske, Češke, Moravske in Gališke dežele. Druge kronovine so relativno manj zadolžene.
Za izplačevanje dolgov in obresti izkazuje proračun 558.083 kron. Z ozirom na to, da bo melijoračno posojilo prav v kratkem docela izčrpano, bo treba obresti in upravni prispevek tega 4 milionskega posojila pr. 165.000 kron že prihodnje leto prevzeti na deželni zaklad, od leta 1917. pa bo anuiteta tega posojila znašala 205.000 kron.
Letni povišek potrebščine pri poglavju »dolgovi« znaša tedaj v letu 1912. za 165.000 kron, v 1. 1917. pa skupno 165 -j- 40 = 205.000 kron. Na zmanjšanje letnega izdatka potom konverzije dolga iz 1. 1888. pa iz ozira na sila neugodno denarno konjunkturo ni misliti.
Glede novega 10 milionskega posojila mi ni ničesar znanega, zato tudi ne morem trditi ali bo obrestovanje takoj obremenilo deželni zaklad.
Tudi mi ni znano, na kakšen način se bodo posojila pri zakladih refundirala. Mogoče z novim posojilom.«
Nadalje računa gospod Mandelj, da je regulacija učiteljskih plač neodložljiva in bo zanjo treba najmanje 310.000 kron, če pa bo deželni odbor užitke učiteljskega osobja uredil času primerno — kar bi bilo že zelo nujno — bo potreboval za to 500.000 kron.
Neizogibna je regulacija cestne uprave in bo radi tega treba vsled novega zakona in reorganizirane službe za 495.0OO kron več, relativni prirastek vsled regulacije užitkov in novih cest pa bo znašal 189.000 kron.
Gosp Mandelj napravila končni račun kolikor mogoče ugoden za deželni odbor. On račnna, da se bo deficit zmanjšal in da bo država prispevala 900.000 kron iz davka na žganje, kar pa je še zelo dvomljivo, ter dobiva na tej podlagi sledečo sliko:
Deficit v letu 1912.....K 900.000
(namesto izkazanih 1,299.000) Novi stroški (nizko računani) . » 970000 Skupaj ■ • K 1,870.000 Od tega državni prispevek za sanacijo (ki pa še visi v zraku) ■ K 900.000
Ostane še primanjkljaja • ■ K 970.000 tako da se morajo deželne doklade povišati od 40% na 65%, ne glede na to, da je treba novih šol, da rastejo stroški za zdravstvo in dobrodelstvo, za obrt in trgovino, za penzije in provizije. Potem ostane še 9 mili-onov dolgov, 10 milionov posojila za melioracije in investicije ter ureditev deželne banke.
V tem položaju se zdi gdu. Mandlju nemogoče, da bi giasoval za široko zasnovano električno akcijo. Iz objav deželnega odbora o tej akciji so razvidni sledeči obrisi: Napraviti projekte vseh važnejših vodnih sil v deželi, izposlovati si koncesije, obenem pa polastiti se za naprave potrebnega sveta in eventualnih vodnih pravic. Na to vprašuje g. Mandelj: Koliko bo to veljalo, kje vzeti in kakšen je dobiček za deželo? Za nakup bi bilo treba milion ali pa še več. Nakupljeni objekti imajo gotovo svojo vrednost, ali če ostanejo dolgo neizrabljeni — kje so inter-kalarne obresti ? Trpela jih bo dežela. A kako v sedanjem neugodnem finančnem položaju? Težke pomisleke pa ima g. Mandelj radi izplačanja naprav. V najugodnejšem slučaju bo vodno-električna centrala v prvih letih pasivna. Nepredviden slučaj pa lahko prevrže najlepše rentabilitetne račune. Industrializacija dežele je lepa beseda, ali industrija ni odvisna samo od električne moči, temveč še od drugih faktorjev.
»Zadeva naše deželne elekrične akcije — pravi gd. Mandelj — je še v razvoju in na mestu bi bil prost razgovor. Ta ne! Disciplina zahteva vezano maršruto!
Poslanec ima dolžnost biti z volilci v stiku. Medsebojno zaupanje mora vladati med poslancem in volilci, a tralno more to zaupanje obstati le, če vlada medsebojna odkritosrčnost. Dolžnost te odkritosrčnosti je, da poslanec obvesti svoje volilce o vsem, kar je za njihov žep prijetno in neprijetno, povedati"mora, kaj se je za deželno gospodarstvo izvršilo in kaj se namerava izvršiti. Volilci so toliko razumni, da ne bodo od poslanca pričakovali, da jim bo davke odpravil. A njihova pravica je, izražati svoje mnenje in svojo kritiko izvrševati glede tega, kako se z njihovimi davki pri deželi gospodari. Dolžnost veže deželnega poslanca, da volilcem odkrije vse potrebe dežele in jim pove, da bo za to treba plačati nove doklade.
Pogum imam zagovarjati vse, kar je ukrenil deželni zbor in pogum imam povedati, da bo treba doklade zvišati. Prepričan sem o svojih volilcih, da uvidijo, da ni drugače mogoče. Glede tega, kar se je ukrenilo zaradi električnih deželnih podjetij, pa ne morem zagovarjati in hvaliti kar vse vprek, ker svoje glave v tako važni stvari ne mo-
rem zatajiti. Pa moral bi! V tej stiski, da ali prekršim klubovo disciplino, ali pa zatajim v tej velevažni in denarno dalekosežni nadevi svoje mnenje, vidim iz tega edini izhod — da sem se odpovedal poslanstvu.«
Spisu gda. Mandlja se ne more odrekati, da je zelo objektiven in napram njegovim bivšim kolegom skrajno lojalen. Ali to kar razodeva, je tako važno, da bi imela klerikalna stranka neizogibno dolžnost pojasnila. Njen trdovratni molk potrjuje vse, kar je g. Mandelj povedal in vtisk tega nemega priznanja ne more biti majhen. Volilci po tem lahko spoznajo, kaj pomeni voliti klerikalnega poslanca. Kaj pomeni njegovo poštenje, kaj njegovo osebno prepričanje, če ga ne sme niti izraziti ? Prav tako bi lahko volili avtomate, Ki znajo glasovati, kakor pritisne dr. Susteršič. S tem so ovržene vse povesti o demokratizmu klerikalne stranke in poslanica gda. Mandlja bo pač morala odpreti marsikatere oči.
—	Društveni shod „Vzajemnosti" v Spodnji Šiški se vrši v petek 3. t. m. ob 9. zvečer v gostilni /pri Anžoku«. Na dnevnem redu je posvetovanje o velevažnih zadevah, zategadelj se vsi člani nujno pozivajo, da se sestanka zanesljivo udeleže.
Trst.
—	Javen shod sklicuje politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu v petek, dne 3. februarja 1911 ob 8. in pol zvečer v gostilni »International« ul. G. Boccaccio 25. Dnevni red: Obremenitev ljudstva in novi davki in delo socialističnih poslancev v tržaškem mestnem svetu. Zaradi važnosti dnevnega reda poživljamo sodruge in zavedne delavce, da so udeleže tega shoda v velikem številu.
—	Predavanje v „Ljudskem odru". V četrtek 26. in petek 27. sta v tržaškem »Ljudskem odru« predavala sodruga dr. Tomšič in dr. Jelene. Prvi nam je v kratkih obrisih podal sliko razvoja družabnega življenja. Pri tem seveda ni pozabil raztol-mačiti pogoje in razmere, ki so skupno vplivale na način, da je bilo mogoče priti do današnjega družabnega sistema, ki se nika-kakor ne vjema z zahtevami splošnega blagostanja, ker je kapitalistično. Drugi pa nam je obširno raztolmačil zgodovino avstrijskega ustavnega življenja od leta 1840. pa do vpeljave splošne volilne pravice. Občinstvo, ki se je bilo na obeh predavanjih zbralo v zelo častnem številu, je obema predavateljema z burnim ploskanjem pokazalo, da so mu predavanja zelo ugajala. Prihodnje predavanje E. Kristana v dneh 16. in 17. februarja. Temi priobčimo pravočasno.
—	V slovo! Sodrug Alojzij Štolfa, blagajničar sedanjega pol. odbora jugoslov. socialno dem. stranke v Trstu nas zapusti, da zasede mesto, ki mu ga stranka zaupa v Gorici. Z njim izgubi Trst poštenega in izredno marljivega sodruga, sodrugi tržaški pa odkritosrčnega in dobrega prijatelja. Stranka ga seveda ni izgubila. In v trenotku, ko nas zapušča z namenom, da v Gorici nadaljuje delo za napredek in dobrobit slovenskega delavstva, mu v slovo kličemo prisrčni zdravo in na svidenje tam, kjer se vedno srečavajo stari in mladi delavci za napredek socializma. In naprej, do zmage!
Delavsko gibanje.
Občni zbor podružnice krojačev v Ljubljani je bil v nedeljo, 8. t. m. pri »Per-lesu«. Otvoril ga je sodrug Brozovič, ki je pozdravil navzoče člane in naznanil dnevni red. Na to je občni zbor potekel tako; Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in odobri- Blagajnik sodrug Sajovic poda naslednje poročilo: Dohodki K 1274 54; izdatki K 534-34; zvezi se je poslalo K 740 20. Lokalni račun podružnice: Dohodki z ostankom lanskega leta K 515 48; izdatki 249 K 54 vin. Blagajnično stanje koncem 1. 1910. znaša K 265*94. Poročilo kontrole je bilo sprejeto. Predsednik Brozovič poroča o delovanju: Vršil se je občni zbor, izredni občai zbor, šest mesečnih shodov, trinajst odbo-rovih sej, šest skodov po § 2. in 7. delav-niških sestankov. Tudi pouk v strokovnem risanju je bil povoljno obiskan. Nadalje poroča o deželni konferenci krojačev, ki se je vršila dne 6. novembra 1910 v Gradcu. Poročilo je bilo sprejeto. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil zopet izvoljen nad vse delavni sodrug Brozovič, za blagajnika pa sodrug Sajovic, ki je imel to funkcijo tudi Lansko leto. Le tako naprej, uspeh ne bo izostali
Sodrugi spominjajte se ,Tisk. sklada,
Čez
ga ni!
Po njem ti jed diši. Želodec ne boleha in glava ne boli!
Zahtevajte izrecno „FLORIAN"! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN*, Ljubljana.
Alfi. Atfi.	Atf» AtA AtA SftU Alfi. Aifi A,A
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik jn premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
viv v.*.v y-v y v -j.-i- \>.y vu? -jf.v vf.v
lEPozorll
da
Postavno varovano.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v iekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
I. Jax & sin
Ljubljana
Diinajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
ši^ainifc strojev
za rodbino in obrt FisELlni stroji „-A.aier"
Vozna kolesa.
Ceniki zasteni i • i i ; >
SI. občinstvu se vljudno naznanja, se toči od danes naprej
v gostilni pri „PANJU,,
Vegove ulice št. 10. belo in črno vino po 72. vin. liter.
Dobiva se tudi izboren pelinkovac. Za obilen obisk se priporoča
lastnik Leonando Galante.
Ceno posteljno perje!
TŠT&1 "boljSi čefikrl nakupni vir.
Kg. sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2 80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K ; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od S kg naprej franko.
Ugotovljene postelje ŽJ^SSa t
lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,1470,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5 20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14*80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
»SLAVIJA
VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke .Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000 — jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719'—. Kapitaiij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkaziia razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE'
VZA.JEM!NO ZAVAROVALNE BANKE "V LJUBLJANI.
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
===== registrovana zadruga z omejeno zavezo =====
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in Izvršuje vsa ml-arska stavbna
21_dela._—
tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
Edina
ANTON ZUPANČIČ,
KNJIGOVEZ, LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31.
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako — okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.	—
najokusnejši
in edini
pristni domači izdelek


******
Zavod za pohištvo in dekoracij
Ljubljana, Frančiškanska ulica, 10.
Ustanojljeno leta 1857.	Telefon štev. 97,
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t, d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v naj-solidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
t*
*****
m
m
Najbolj varno naložen denar!—Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 mil. kron.
Stanje hranilnih vlog nad 39 mil. kron
MESTMR
Rezervni zaklad nad 1,200.000 kron
HRRNILMICR LJUBLJANSKA
V LRSTNI HIŠI V LjUBLjffni PREŠERNOVA UL.3.
sprejema hranilne vloge vsak dan in jih obrestuje po
iS.1/ °/
'4 'o
brez odbitka. Ne-vzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižice se lahko pošilja po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dež. vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
,KIREDIT]SrO DRUŠTVO'.
Posoja na zemljišča po 5°/0 in proti poplačevanju dolga po najmanj 1/4°/0. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.

Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon štev. 168. V LJUBLJANI Telefon štev. 168.


Kavarna
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
«
! ,Unione v Trstu'
j
i ulica Caserma in Torre Bianca
se priporoča.
Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehladu.
Vaš zdravnik
vam priporoča francosko žganje ,Diana', ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja „Diana" je dvakrat destilirano vinsko žganje.
Za umivanje glave, ustna ozir, zobna voda, — za olepšanje polti neprecenljivo. —

Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „Diana" in pazite, da nosi steklenica natisnjeno ime „Diana" in da je tudi zamašek in plomba označena s to varstveno — —	znamko.	— —
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana' in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: 1 male steklenice K —"50; srednje K 1-20; velike K 2 40. — Prodaja se v vseh trgovinah na drobno, kjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc. žganja „Diana" r. z o. z na Dunaju I. Hohenstaufengasse 3 t.