Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/401 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA V OBDOBJU 2004-2008 A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0200 Naslov programa Kakovost življenja družbenih skupin Vodja programa 9975 Srna Mandič Obseg raziskovalnih ur 11.900 Cenovni razred B Trajanje programa 01.2004 - 12.2008 Izvajalke programa (raziskovalne organizacije in/ali koncesionarji) 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega programa1 Cilj raziskovanja v tem obdobju je bil analizirati in pojasnjevati kakovost življenja v okviru postmodernih družbenih sprememb in to z razvijanjem in z uporabo kazalnikov, ki zajamejo tudi nova težišča kakovosti življenja in jih v klasičnem naboru kazalnikov ni bilo. Raziskovanje je potekalo v naslednjih vsebinskih sklopih. 'DRUŽBENA KAKOVOST' je specifični pristop, ki smo ga pri analizi kakovosti življenja razvijali v sodelovanju v European Network for Indicators on Social Quality (ENIQ). Analiza, ki je razvila in povezovala kazalnike družbeno-ekonomske varnosti, socialne vključenosti, družbene kohezije in krepitve moči, je zajela nabor 95 kazalnikov. Pripravili smo nacionalno poročilo, te kazalnike pa povezali in interpretirali v slovenskem nacionalnem okvirju, s poudarkom na 'tranziciji' in individualizaciji tveganj. (Filipovič, Boškić in Mandič : Social quality in Slovenia: emergent individual risks and disappearing fora to discuss them. The European journal of social quality, 2005, 5/1-2) KONCEPTUALNA VPRAŠANJA KAKOVOSTI ŽIVLJENJA IN SISTEMA BLAGINJE : - Pregled novejših blaginjskih konceptov (človekov razvoj, socialna vključenost, kohezija, družbena kakovost ) in specifičnosti koncepta KŽ: primerjali smo jih tudi glede na specifični kontekst, v katerem se artikulirajo, ter glede na vsebinske razlike glede na to, kam locirajo težišče odgovornosti za blaginjo; ugotovljene so specifične značilnosti in prednosti koncepta 'KŽ', ki je bolj decentraliziran in manj obremenjen s politično retoriko. (Mandič: Kakovost življenja : med novimi blaginjskimi koncepti in družbenimi izzivi. Družboslovne razprave. 2005, 21/48), - Odhod mladih od doma, povezava z blaginjskimi sistemi in demografskimi trendi: Analizirali smo čas odhoda od doma v povezavi s sistemskimi dejavniki in podporo družine, primerjali nekaj kazalcev za Slovenijo v primerjavi z drugimi državami EU (Mandič: Odhod v prvo samostojno stanovanje : primerjalna analiza med državami EU. Družboslovne razprave 2007,23/54; Mandič: referat Stanovanjski trg in vpliv na demografski razvoj, 2007), ter znotraj celostnega konteksta konstelacije blaginje in njihovih vzorcev v skupinah držav EU Program P5-0200 Stran 1 od Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 (Mandič, Home-leaving and its structural determinants in Western and Eastern Europe ? Housing Studies 2008, 23/4) . - Režim blaginje, razvrščanje držav v skupine; v razširjeni EU; podan je pregled in primerjalna analiza konceptov 'režim države blaginje' 'režim blaginje', 'proizvodnja blaginje' in odprtih več konceptualnih vprašanj v zvezi z njihovo uporabo za nove članice EU. (Mandič: Režimi blaginje in vprašanje razvrščanja držav v skupine v razširjeni EU. Družboslovne razprave 2008, 24/57). PROUČEVANJE SOCIALNIH OMREŽIJ KOT DIMENZIJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA Na osnovi podatkov, zbranih v CMI in IRSSV v letu 2002, je bila preučevana konceptualizacija socialne opore (Kogovšek in Hlebec, 2004) in kakovost socialne opore prebivalcev Slovenije in še posebej Ljubljane (Dremelj, Kogovšek in Hlebec, 2004; Kogovšek et. al., 2004). V letu 2005 je intenzivno potekala primerjalna analiza socialnih omrežij v obdobju tranzicije in vpliv, ki ga na vsakdanje življenje posameznikov je imela in še ima tranzicija v Sloveniji. Konceptualno in analitično razločevanje na skupnostna omrežja ter osebna omrežja socialne opore (Mandič in Hlebec, 2005) je pokazalo, da so se skupnostna omrežja znatno manj odzvala na tveganja in težave, nastale v obdobju slovenske 'tranzicije', kot osebna omrežja socialne opore. Ljudje so se na okoliščine tranzicije odzvali predvsem z naslanjanjem na osebna omrežja socialne opore in z artikuliranjem problemov kot individualnih. Ugotovitve potrjujejo in pojasnjujejo rezultate empirične primerjave sekundarnih podatkov (1987, 2002) o izmenjavi socialne opore v osebnih omrežjih socialne opore (Hlebec in Kogovšek, 2005b; Kogovšek in Hlebec, 2005). Kvantitativno smo analizirali razlike v ruralnih in urbanih okoljih na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije (Nagode, Dremelj in Hlebec, 2006) s poudarkom na starejših v obdobju med 1987 in 2002. Ugotavljamo, da imajo starostniki, ki živijo v vaških in primestnih okoljih, med ponudniki opore večji delež sorodnikov kot tisti, ki živijo v mestu. Pri druženju, kot komponenti socialne integracije (Vidovič in Hlebec, 2006) ugotavljamo, da je udeležba anketirancev pri mnogih prostočasnih dejavnostih s starostjo upadala. Starejši ljudje so bili tisti, ki so kot ovire pri preživljanju prostega časa v največji meri navajali slabo splošno kondicijo in bolezen, ugotovljeno, da s starostjo upada druženje s prijatelji, medtem ko druženje z otroki in sosedi narašča. Primerjava podatkov med letoma 1987 in 2002 kaže (Pahor in Hlebec, 2006), da je v obeh letih najpomembnejši dajalec opore v primeru bolezni ožja družina, a se je v letu 2002 značilno zmanjšala vloga partnerja in staršev ter povečala vloga drugih sorodnikov ter sosedov in prijateljev. Pri ženskah je pomen partnerja kot dajalca opore v primeru bolezni upadel bolj kot pri moških, spremembe v omrežju pa so povezane tudi z zakonskim stanom, izobrazbo in starostjo anketirancev. Bivanjske razmere starejših (Filipovič in Hlebec 2006), kažejo da starejši v bivajo v veliki meri samostojno. Vendar pa je kakovost tega bivanja nekoliko vprašljiva, saj imajo starejša gospodinjstev velike težave že s plačevanjem rednih obratovalnih stroškov. Le majhen delež pa tudi načrtuje izboljšavo svojih stanovanjskih razmer, ali s selitvijo ali pa z popravili stanovanja, pri čemer je za velik delež dotrajanost napeljav huda težava. METODOLOŠKO DELO NA SOCIALNIH OMREŽJIH Pri merjenju socialnih omrežjih in socialne opore moramo zagotoviti metode, ki dajejo kakovostne podatke, tako kot pri merjenju drugih konceptov. Raziskovanje sodobnih načinov anketnega merjenja z Internetom kot merskim instrumentom za merjenje egocentričnih omrežij je še na začetku in prvi rezultati (Lozar Manfreda, Vehovar in Hlebec, 2004; Koren in drugi, 2004) kažejo, da je mogoče meriti tudi zelo kompleksne indikatorje vendar s posebnim poudarkom na oblikovanju grafične podobe vprašalnika. Kaže se tudi, da je mogoče oceniti sestavo omrežja na vzorcu podatkov o članih egocentričnega omrežja (Kronegger in drugi, 2004a, 2004b). Zemljič in Hlebec (2004a, 2004b) ugotavljata, da je merjenje z omejitvijo števila izbir slabše kakovosti, razen pri zelo dobro definiranih merah središčnosti in prestiže. Preučevanje možnosti sekundarne analize podatkov o omrežjih socialne opore (Hlebec in Kogovšek, 2005a), omejitve števila izbir na izmerjene lastnosti omrežja pri Burtovem generatorju imen (Kogovšek in Hlebec, 2005), vpliv ubesedenja anketnih vprašanj (Hlebec in Kogovšek, 2005) za merjenje socialne opore (hipotetična in dejanska izmenjava) ter dveh pristopov merjenja omrežij socialne opore (generator imen in pristop vlog). Hlebec, Lozar Manfreda in Vehovar (2006) smo pokazali, da ima Internet omejen vpliva na sestavo in strukturo omrežij socialne opore, ter tudi, da je pri sklepanju o vzročno posledičnih povezavah zelo težko na osnovi anketnih podatkov. STANOVANJE: - Stanovanje kot domena KŽ: S Stanovanjsko anketo 2005 smo prvič v Sloveniji dobili tovrstno raziskavo. Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki je celovito zajel stanovanje kot domeno KŽ in analizirali podatke reprezentativnega vzorca 4009 slovenskih gospodinjstev. Oblikovali smo več novih kazalcev (indeks 'stanovanjske blaginje' , kazalec 'stanovanjske strategije' idr), poleg splošnih ocen stanja in napovedih bodočih ravnanj (detektiran močan trend selitve iz središča Program P5-0200 Stran 2 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 na obrobje mest in iz stanovanj v družinske hiše), objavljenih v knjigi Mandič in Cirman (Ur.): Stanovanje v Sloveniji 2005. FDV 2006) smo analizirali tudi specifična vprašanja: stanovanjske razmere starejših (Filipovič in Hlebec 2006), socialni kapital stanovalcev pri prenovi (Mandič 2006) in v primerjavi z mednarodnimi podatki EQLS 2003 (Mandič in Filipovič: Stanovanjski primanjkljaj v Sloveniji: problem, ki ga ni? Teorija in praksa. 2005, 42/4-6). Za potrebe MOL smo analizirali stanovanjske razmere in stanovanjske strategije ter identificirali stare in nove vire stanovanjske ranljivosti gospodinjstev v Ljubljani s podrobnejšo analizo podatkov te ankete. (Mandič, Filipovič, Urbani Izziv 2007, 24/4-6) - Brezdomstvo: Analizirali smo brezdomstvo in politike boja proti brezdomstvu v razširjeni EU ter izpostavili značilnosti v Sloveniji (Filipovič 2006, Nacionalno poročilo za FEANTSA) in primerjalno med starimi in novimi članicami v pregledu nacionalnih politik (Mandič 2006: Fourth review of policies against homelessness in EU). NEPROFITNI SEKTOR, CIVILNO-DRUŽBENE ORGANIZACIJE Analizirali smo razvoj ter karakteristike slovenskih civilno-družbenih organizacij na podatkih reprezentativnega vzorca slovenskih organizacij; analizirali smo tudi odnose med javnimi avtoritetami na nacionalni in na lokalnih ravneh ter civilno družbenimi organizacijami ter oblikovali tipologijo teh odnosov. Kolarič in Rakar 2005: The Role of Civil Society Organisations in the Service Provision and Governance in the Framework of the Slovene Welfare System. Izvedli smo tudi primerjalno analizo empiričnih podatkov o obsegu in vlogi neprofitnega sektorja v Sloveniji, na Madžarskem in na Poljskem ter ugotovili, da se v zadnjih letin, kljub izhodiščnim podobnostim, povečujejo razlike v stopnji razvitosti kot tudi v značilnostin neprofitnih organizacij v teh družbah. Kolarič in Rakar: 2006 The Role of the Nonprofit Sector in Changing Welfare System in Slovenia in Comparative perspective. Izoblikovali smo bazo empiričnih podatkov o velikosti, obsegu in vlogi zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji v okviru CRP. IZOBRAŽEVANJE: Izobraževalne aktivnosti starejših odraslih v Sloveniji smo analizirali na osnovi sekundarnih podatkov treh slovenskih raziskav o izobraževanju odraslih v letu 1987, 1998 in leta 2004 ter s pomočjo kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja v dveh časovnih točkah (leta 1987 in 2005). Ugotovili smo, da se v Sloveniji pripravljenost starejših odraslih za udeležbo v izobraževalnih procesih, njihovo zanimanje za učenje in njihova dejanska vključenost v različnih učnih aktivnostih zmanjšuje s starostjo. Tudi okolje, ki zagotavlja pestrejše učno okolje, večini starejšim ni dovolj dobra spodbuda za učenje. Analiza izobraževalne ponudbe v treh izbranih tipih bivanjskega okolja (vaško naselje, naselje zasebnih hiš v predmestju in mestno blokovsko naselje) pokaže, da je večinoma neprilagojena potrebam starejših odraslih. Na inklinacijo starejših za učenje in za sodelovanje v skupnosti vplivajo tudi značilnosti njihovih socialnih omrežij. Starejši z majhnimi, zaprtimi in bolj na družino omejenimi omrežji se v veliko manjši meri vključujejo v organizirane oblike izobraževanja. KOHEZIJA IN SOSESKA Poseben poudarek v ugotavljanju dejavnikov kakovosti življenja pa je tudi na pomenu vmesnih struktur, kot so socialna omrežja, skupnost in soseska. Sodobni procesi v t.i. globalni družbi naj bi spreminjali odnose med ljudmi, ki se odvijajo na lokalni ravni. S to temo se je ukvarjala mlada raziskovalka Maša Filipovič v svoji doktorski disertaciji. Ugotavljala je, kako se pomen lokalnosti, soseske v času spreminja, kaj se dogaja s skupnostnimi omrežji v sodobni družbi in ali slednja sploh še lahko opazujemo v povezavi s tradicionalnimi pomeni skupnosti, ki nudi podporo. Skupnostna omrežja imajo tudi pomembne pozitivne učinke na kakovost življenja posameznika, pa tudi delovanje posamezne skupnosti. Ugotavlja, da so določene - bolj ranljive - skupine ljudi na sosesko še vedno navezane in da lahko govorimo o ohranjanju določenih oblik skupnosti tudi v sodobnem času (Filipovič: Družbena kohezija in soseska v pozni moderni, 2007). EMOCIONALNE DIMENZIJE SODOBNE PARADIGME KAKOVOSTI ŽIVLJENJA Izvedli smo analizo emocionalnih podpornih omrežij, njihovo spolno in starostno označenost ter spreminjanje v času (Šadl, Hlebec. Emocionalna opora v omrežjih srednje in starejše generacije v časovni perspektivi. Teor. praksa, jan.-apr. 2007, letn. 44, št. 1/2, str. 226-253). V skladu z usmerjenostjo na subjektivne in emocionalne dimenzije kakovosti življenja smo analizirali tradicionalne in sodobne pristope k razumevanju emocionalnega življenja starostnikov ter njihovega subjektivnega dobrega počutja (Šadl,Z. Čustveno doživljanje starostnikov: od tradicionalnih pogledov k sodobnim. Soc. delo, 2007, letn. 46, št. 1/2, str. 13-19). S podatki, zbranimi z intervjuji, smo raziskali položaj in individualna izkustva čistilk, ki svoje delo opravljajo za plačilo v zasebnih gospodinjstvih v Sloveniji, (Šadl, Z. Delo na tujem domu. Specifične ranljivosti zaposlovanja v zasebnih gospodinjstvih. 2007). Na podlagi Program P5-0200 Stran 3 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 etnografske študije moči smo analizirali subjektivno doživljanje avtoritetnih mehanizmov v institucijah visokega šolstva (B. Luthar and Z. Šadl: Communication and Emotion in Gendered Organization: The Hidden Transcripts of Power in Higher Education V: Joyce E. Canaan, Wesley Shumar (ur.), 2008, London: Routledge). 3. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev2 Zastavljeni raziskovalni cilji so bili doseženi in preseženi. 4. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa3 Večjih prememb ni bilo. 5. Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine4 Znanstveni rezultat Naslov SLO Zanesljivost mer središčnosti in pomembnosti ANG Reliability of measures of centrality and prominence Opis SLO V članku avtorici vrednotita zanesljivost mer središčnosti in pomembnosti na primeru osmih popolnih omrežij srednješolskih dijakov. Meta analiza je pokazala, da so globalne mere bolj občutljive na mersko napako kot lokalne, da so vhodne mere bolj stabilne kot izhodne, da je razsežnost emocionalne opore izmerjena najmanj stabilno in da so mere bolj stabilne v gostih omrežjih. ANG This paper evaluates the reliability of measures of centrality and prominence of social networks among high school students.. Results show that, - Global measures (considering direct and indirect choices) are more sensitive to measurement errors than local measures - In-measures are more stable than out-measures. - Among types of social support, emotional support gives the least stable measures of centrality and prominence, whereas social companionship gives the most stable results. - The reliability of centrality and prominence measures is higher when the network is denser Objavljeno v ZEMLJIČ, Barbara, HLEBEC, Valentina. Reliability of measures of centrality and prominence. Soc. networks. [Print ed.], 2005, vol. 27, no. 1, str. 73-88. WoS, št. citatov do 10.3.09: 4, brez avtocitatov: 4, normirano št. citatov: 6] JCR IF: 1.382, SSE (8/51), anthropology, x: 0.754, SSE (9/94), sociology, x: 0.683 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 23782237 Naslov SLO Vplivi na občutek soseske : primer Slovenije ANG Influences on the sense of neighborhood : case of Slovenia Opis SLO Raziskovalci so že analizirali različne vplive na občutek pripadnosti soseski, predvsem v ZDA in zahodni Evropi. Ugotovili so, da tako individualni kot kontekstualni dejavniki vplivajo na razvoj te pripradnosti, na formiranje socialnih omrežij in navezanosti na lokalni prostor. Manj pa je jasno, ali so ti dejavniki enako pomembni tudi v državah Osrednje in Vzhodne Evrope, kjer lahko najdemo določene specifike vezane na vsakdanje življenje ljudi. V članku je predstavljen primer Slovenije. Analizirano je kako individualni in kontekstualni dejavniki vplivajo na razvoj pripadnosti soseski. ANG Numerous research in USA and western European countries on the sense of neighbourhood found how different characteristic influence the sense of neighbourhood, formation of social ties and development of place attachment. However, it is less clear whether these differences, as discovered in western context, hold true also for central and eastern Eurpean countries, where particular processes influencing everyday life have been present. The case study of Slovenia is presented. In the article we test how individual and contextual factors influence sense of neighbourhood in Slovenia. Program P5-0200 Stran 4 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša. Influences on the sense of neighborhood : case of Slovenia. Urban aff. rev. (Thousand Oaks Calif.), May 2008, vol. 43, no. 5, str. 718-732. JCR IF (2007): 1.262, SSE (7/30), urban studies, x: 0.692 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27284573 3. Naslov SLO ANG Odhod od doma in njegove strukturne določnice v Zahodni in Vzhodni Evropi - eksploratorna študija Home-leaving and its structural determinants in Western and Eastern Europe: an exploratory study Opis SLO ANG Članek obravnava odhod od doma in njegove strukturne določnice v prostoru razširjene Evrope. Za 24 članic EU z eksploratorno cluster analizo podatkov o pogostnosti odhoda od doma mladih do 35. leta ugotovi obstoj treh skupin -Severozahodne, Jugozahodne in Severovzodne, vsake z različno starostjo ob odhodu in z različno strukturo priložnosti za samostojno stanovanje. This paper focuses on time of home-leaving and its key structural determinants across the enlarged EU. By exploratory cluster analysis of the data for 24 member states on incidence of home--leaving by youths under 35 years of age, three clusters of countries were found - the north-western, south-western and north-eastern, each characterised by different times of homeleaving and by different opportunity structures for independent housing. Objavljeno v MANDIČ, Srna. Home-leaving and its structural determinants in Western and Eastern Europe: an exploratory study. Hous. stud., 2008, vol. 23, no. 4, str. 615-636, . JCR IF (2007): 0.564, SSE (42/52), environmental studies, x: 1.086, SSE (14/30), urban studies, x: 0.692 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27382365 4. Naslov SLO ANG Identifikacija skupin prebivalstva z visokim tveganjem pogostega zaznavanja stresa v Sloveniji Identification of population groups at very high risk for frequent perception of stress in Slovenia Opis SLO ANG Namen raziskave je bil identificirati skupine v slovenski populaciji z visokim tveganjem za pogosto zaznavanje stresa. Binarna multipla regresija je bila uporabljena za ugotavljanje vpliva spola, starosti, izobrazbe, zaposlitve, samoocene razredne pripadnosti, kraja bivanja in regije. Najvišja prisotnost stresa je bila ugotovljena pri zaposlenih ženskah, starih od 40-49 let z visokošolsko izobrazbo, in ta skupina bi potrebovala specifične ukrepe javnega zdravja. Aim of the study was to identify population groups at very high risk for frequent perception of stress in Slovenia. Binary multiple logistic regression was used to determine the impact of gender, age, education, employment, self-assessed social class, type of residence community, and geographical region. The highest odds for stress were registered in employed women, aged 40-49, with at least college education level, requiring specific public health measures to be introduced in this group. Objavljeno v ZALETEL-KRAGELJ, Lijana, PAHOR, Majda, BILBAN, Marjan. Identification of population groups at very high risk for frequent perception of stress in Slovenia. Croat. med. j., 2005, letn. 46, št. 1, str. 137-145. http://www.cmj.hr/2005/4601/21_Zaletel-Kragelj.pdf. [COBISS.SI-ID 2133355], [WoS, št. citatov do 10.3.09: 7, brez avtocitatov: 6, normirano št. citatov: 2] JCR IF: 0.798, SE (61/105), medicine, general & internal, x: 2.501 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2133355 5. Naslov SLO ANG Znanje o varnosti hrane in prakse pri rokovanju s hrano v Sloveniji Food safety knowledge and practices among food handlers in Slovenia Avtorici predstavita in obravnavata rezultate kvalitativne raziskave dejavnikov, ki vplivajo na varnost hrane v treh skupinah tistih, ki v Sloveniji Program P5-0200 Stran 5 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Opis SLO rokujejo s hrano. Vprašalnik je izpolnilo 386 respondentov iz proizvodnje, razdeljevanja in prodaje hrane. Ugotovljene so bile vrzeli v znanju o mikrobioloških tveganjih. Analiza štirih stebrov zadovoljstva zaposlenih z delom je pokazala na njihov pomen v verigi oskrbe s hrano. ANG The authors present and discuss the results of quantitative research on factors that have impact on food safety in three groups of food handlers in Slovenia. Altogether 386 respondents from food production, catering and retail units completed the questionnaire.Some gaps of food handlers knowledge on microbiological hazards were found. Analysis of four foundational pillars of employees work satisfaction highlighted the importance of them in the units of food supply chain Objavljeno v JEVŠNIK, Mojca, HLEBEC, Valentina, RASPOR, Peter. Food safety knowledge and practices among food handlers in Slovenia. Food control. [Print ed.], 2008, vol. 19, no. 12, str. 1107-1118, JCR IF: 1.382, SSE (8/51), anthropology, x: 0.754, SSE (9/94), sociology, x: 0.683 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27379549 6. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati programske skupine5 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Izzivi učenja pri starejših odraslih ANG The learning challenges of elderlly adults Opis SLO Prispevek izhaja iz predpostavke, da na razlike v razumevanju vloge in vrednotenja izobraževanja bolj kot starost vplivajo življensjke in bivanjske okoliščine ter socialna omrežja posameznika. Na temelju analize kvalitativnih podatkov v dveh časovnih točkah (leta 1987 in 2005) avtorici ugotavljata, da se s starostjo zmanjšuej pripravljenost za učenje in dejanska vključenost starejših v različne učne dejavnosti. ANG The paper derives from the assumption that the differences in understanding of the role and importance of education are influenced to a greater extent by the life and residential circumstances and social networks of indivudal then his age. On the basis of qualitative data at two individual points in time (1987 and 2005) the authors have established that readiness to learn and the actual participation of the elderly in various study activities are on the decline with age. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KUMP, Sonja, JELENC-KRAŠOVEC, Sabina. The learning challenges of elderlly adults. V: KLAPAN, Anita (ur.), MATIJEVIČ, Milan (ur.). Obrazovanje odraslih za ekonomiju znanja : zbornik radova 3. međunarodne konferencije "Obrazovanje odraslih za ekonomiju znanja", Šibenik, 3. i 4. lipnja 2007 : book of proceedings of the 3rd International Conference "Adult Eduation for the Knowledge Economy". Zagreb: Hrvatsko andragoško društvo, 2007, str. 113-121. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 34541922 2. Naslov SLO Četrto poročilo o brezdomstvu v Evropi ANG Fourth Review on Homelessness in Europe Opis SLO Raziskava podaja pregled ukrepov in učinkov nacionalnih politik v 22 članicah EU v okviru evropske politike boja proti brezdomstvu in socialni izključenosti.Ugotavlja, da se stanovanje vrača na dnevni red evropskih politik - med novimi članicami kot vprašanje nizke kakovosti in dostopnosti stanovanj, med starimi članicami kot pomanjkanje socialnih najemnih stanovanj in pojav konfliktnih žarišč v zvezi s stanovanjem specifičnih ranljvih skupin - imigrantov, etničnih manjšin. An applied study of homelessness in the context of European policies against poverty and exclusion was carried out for FEANTSA European Federation of National Organizations Working with the Homeless) It pointed out that Program P5-0200 Stran 6 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 ANG housing is coming back to the European policy agenda: among new member states as the issue of insufficient quality of and access to housing, in old member states as a lack of rented housing and emerging social tensions related to vulnerable groups such as immigrants and Roma. Šifra D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu Objavljeno v MANDIČ, Srna. Fourth review of policies on homelessness in Europe : 2006. Brussels: European Federation of National Organisations Working with the Homeless, 2006. 32 str. http://www.feantsa.org/files/transnational_reports/2006reports/06RPen.pdf. Tipologija 2.02 Strokovna monografija COBISS.SI-ID 26817629 3. Naslov SLO ANG Razvojno raziskovalni projekt Stanovanjska anketa 2005 Research project Housing Survey 2005 Opis SLO ANG Z izdelavo anketnega inštrumenta in obdelavo podatkov reprezentativnega vzorca 4009 slovenskih gospodinjstev je pridobljen vpogled v stanje stanovanjske oskrbe slovenskih gospodinjstev, njihovih potreb in virov, izpostavili ogrožene skupine ter identificirali pretekle in napovedane stanovanjske strategije in selitvene namene v prostoru. Prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji so odmevno uporabili akterji na področju stanovanjske politike in stanovanjskega trga. Slovenian Housing Survey 2005 is an applied study, commissioned by the Housing Fund of Republic of Slovenia. Data of a representative sample of 4009 households was analysed, bringing an insight in the state of the art of housing provision of population in Slovenia in 2005. It examined the housing needs, resources and strategies of households and identified the groups in need. The findings were often cited by policy makers, housing market actors and experts. Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v MANDIČ, Srna (ur.), CIRMAN, Andreja (ur.). Stanovanje v Sloveniji 2005. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2006. 216 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 961-235-252-6. ISBN 978-961-235-252-3. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 229433600 4. Naslov SLO ANG Vloga neprofitnega sektorja pri spremembi sistema blaginje v sloveniji v primerjalni perspektivi The role of the non-profit sector in changing welfare system in Slovenia in comparative perspective Opis SLO ANG Prispevek obravnava vlogo zasebnih neprofitnih organizacij v slovenskem sistemu blaginje v okviru primerjalne analize z ostalimi postsocialističnimi družbami in drugimi evropskimi državami. Temelji na podatkih raziskave o slovenskih neprofitnih organizacijah, v kateri je uporabljena metodologija 'Johns Hopkins Comparative Nonprofit Sector Project. The role of private non-profit organisations is analysed within the slovenian welfare system and a comparison made to the post-socialist and other European countries. Data on Slovenian private nonprofit organisations was geathered and the methodolgoy form 'John Hopkins Comparative Nonprofit Sector Project aplied. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KOLARIČ, Zinka, RAKAR, Tatjana.(2007) The role of the non-profit sector in changing welfare system in Slovenia in comparative perspective. Conference on the Role & Organisation of Civil Society. Conference on the Role & Organisation of Civil Society, November 2007 [i. e. 2006]. [S. l.]: CINEFOGO, 2006, str. 1-17. http://www.cinefogo.org/publications/working-papers/the-role-and-org-conf-roskilde-dk-nov-2006/TatjanaRakar_paper.doc. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 25824861 5. Naslov SLO Primerjava občutka soseske v veliki povojni soseski in predmestni soseski Program P5-0200 Stran 7 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 ANG Comparing sense of neighbourhood in large post-war neighbourhood and suburban neighbourhood. Opis SLO V članku je postavljeno raziskovalno vprašanje, ali so dejavniki, ki vplivajo na razvoj pripadnosti soseski isti različnih kontekstih, tj. tipih sosesk. Opazovana sta bila dva tipa sosesk: večja povojna soseska, za katero so značilni večstanovanjski bloki ter soseska z individualnimi hišami. Študije primera so bile izvedene v dveh soseskah v Ljubljani. ANG In the article sense of neighbourhood in two very different type of neighbourhoods is analysed. The research question posed is whether the factors influencing sense of neighbourhood are the same, regardless of the neighbourhood type. The neighbourhoods observed are a large post war neighbourhood, characterized by high-rise buildings and neighbourhood with individual houses. The research was done in two neighbourhoods in Ljubljana, Slovenia. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša. Comparing sense of neighbourhood in large postwar neighbourhood and suburban neighbourhood. V: Shrinking cities, sprawling suburbs, changing countrysides : book of abstracts. Dublin: Centre for Housing Research, 2008, str. 80. [COBISS.SI-ID 27724381] Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 27724381 7. Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine6 7.1. Pomen za razvoj znanosti2 SLO Raziskovanje v tem obdobju je bilo usmerjeno v analizo in pojasnjevanje kakovost življenja v okviru postmodernih družbenih sprememb in to z razvijanjem in z uporabo kazalnikov, ki zajamejo tudi nova težišča kakovosti življenja in jih v klasičnem naboru kazalnikov ni bilo. Raziskovanje je potekalo v naslednjih vsebinskih sklopih: družbena kakovost, konceptualna vprašanja glede kakovosti življenja in sistemov blaginje, socialna omrežja, stanovanje, neprofitni sektor in civilno-družbene organizacije, izobraževanje, kohezija in soseska ter emocionalne dimenzije sodobne paradigme kakovosti življenja. Naši rezultati so pomembno doprinesli k boljšemu razumevanju kakovosti življenja in blaginjskih sistemov v specifičnih okoliščinah post-tranzicije, ob porajajočih se demografskih pritiskih in ob drugih strukturnih spremembah sodobnih družb, in to v različnih področjih kakovosti življenja in za različne ranljive skupine. Doprinesli smo tudi k razumevanju razmer v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami, skupinami in tipologijami. Prispevali smo k konceptualnemu in metodološkemu napredku pri obravnavi socialnih omrežij Naš pripsevek k razvoju znanosti kažejo naslednji pokazatelji: -Veliko število verificiranih znanstvenih del - izvirni in pregledni znanstveni članki in znanstvene monografije, ki obravnavajo vprašanja teoretske in konceptualne narave, metodološke narave, mednarodne primerjave; -Udeležba v uredništvih domačih in mednarodnih znanstvenih revij in pri organizaciji znanstvenih srečanj in konferenc; -Novo ustvarjene baze podatkov: FIHO, Stanovanjska anketa 2005; - Uporaba in razvoj novih metod, kombiniranje kvantitativnih in kvalitativnih metod, in njihovo povezovanje s pedagoškim delom. -Zelo dobra vključenost v mednarodno znanstveno okolje: objave v mednarodnih znanstvenih revijah tudi SSCI kategorije, mednarodni raziskovalni projekti (npr. OP6 ENIQ, CINEFOGO, OP7 DEMHOW), aktivna udeležba na mednarodnih znanstvenih konferencah; uporaba in obdelava podatkov mednarodnih baz (EQLS). -Smo v stiku s svetovnih vrhom, kar kaže doseganje odličnosti (vrhunski dosežki) po nekaj kriterijih: objave in citati v najzahtevnejšem znanstvenem okolju (SSCI), vključenost v omrežje odličnosti CINEFOGO. -Široka odmevnost: v znanstvenem okolju objave in citati v revijah SSCI, v najpoljudnejšem okolju z nastopi v javnih medijih. Program P5-0200 Stran 8 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Naš pripsevek k uporabnemu znanju : - Različne oblike razvijanja in prispevanja uporabnega znanja: raziskovalne naloge, ekspertize, udeležba s strokovnih svetih oz. v skupini strokovnjakov v Svetu Evrope, pri oblikovanju Strategije gospodarskega razvoja RS, Poročilo o stanju politik proti bredzomstvu v EU (EC), sodelovanje pri Socialnih razgledih UMAR, Stanovanjska stategija Ljubljane 2008 . - Prenos znanja v pedagoški proces: številna mentorstva diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij; razvoj novih vsebin predmetov na prenovljenem dodiplomskem in podiplomskem študiju; vključevanje študentov v raziskovalne projekte, koordinacija in izvajanje mednarodnega podiplomskega študijskega programa Master in European Social Policy Analysis. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ The research aim of the past period was to analyse and provide an understanding of the quality of life in the context of postmodern social changes, by developing and aplying additional indicators, covering new issues in quality of life. The research was organized around the following topics: social quality, conceptual issues related to quality of life and welfare, social networks, housing, non-profit sector and NGO's, education, cohesion and community and emotional dimensions of quality of life. Our results significantly contributed to an improved understanding of the quality of life and the welfare system under specific conditions in post-transitional period, under emerging demographic pressure and other structural changes of modern societies, in different quality of life areas and vulnerable groups. We also contributed to understanding of conditions in Slovenia in comparisons to other European countries, their grouping and typologies. Particularly important were our conceptual and methodologocial achievements in social netoworks. Our contribution to scientific development can be summarised as this: -A large number of scientific publications - scientific articles and books were published, dealing with theoretical, conceptual, methodological questions, and also present international comparison. - Membership in editorial boards of national as well as international scientific journals and organisation of scientific meetings and conferences; - Creation of new data sets: FIHO, Housing survey 2005; - Use and development of new methods, combining quantitative and qualitative methodology, linking research with educational process. - Very good inclusion in international scientific environment: publications in international scientific journals (also SSCI), international research projects (e.g. FP6 ENIQ, CINEFOGO, FP7 DEMHOW), active participation at international scientific conferences, use and analysis of international data sets (EQLS). - Reaching excellence in some criteria: publications and citations in the most demanding scientific environment (SSCI), inclusion in the network of excellence (CINEFOGO). - Reaching wide audience: in scientific environment with publications and citations in SSCI journals, in public arena with media coverage and public appearances. Contribution to applied knowledge - Development and delivering of applied knowledge: research projects, expertise, membership in expert councils and in groups of experts in the Council of Europe, participating in development of the Strategy of economic development of Republic of Slovenia, Report on policies fighting homelessness in EU (EC), cooperating in Social overview of UMAR and Housing programme of Ljubljana 2008. - Transfer of knowledge in educational process: mentorship of undergraduate students and (post)graduate students (masters and doctoral degree), development of new subjects at undergraduate, graduate and postgraduate studies, including students in research projects, coordination and teaching of international graduate course Master in European Social Policy Analysis. 7.2. Pomen za razvoj Slovenije5 SLO Rezultati programa so relevantni za trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj, saj se navezujejo na cilje predloga Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, ki izpostavlja kot prednostno temo raziskovanja 'vodenje na znanju temelječe družbe, vključno z razvijanjem človeških virov in socialne kohezije'; s pridružitvijo EU je relevanten tudi njen splošni strateški cilj, ki je - po Lisbonski deklaraciji - postati najbolj konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju, sposobno trajne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter s socialno kohezivnostjo. Specifičnejši deklarirani cilji razvoja EU so dvig življenjske ravni in izboljšava življenjskih in delovnih razmer; krepitev socialne kohezivnosti in boj proti Program P5-0200 Stran 9 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 izključenosti, pospeševanje enakih priložnosti in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Še bolj specifični cilji so podpora družbi znanja, doseganje in ohranjanje visoke ravni socialne zaščite, promocija zdravja, promocija participacije in zaupanja. Rezultati so relevantni tudi za tehnološki razvoj že skozi vseprisotnost znanja ('evropska družba znanja') in vloge vseživljenjskega učenja. Rezultati so imajo pomen tudi za utrjevanje nacionalne identitete in ohranjanje bogatstva naravne in kulturne dediščine, saj je kakovost življenja je pomembna sestavina identitete ne le posameznikov in skupin, ampak tudi kulturno-nacionalnih in teritorialnih družbenih struktur. Uveljavljanje novih težišč kakovosti življenja kot je npr. kohezivnost, pa se navezuje na grajenje evropske identitete ('socialna Evropa'). Program lahko doprinese tudi k ohranjanju nacionalne identitete skozi zavest o specifiki in obenem vključenosti v evropske tokove. Kazalci družbeno ekonomske uporabnosti in relevantnosti naših rezultatov -Veliko število posameznih uporabnih raziskovalnih projektov za neposredne naročnike v prostoru Slovenije in EU: iz javne uprave (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo in šport, EC - DG9), mestne uprave (Mestna občina Ljubljana), Stanovanjski sklad RS, nevladnih organizacij (FIHO, FEANTSA), Svet Evrope. -Arhiviranje baz podatkov v Arhivu družboslovnih podatkov s čimer se omogoči dostop do le-teh vsej zainteresirani javnosti -Tematika programske skupine je družbeno relevantna, saj poskuša večati zavedanje javnosti o različnih družbenih problematikah in na različnih področjih: volunterski sektor, evalvacija izobraževanja, stanovanjska politika, omrežja socialne opore, brezdomstvo, družinska politika. -Glede na sedanje in zlasti pričakovane demografske spremembe v slovenski družbi, smo raziskovalno odpirali različne vidike staranja prebivalstva (socialne, stanovanjske, zdravstvene, izobraževalne…) in poznega odhajanja od doma . Menimo, da so izsledki raziskovanja relevantni za oblikovanje prihodnjih javnih politik (socialne, zdravstvene, stanovanjske, izobraževalne,..). - Širok spekter uporabnikov našega znanja - od javne uprave do posameznih nevladnih organizacij, od evropske ravni do lokalne ravni MOL. To priča o visoki stopnji družbene uporabnosti. - Pridobitev temeljnih podatkov in vpogled v nekatere družbene pojave, ki so bili pri nas praktično neraziskani (FIHO, Stanovanjska anketa). - Zelo dobra diseminacija, popularizacija uporabnih znanj (strokovne objave, poljudni članki, okrogle mize, strokovni posveti in intervjuji v medijih), dostopnost uporabnih rezultatov prek portala Evropske komisije ANG The research results of the programme are contirbuting to a number of key social developemental goals. They are in line with the National research and development programme, highighting as a priority the issue of 'knowledge based society, including development of human resources and of soical cohesion'. With EU membership also the Lisbon strategy is relevant with its key strategic goal of 'becoming the most competititve, knowledge based, capable of sustained economic development with more and better jobs and social cohesion'. Important is our contribution in observing and examination of quality of life, living and working conditions, improving social cohesion and in fight agains poverty and social exclusion, particulalry in the field of housing. More specifical relevant developmental goals were related to life long learning, sustainable social protection and promotion of health. Indirectly our results were significant also for the technological development as far as knowledge based society, life long learning as well as quality of life are accepted as values and assumptions for regulation of divers social subsistems. The results of our research also have some significance for the national identity and preservation of natural and cultural heritage, as quality of life and their elements are important part of the national identity and recognition in international terms and a part of European identity. The following are the key indicators of the social and economic relevance of our research: - Numerous individual applicative research projects for various institutions in Slovenia and EU: public administration (Ministry of the Environment and Spatial Planning, Ministry of Education and Sport, EC - DG9), municipal administration (Municipality of Ljubljana), Housing Fund of RS, non-governmental organisations (FIHO, FEANTSA), Council of Europe. - Archiving the data-sets in the ADP (Social science data archive) which enables access to data to all interested parties. - The research theme of the programme is socially relevant, as it addresses several key areas of society - voluntary sector, education and its evaluation, housing policy, social support networks, homelessness and family policy - and tries to increase knowledge and public awareness of social problems. Program P5-0200 Stran 10 73 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 - In the context of present and future demographic changes we have addressed several of the issues of the ageing of population (social, housing, health, education and other aspects). We feel that the results of our research are relevant for the development of public policies (social, health, housing, education and other policies). - A wide applicability of our results in practice - from public administration, to individual nonprofit organisations and from local level (e.g. Municipality of Ljubljana) to the European level. - Formation of new data and new knowledge - producing insight into social phenomena that were previously almost unresearched (FIHO, Housing survey). - Good dissemination of results, popularisation of new and practical knowledge (expert and popular articles, round tables, expert councils and interviews in the media), availability of the results via internet, on European Commission website. 8. Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov9 Vrsta izobraževanja Število mentorstev Od tega mladih raziskovalcev - magisteriji 21 - doktorati 5 1 - specializacije Skupaj: 26 1 9. Zaposlitev vzgojenih kadrov po usposabljanju Organizacija zaposlitve Število doktorjev Število magistrov Število specializantov - univerze in javni raziskovalni zavodi 3 2 - gospodarstvo 2 - javna uprava 1 7 - drugo 3 Skupaj: 4 14 0 10. Opravljeno uredniško delo, delo na informacijskih bazah, zbirkah in korpusih v obdobju10 Ime oz. naslov publikacije, podatkovne informacijske baze, korpusa, zbirke z virom (ID, spletna stran) Število * 1. Mandič Srna (ur.), Cirman Andreja(ur.): Stanovanje v Sloveniji 2005, Ljubljana: FDV, 2006; COBISS.SI-ID 2176451 10 POGLAVIJ 2. MOŽINA, Tanja (ur.), KLEMENČIČ, Sonja (ur.), HLEBEC, Valentina (ur.). Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje. 3, Vprašanja za presojanje kakovosti. 1. natis. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2004. loč. pag. ISBN 961-6130-58-7. [COBISS.SI-ID 129256448] 3. 175. HLEBEC, Valentina. Socialna opora študentov družboslovne informatike FDV (2001-2002). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov, 2007. Sistemske zahteve: pregledovalnik za svetovni splet. http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/soco_02.xml. [COBISS.SI-ID 26859357] 4. HLEBEC, Valentina. Socialna opora dijakov Gimnazije Bežigrad (2001). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov, 2007. Sistemske zahteve: pregledovalnik za svetovni splet. http://www.adp.fdv.uni- Program P5-0200 Stran 11 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 lj.si/opisi/socom01.xml. [COBISS.SI-ID 26863197] 5. 172. HLEBEC, Valentina. Socialna opora dijakov Gimnazije Poljane (2000). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov, 2007. Sistemske zahteve: pregledovalnik za svetovni splet. http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/socom00.xml. [COBISS.SI-ID 26862941 6. 173. HLEBEC, Valentina. Socialna opora študentov družboslovne informatike FDV (1992-1993). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov, 2007. Sistemske zahteve: pregledovalnik za svetovni splet. http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/soco_93.xml. [COBISS.SI-ID 26843997] 7. 174. HLEBEC, Valentina. Socialna opora študentov družboslovne informatike FDV (2000-2001). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov, 2007. Sistemske zahteve: pregledovalnik za svetovni splet. http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/soco_01.xml. [COBISS.SI-ID 26859101] 8. 2.20 Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus 170. FERLIGOJ, Anuška, HLEBEC, Valentina. Socialna opora dijakov Gimnazije Bežigrad (1998). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov, 2007. Sistemske zahteve: pregledovalnik za svetovni splet. http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/socom98.xml. [COBISS.SI-ID 26872925] 9. 176. HLEBEC, Valentina, KOGOVŠEK, Tina. Socialna opora študentov družboslovne informatike FDV (2004-2005). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov, 2007. Sistemske zahteve: pregledovalnik za svetovni splet. http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/soco_05.xml. [COBISS.SI-ID 26859613] 10. 177. HLEBEC, Valentina. Socialna opora študentske vlade UL (1992). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov, 2007. Sistemske zahteve: pregledovalnik za svetovni splet. http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/socom92.xml. [COBISS.SI-ID 26870621] *Število urejenih prispevkov (člankov) /število sodelavcev na zbirki oz. bazi /povečanje obsega oz. število vnosov v zbirko oz. bazo v obdobju 11. Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca Sodelovanje v programski skupini Število - raziskovalci-razvijalci iz podjetij - uveljavljeni raziskovalci iz tujine - podoktorandi iz tujine - študenti, doktorandi iz tujine Skupaj: 0 12. Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obravnavanem obdobju11 Programi EU: - DEMHOW - Demographic Change and Housing Wealth 7. OP (2008-2010) (dr. Mandič) - ENIQ - European Thematic Network on Indicators of Social Quality. 5. OP (2001-2004) (dr. Mandič) -Policy Measures to Ensure Access to Decent Housing for Migrants and Ethnic Minorities (2004). Program P5-0200 Stran 12 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 (dr. Mandič) -CINEFOGO - NETWORK OF Exellence "Civil Society and New Forms of Governance in Europe - the Making of European Citizenship" (2005-2009) 6. 0P. (dr. Kolarič). Nosilci lastnega WP (2008- 2009): The Role of Third Sector Organisations in Changing Welfare Systams in Central and Eastern European Countries. -AWARE - Ageing Workers Awareness to Recuperate Employability, EC -EMPLOYMENT AND SOCIAL AFFAIRS DG National Employment and Social Inclusion Monitoring and ESF Operations II Article 6 ESF and Readaptation. Drugi mednarodni raziskovalni in razvojni programi: -Kotor Network Joint Research Project "Religion and Pluralism in Education" (2005-2006) -INSOC - International Network on Social Capital and Performance (dr. Hlebec) -NORFACE Seminar Series - Seminar I "Migrant Labour in the Eldercare Sectors - the Families Left Behind", Oxford Institute of Ageing, Oxford University - European Observatory on Homelessness, FEANTSA (European federation of national organisations working with the homeless); (dr. Mandič, dr. Filipovič) -RE-URBAN MOBIL "Reurbanisation of inner city residential areas on condition of demographic change". Ljubljana: City Municipality of Ljubljana (MOL); Leipzig: Centre for Environmental Research (UFZ), 2004. Lifelong Learning Programme: Erasmus Accompanying Measures; EIPEN: European Interprofessional Education Network in health and social care: Accompanying Measures (dr. Pahor). CIVICUS Civil Society Index, katerega koordinator je »World Alliance for Citizen Participation« in »Centre for Social Investment«, Heidelberg University (2008 -2010) (dr. Kolarič, dr. Rakar) MPHASIS - Mutual Progress on Homelessness through Advancing and Strengthening Information Systems (2008-2009) dr. Filipovič Drugo mednarodno sodelovanje: - Članstvo European Network for Housing Research - WG Comparative housing (dr. Mandič, Dr. Filipovič -Članstvo Advisory Board of European Journal of Housing Policy (dr. Mandič) - Erasmus - Socrates program mobilnosti (dr. Sonja Kump) - ESPAnet - International Sociological Association - Član mreže - EGGSI network - EGGSI - European Network of Experts on Gender, Social Inclusion, Health and Long Term Care (2008-2009) dr. Filipovič -Članstvo v European Sociological Association, Research Network Sociology of Professions ) dr. Pahor 13. Vključenost v projekte za uporabnike, ki potekajo izven financiranja ARRS12 Evalvacijska raziskava posebnih socialnih programov invalidskih organizacij in socialnih programov humanitanih organizacij, ki jih je v letu 2000 so/financirala FIHO (dr. Kolarič) Naročnik: Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (2004). Evalvacija dela nevladnih organizacij z invalidnimi osebami na območju MOL (dr. Kolarič). Naročnik: Mestna občina Ljubljana (2004) Evalvacija socialnointegracijske vloge programa Projektno učenje za mlajše odrasle-recenzija (2004) (dr. Kump). Naročnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 'Raziskovalno razvojni projekt Stanovanjska anketa 2005'; nosilka: S. Mandič, Naročnik: Stanovanjski sklad RS. 'Stanovanjske razmere in stanovanjski standard družin z otroki in mladino'; (2005) (dr.. Mandič). Naročnik: Inštitut RS za socialno varstvo; Raziskovalni projekt 'Stanovanjska politika mesta: stanovanjske strategije, financiranje, možnosti pridobitve stanovanj, ekonomski vidiki stanovanjske prenove' (2006-2007). (dr. Mandič). Naročnik: Mestna Občina Ljubljana. Restructuring large scale housing estates in European cities (Restate) (2003-2004); Fifth framework programme, EC, podizvajalec za Urbanistični Inštitut RS Program P5-0200 Stran 13 od Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Projekt "Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu v kontekstu mednarodne primerljivostii"- izdelava nacionalnega modela evalvacije, uporabljen v noveli zakona o visokem šolstvu (dr. Kump) (2004). Naročnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za šolstvo Projekt "Samoevalvacije javnih raziskovalnih zavodov" - izdelava metodološkega orodja (dr. Kump) (2004) Naročnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost. Homelessness in Slovenia- Policy and statistical update- National report; Naročnik FEANTSA, 2005, dr. Filipovič National Research Review on Homelessness in Slovenia, 2005, Mandič, Naročnik: FEANTSA. Fourth Review of Policies on Homelessness in Europe, 2006, Mandič, Naročnik: FEANTSA CRP: Celovita analiza pravnega in ekonomskega okvirja za delo nevladnih organizacij v Sloveniji. Izoblikovanje baze empiričnih podatkov o velikosti, obsegu in vlogi zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji. Opravljena empirična raziskava z naslovom: Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji; Zaključno poročilo 2006, 194 strani. Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc (nosilec Dr. Gaber) Naročnik: Ministrstvo za šolstvo in šport (Dr. Filipovič ) Kakovost življenja bolnikov s stomo v Sloveniji. Naročnik: Zbornica zdravstvene nege - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.(dr. Pahor) 14. Dolgoročna sodelovanja z uporabniki, sodelovanje v povezavah gospodarskih in drugih organizacij (grozdi, mreže, platforme), sodelovanje članov programske skupine v pomembnih gospodarskih in državnih telesih (upravni odbori, svetovalna telesa, fundacije, itd.)________________________________________________________________________________________ Nacionalni stanovanjski svet (dr. Mandič). Svet za družinsko politiko (dr. Mandič). Svet za varstvo pravic najemnikov (dr. Mandič). Skupina strokovnjakov za dostop do stanovanja pri Svetu Evrope (dr. Mandič). Redakcijska skupina za socialne pravice pri Svetu Evrope (dr. Mandič). Sodelovanje pri oblikovanju Strategije gospodarskega razvoja RS (dr. Mandič). Konzultantka pri projektu Nasilje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji, Zbornica Zdravstvene nege Slovenije (dr. Pahor) 15. Skrb za povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06)13 Naslov Poklicna identiteta medicinskih sester kot vseživljenjski projekt Opis Prispevek govori o vprašanjih identitete medicinskih sester v Sloveniji, ter o pomenu identitete pri njihovem delu in v odnosu do drugih poklicev in uporabnikov. Objavljeno v 1.04 trokovni članek PAHOR, Majda. Poklicna identiteta medicinskih sester kot vseživljenjski projekt. Utrip (Ljubl.). [Tiskana izd.], 2005, letn. 13, št. 2, str. 23-25. COBISS.SI-ID 2130027 16. Skrb za popularizacijo znanstvenega področja (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12)14 Program P5-0200 Stran 14 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Naslov Sosedski odnosi Opis V oddaji je tekel pogovor o sosedskih odnosih v Sloveniji, urbanem prostoru v sodobnem času in potencialnih konfliktih, ki se na tem prostoru porajajo. Objavljeno v 3.11 Radijski ali TV dogodek FILIPOVIČ HRAST, Maša. Sosedski odnosi. Ljubljana: TVSLO, 1. program, oddaja Z vami, 17. jan. 2007. COBISS.SI-ID 25983837 17. Vpetost vsebine programa v dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih organizacijah v letih 2004 – 2008 1. Naslov predmeta -Sociologija stanovanja -Javne politike in socialna vprašanja Vrsta študijskega programa -univerzitetni dodiplomski -univerzitetni podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 2. Naslov predmeta -Upravljanje neprofitno- volunterskih organizacij -Sociologija socialne politike -Socialna politika -Sociološke teorije in socialna politika -Socialna politika in neprofitni sektor -Primerjalna socialna politika Vrsta študijskega programa -univerzitetni dodiplomski -univerzitetni dodiplomski -univerzitetni dodiplomski -univerzitetni podiplomski -univerzitetni podiplomski -univerzitetni podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo 3. Naslov predmeta -Socialna gerontologija -Analiza socialnih omrežij -Osebna omrežja -Oblikovanje anketnega vprašalnika -Metodologija -Komparativna metodologija Vrsta študijskega programa -univerzitetni dodiplomski -univerzitetni dodiplomski -univerzitetni dodiplomski -univerzitetni dodiplomski -univerzitetni podiplomski -MESPA Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Naslov predmeta -Sociologija spolov in emocij -Sociološke teorije -Sociologija spolov -Sociološke teorije in socialna politika Program P5-0200 Stran 15 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 4. Vrsta študijskega programa -univerzitetni podiplomski -univerzitetni dodiplomski -univerzitetni podiplomski -univerzitetni podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 5. Naslov predmeta -Primerjalna andragogika -Sociologija izobraževanja -Evalvacija izobraževanja odraslih Vrsta študijskega programa -univerzitetni podiplomski -univerzitetni podiplomski -univerzitetni podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 6. Naslov predmeta -Sociologija zdravja in bolezni Vrsta študijskega programa visokostrokovni dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo 7. Naslov predmeta Vrsta študijskega programa Naziv univerze/ fakultete 18. Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja: Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja r r r a G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja r r r (S G.01.03. Drugo: <• r r r G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu c c (S r G.02.02. Širitev obstoječih trgov r r (S r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje <• r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije <• r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti r (S r r G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost r r (S r G.02.07. Večji delež izvoza (S r r r G.02.08. Povečanje dobička a r r r G.02.09. Nova de ovna mesta Program P5-0200 Stran 16 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 (S r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih C r (S r G.02.11. Nov investicijski zagon C a r r G.02.12. Drugo: (S r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti (S r r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti (S r r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij a r r r G.03.04. Drugo: (S r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja C r r a G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja C r C r G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave C r a r G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti r r r (S G.04.05. Razvoj civilne družbe C r r (S G.04.06. Drugo: a r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete r (S r r G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj r (S r r G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura r r (S r G.07.02. Prometna infrastruktura (S r r r G.07.03. Energetska infrastruktura a r r r G.07.04. Drugo: a r r r G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva r r r (S G.09. Drugo: a r r r Komentar^ C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 5., 6. in 7. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter Program P5-0200 Stran 17 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: vodja raziskovalnega programa zastopniki oz. pooblaščene osebe raziskovalnih organizacij in/ali koncesionarjev Srna Mandič in/ali Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Kraj in datum: Ljubljana 10.4.2009 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/401 1 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega programa. Največ 21.000 znakov vključno s presledki (približno tri in pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 2 Največ 3000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Program P5-0200 Stran 18 od 19 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 6 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si Nazaj 7 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Za raziskovalce, ki niso habilitirani, so pa bili mentorji mladim raziskovalcem, se vpiše ustrezen podatek samo v stolpec MR Nazaj 10 Vpisuje se uredništvo revije, monografije ali zbornika v skladu s Pravilnikom o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/2006,106/2006 in 39/2007), kar sodi tako kot mentorstvo pod sekundarno avtorstvo, in delo (na zlasti nacionalno pomembnim korpusu ali zbirki) v skladu z 3. in 9. členom istega pravilnika. Največ 1000 znakov (ime) oziroma 150 znakov (število) vključno s presledki. Nazaj 11 Navedite oziroma naštejte konkretne projekte. Največ 12.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 12 Navedite konkretne projekte, kot na primer: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine ipd. in ne sodijo v okvir financiranja pogodb ARRS. Največ 9.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 13 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine strokovnega prispevka v slovenskem jeziku, ki se nanaša na povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki) ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 14 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine, povezano s popularizacijo znanosti (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki), ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 15 Komentar se nanaša na 18. točko in ni obvezen. Največ 3.000 znakov vključno s presledki. Nazaj Obrazec: ARRS-ZV-RPROG-ZP/2008 v1.00a Program P5-0200 Stran 19 od 19