LXXVL, ft. 'h
1944
1.— L
UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSBRATMI
LJUBLJANA, FUOCTNTJEVA UL. S TELEFON   ftT.   11-22. 31-».  11-24,  11-26 te SI-
PONEDEIJSKA IZDAJA MJVTRAM
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDBLJBKA IZDAJA kTUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNABA 3 URB. NSSNAROCKNI ROKOPISI SE NE VRAČAJO
Verstarktes Ii
9C3 Gefangene kampte im Os ten Ab w eiirerfdg A
terie-Regunent
bei Aprilia aufgerieben
Witebsfc im
HaSen voa Nettano
Aus dem Flihrerhauptquartier, 6. Febr.
DNB. Das oberkommando der VVehrmacht glbt bekannt:
Im Kaum von Nikopol stehen unsere Div :>ion. ii weiter in schwerem Abvvehr-kunipf mit den nach Siiden vordringenden Bolhchewisten,
Im Kainpfraam zwischen Rirowogxad nnd Belaju Zerkovv stiessen onsere Truppen in verschiedenen Abschnitten weiter vor, zerschlugen feindliche Rajnpfgruppen und warfen den Gegncr nach Absehuss von 45 so\vjctischen Fauzern weiter zuriick. An anderen Stelien blieben drtiiche Angriffe der Bolscheuisten erfolglos.
Im Gebiet audlich der Fripjetsttmpfe kam e» auch gestern zu wechseIvoIlen Kiimpfen mit   vordrin^enden   feindlichen Angriffs-spitzen. Eigene Gegenangriffe hatten gn-
ten Erfolg.
SiicUicn Beresina nnd bel Wltcbsk schei-terten erneute Durchbruchsversuche der Bolschewisten am zahen VViderstand un-serer Truppen unter hohen Verlusten fiir den Feind. An der Ab\vehr aller Angriffe vvaren die deutsche LiUft\vaffc und unsere Artillerie hervorragend beteiligt. Die Ab-wehrschlacht in diesen Raumen geht weiter.
Nordlieh Newel, ftiidlich Staraja Russa sovvie lin Raum zwischen Ilmensee und der Eisenbahn Leningrad—Pleskali \vurden wiederholte mit Panzerunterstiitzung ge-fuhrtc Angriffe der Soivjets zum Teil im Gegenstoss und in heftigen Nahkiimpfen Onter hohen Verlusten fiir den Feind abge-wiesen. Bei der VernJchtung von zwei so-wjetischen Bataillonen zeichnete slch die 13. Kompanie des Jagerregiments 38 unter Fuhrung des Oberleutnants Gelhe be-aonders aus.
In den Kiimpfen zwtechen Ilmensee and Leningrad hat slch die wiirttembergi&ch-badische 215. Infanteriedivision unter Fuhrung des Generalieutnants Frankewitz mit dem unterstellten 1. Bataillon des Grena-dierregiments 32 unter Fuhrung des Ma-Jors Schaarsehmidt hervorragend bewahrt.
Im Landekopf von Nettuno verlief der Tag bei beiderseltig/er Splita- und Stoss-trupptatlgkeit mhlg. Bei der Sauberung des Kessels nordlieh Aprilia wurde ein durch Panzer verstarktes Infanterieregi-ment des Feind es aufgerieben. Unter den 900 Gefangenen befinden sieh 19 Offiziere. Veruiehtet wurden 11 Panzer Und 2 ge-panzerte Rraftfahrzenge. 2 Panzer and zahlreiehe schwere Infanteriewaffen wnr-den anbesehadigt erbeutet.
An der Sudfront sturmte der Feind auch
gestern unauf horlich, von schr starker Artillerie onterstutzt, gegen das Bergmassiv
von Cassino an, um den Durchbruoh zu erz\vlngen. Ernent brach er nordlieh der Stadt ein nnd abermals vrurde er dureh einen sofort einsetzenden Gegenstoss unsere r tapferen Truppen auf seine Ausgangs-stellungen zuriiekgeworfen.
Deutsehe Kampfflugzeuge bekampften in der vergangenen Nacht mit guter \Vlr-kung Ausindiinsren des Felndes im Hafen von Nettuno, Beim Abflug wurd^n Explo-
sionen von Munitionsstnpeln und Bran de beobaehtet.
t*ber den besetzten WestgeWeten wnr-den gt^tern 11 feindliche Flugzeuge verni rhtet.
Feindliche Storfltitrzeuire warfen In der vergangenen Nacht Bomben Im Ruhrgebiet und jm Raum von Berlin.
D-vitsche Flngrenge gHffen In der letzten Nacht Zlele ln Sudostengland an.
Ojačen pehotni polk uničen pri Aprifip
9oa ujetnikov in Številen plen — Hodi
bo|i
Rdeči križ demantira angloameričke
Razmere v japtmskili ajetnišKih taborišctli so zad>willjlve
ženeva, 5 febr. SenzacionaJen demanti an^loameriških laži o cic Trme vnem grozotnem postopanju z angrloameraškimi ujetniki na Japonskem podaja poroč-ilo >me'ina-rodne deleg-aeije R>^eiega križa na Japonskem«, objavljeno v mesečniku mednarod-J*-?^ odbora Rdečega križa v ženevi.
Poročilo pravi dobesedno: »Dne 9. novembra je g"ospod Pestalozzi obiskal taborišče vejnih ujetnikov v Olitelu pri Mug-denu v Mandžrur-ji. V taborišču žive Britanci, Avstralci in Američani, skupno nad tisoč ujetnikov. Oskrba je zadovoljiva. Zdravstvene naprave so zadostne. Taborišče Lma tudi zelo dobro urejeno bolnišnico Vsi ujetniki so bili cc-pljeni proti nalezljivim boleznim. Na razpolago imajo več družabnih iger ter smejo zadostno pisati.« Za-
stopn.k mednarodnega odbora je izjavil, d3 je z obiskom zadovoljen.
Dva dni kasneje je obiskal Pestalozzi taborišče v Keiju, kjer so razmere enake. Bivališča so zadostno kurjena, zdravstvene naprave zadovoljive ter imajo več prii Hrana je dobra. Vojni ujetniki imajo na razpolago tudi japonskega dentista.
To poročilo je v velikanskem nasprotju z ameriškimi vestmi o grozodejstvih, objavljenih v vsem svetovnem tisku, ki so trdile, da mučijo anglcamer^ške ujetnike v pokrajinah, ki jih nadzorujejo Japonci, do smrti. Po poročilu zastopnika mednarodnega o-abora Rdečega križa ne rabijo t».
tendenčne ameriške vesti nikakega komentara več.
Velik japonski letalski uspeli
Tokio, 4. febr. Japonski lovci so v četrtek iz sovražnega oddelka 110 bombnikpv j in lovcev, ki je skušal napasti japonske I postojanke pri Butsu na Novi Gvineji, se- | strelili 20 letal. Eno izmed japonskih letal se ni vrnilo na svoje oporišče.
T°kio, 6. febr. Edimce japonskega mornar škega letalstva so v neči na 6. februarja prvič napadle sovražne voj ške naprave 600 milj severno od cejlosnskega zaliva. Na štirih mestih so bili doaežani šievilui zadetki v polno, ki so zanetili pežare. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila v svoja operisoa.
Toliio, 6. febr. Japonsko mornariško letalstvo je v Četrtek dopoldne napadlo številne sovražne    prevozne ladje v zai.vu
Fixu?ch ter je bombardiralo nato v ni-Skem napadu posamezne m njše ladje pri Novi Br.taniji. Popoldne so oddelki japonskega mornariškega letalstva odkrili v vodov u južno od Bougainvilla skupino sovražnik pi-evoznih ladij, ki 30 jo takoj napadli. Japonski letalci so se vsi nepoškodovani vrnili na svoja izhodišča.
V noči na četrtek so pozkušale tri sovražne podmornice napasti japonske poio-Ž3je v luki Mandelin, 32 km juznovzboo-no od M^danga na Novi Gvineji. Japonsko topništvo jth je pregnalo.
Begsiistl brez potrebne vojaške opreme
Pa>riz, 5. febr. Francoski listi poročajo iz Alžira, da bo Giraud ponovno odpotoval v "VVashington. Kakor znano, je bil Giraud pri Rooseveltu da bi ga pregovoril za dobave orožja disidentski armadi. Ker doslej tega orožja ni bilo, namerava ©čhidno Giraud  svojo prošnjo ponovi ti.
Pariz, 5. febr. Kakor javljajo pariški Usti iz Tangerja, so se v neki debati v alžirskem parlamentu znova pokazale žalostne razmere prj degolističnih četah. »Mi smo mobilizirali mnogo več ljudi, kakor jih lahko oborožimo,« je izjavil med drugim predsednik vojne komisije. Zaradi tega trpi vse gospodarsko življenje severne Afrike. Oskrbovanje čet je zelo nepopolno. Mnogo vojakov nima niti škornjev niti čevljev, m vsi imajo samo po eno srajco. Tudi plača je mnogo premajhna, posebno za poklicne podčastnike, ki imajo mnogo slabše plače kakor neizučeni delavci.
Vojni komisar je moral na te obtožbe priznati, da so razmere v disidenstki vojski zelo žalostne, vendar ne more na žalost obljubiti zboljšanja. Poizkusil sem že odpustiti del vpoklicancev. je izjavil, toda to ni dovedlo do zadovoljive rešitve.
Ženeva. 5. febr. V alžirskem posvetovalnem odboru je, kakor poroča posebni dopisnik londonskega »Daily Workerja«, zastopnik komunistov izjavil, da so komunisti predložili degaulističnemu odboru zakonski načrt, da izgube državljanske pravice in se usmrte vsi oni, ki so bili pri staši  vichvjske vlade.
Vigo. 5. febr. Mehiški list »UniversuU javlja, da bo Mehika poslala v Alžir k de Gaullovemu odboru svojega diplomatskega zastopnika.
Krvavi izgredi v Rabatu
Vicliy, 5. febr. O sporu med Angloame-ričani in francoskimi izdajalci v severni Afriki zaradi krvavih spopadov v Rabatu pravi uradna objava vichviske vlade, da sta vzrok teh nemirov tako rastoče
prehranjevalne   težave  kakor imperijali-
stična politika Angloameričanov. Tako rt. pr. Zedinjene države niso nikdar zakrivale svojih namer s severno in zapadno .Afriko, ki jo smatrajo kot neobhodno potrebno.
Podobno sta se izrazila tudi lord Hali-fax in Smuts. Kake namene ima Sovjetska zveza, sploh ni treba omenjati. Tako postaja zopet enkrat jasno, da francoski izdajalci brez vsakega protiplačila zapi-av-ljajo francoski imperij in ga prodajajo Angloameričanom, njihovega vpliva oa bi se radi le na ta način rešili, da se vdajajo boljševizmu.
Višinski odpotoval
po navadila v Moskvo
Ženeva, 5. febr. Reuter javlja, da je Višinski, zastopnik SSSR v Alžiru in član posvetovalnega odbora za Italijo, odpotoval v Moskvo na posvetovanja. Stalinov pooblaščenec je odšel torej 00 nova navodila v Kremelj.
Velika eksplozija onudcife
Stockholm, 5. febr. Po ves teb Ion on--ske poročevalske službe je prišlo v petek zvečer na nekem kolodvoru v Severni Irski do težke eksplozije, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev. Po neuradnih poročilih znaša število mrtvih IS. ranjenih pa 20
Ženeva, 5. febr. Med eksplozijo muni-cijskih zalog, ki se je pripetila na rekem kolodvoru v Severni Irski, je oilo 18 lju di ubitih. 20 pa ranjenih. Točnegrj Števila .mrtvecev ni bilo mogoče ugotoviti ker le bilo več žrtev zaradi eksplozije raztrganih na kosce.
Tik pred eksplozijo so videli vojake ki so municijo nalagali ali razkladali. ZraČ-ii
pritisk so občutili v okolici Detih km. Hiše in poslopja v bližini so bila težko po*
gfcodovaoa.
pri Vitetafco — Letalstvo
Fiihrerjev glavni sta«, C febr. DNB. Vrhovno poveljnistvo oboroženih »u javlja:
Na področju prt Nikopol ju so nafte divizije fte nadalje v težkem obrambnem boja ■ proti jugu prodinLjocfent bolj&eviki.
Na bojišču med Rirovgrsdom in Belo cerkvijo so nase čete napredovale v raznih odsekih, razbile sovražne bojne skupine in vrgle sovražnika po sestrelitvi 45 sovjetskih oklopnikov dalje nazaj. Na ostalih n>estih so ostali krajevni bolj&eviški oa-p-<H brez vsakega uspeha.
Na ozemlju južno od Pripjetskih močvirij je tudi včeraj prišlo do izprememfe polnih bojev z napredujočimi sovražnimi napadalnimi klini- Lastni protinapadi so imeli dober uspeh.
Južno od Berezine in pri Vitebsku so se vsied junaškega odpora naših čet, % veAi-kirrri izgubami za sovražntKa izjalovili ponovni   poizkosd   boHj&evikov,   da.  bi prebili
fronto. Obrambe vseh napadov sta se v pomembni meri udeležila nem&ko letalstvo
in naše topruStvo. Obrambna bitka na teh področjih se nadaljuje.
Severno od Ne vel j-i, južno od Stare Ruse in na področju med Iimenskun jezerom ter železnico Leningrad—Pskov so bili deloma s protinapadi ter v silovitih bojih iz bližine, v katerih so imeli sovražniki visoke izgube, odhiti ponovni, z oklopni&ko podporo izvedeni sovjeteki napadi. Pri uni.
cen u dveh sovjetskih bataljonov se je p<»-sebno odlikovala 13. četa SS. lovskega polka pod poveljstvom poročnika Geiheja.
V bojih med I Imenski m jezerom in Leningradom se je posebno odlikovala 215. virtenberško - badenska pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Frankewitza s podrejenim prvim bataljonom 32. grenadirskega polka pod vodstvom majorja Schaarschmidta.
Na predmostju pri Ncttunu je dan ob obojestranskem delovanju izvidnuških in udarnih čet potekel mirno. Pri čiščenju kotla severno od Aprili je je bil uničen z okiopniki ojačen sovražni pehotni polk. Med 900 ujetniki je 19 častnikov. Uniče-
InU
nih je bilo 11 oklopnikov in dve oklepni motorni vozili. Dva oklopnika in številna težko pehotno orožje smo nepoškodovano zaplenili.
Na južnem bojišču je sovražnik tudi ▼eeraj neprestano na valje val. podprt s zelo močnim topništvom, na cassinsko gorovje, da bi izsilil prodor. Ponovno je vdrl severno od mesta in znova je bil s takojšnjim protisunkom naših hrabrih čet vržen na svoja izhodišča.
Nemška bojna letala so v pretekli noči z dobrim uspehom napadla sovražna i z krče van ja v nettunski luki. Pri odletu so bila opažene eksplozije municijskih skladišč ter požari.
Nad zasedenimi zapadni mi ozemlji je bilo včeraj uničenih  11 sovražnih letal.
Sovražna motil na letala so vrgla v pretekli noči bombe na Peru rje in na področje Berlina.
Nemška letala so v zadnji noči napadla cilje v južnovzhodni Angliji.
117 tankov sestreljenih
Fuhrerjev glavni stan, 5. febr. DNB. — Dne 14. januarja 1944 po imenovanju v vojnem poročilu z viteškim križcem odlikovanim nižji udarni vodja SS Michael Wittmann, četni poveljnik v oklopniškem polku 58 oklopne divizije ^Leibstandarte SS Adolf Hitler« je 30. januarja 1944 kot 380. vojak nemške vojske prejel iz Fiih-rerjevih rok hrastov list k viteškemu križcu železnega križa. VVittmann je s svojim »Tigrom«« v velikih napadalnih in obrambnih bitkah v južnem odseku v kratkem času sestrelil 117 tankov.
Finsko vojnto poročilo
Helsinki, 6. febr. Vcjno poroe lo z dne 6. februarja javlja: V vzhodnem delu Au-nuške ožine je bil zavrnjen napad manjšega sovražnega cddelka. Z ostalih bojišč ni vesti.
Čim dalje feelj uspešna
nemška letalska obramba
ženeva, 5. febr. Z novimi nemškimi metoda: ni letalske vojne ?n protiletalske obrambe se bavi strokovnjak londonskega »Evening Standarda«, ki poroča o najnovejših izkušnjah britanskih letalcev. Ti pravijo, da se vsakokrat, kadar prilete napadajoči Angloameiičani nad Severno morje ali Rokavski preliv, odpre pekel. Morajo se »prebiti« preko velikih, z lovci tesno posejanih polj. O Nemcih se lahko reče, da so iz prednosti svojega obrambnega položaja naredili, kar je bilo največ mogoče. Po izgrub polnem napadu na Schweinfurt se poslužuje sovražnik vedno bolj novih obrambnih ukrepov, tako da ameriške leteče trdnjave kljub svojemu obširnemu od-rambnemu aparatu ne morejo leteti več brez lovske zaščite, piše angleški tednik
»Ficture Post«. Zasedaj pa lovci s tako velikim akcijskim radijem sploh še ne obstojajo. Zato morajo zaenkrat Američani mirno trpeti, da padajo nanje »udarci z bičem«.
Moskovski centralizem
ostane n cizpr eni-er* j en
Bern, 6. febr. Dopisnik londonskega lista J >News Chronicle« poroča iz Moskve o tako zvani izpremembi ustave, da bo sovjetska vojska ne glede na delitev na posamezne narodnosti ostala enota in da se bo tudi sicer uveljavljala centripetalna moč Moskve. Splošno je mnenje, da bo dosedanji zunanji komisarijat v Moskvi ostal ter določal smernice zvezne politike.
Portugalski tisk o
Ubelnoma, 5. febr. Portugalski tedn.k sAccao« se bavi pod naslovom j-Poh;>d smrti« z grozovitim katinskim pokoljem ter pravi da je bilo v Katinu ustie*jcn'h na tisoče Poljakov zaradi zloč na, da so branili »ivojo domovino proti sovjetski invaziji. Tam je bil izvršen, pravi 1'st, ca en najbolj trag enih zločinov sedanje vojne n njegove žrtve so bile pokopane v m noži č-n*-m grobu. Nad tem množičnim grobom se d v. ga danes ono vprašanje, ki ga je nesrečni general Sikorsfci postavil vodilnim
katlisskih umerili
ljućem v Moskvi, str: šr.o vprašanje, napram kateremu predstavljajo katinski mrtveci samo navadno epizodo, kajti vpraš.i-nje Sikorskega se je nanašalo na dva rr> l-jona poljskih ujetnikov, mož. žena "n otrok, ki so jih boljševiki iztrgali iz njihove domov ne. Ne ve se, kam so ;ih od-vlekL in nihče ni dobil od njih niti iaj-manjšega sporočila- Brutalnost in človeška krvol-ečnost dosegata tu tako visoko ston-njo, da bi človek lahko obupal nad človeštvom.
Neizpolnjene obljube
Stockholm, 5. febr. V gotev h anglešk.h in ameriških gospodarskih krogih smatrajo številne obljube, ki jih dajeta VVishing-ton in London narodom evropskega kontinenta glede preskrbe z živili v primeru angloameriske zmage, za kritične. Ti krogi izjavljajo, da ni megoče zagovarjati 00-ljub, ki jih v nobenih okol šč.nah ni mogoče izpolniti. Danes nik;er n? svetu ni preobilja življenjsko važnih dobrin, pravi s Financial News«. Predstava, da bodo zavezniki nekega dne prišli in sipald svoje bogastvo iz polhih k ase. ni z ničemur opravičena. Za t: ko gigantsko nalogo manjka tako zalog kakor ladij. »Financial News« opozarja, da bo v primeru izkrcanja r»a kontinentu vsa angleška in rmeriška mornarica zapeslena s prevozom vo nega materiala. Prevažati zaloge v Evropo bi b-10 v teh okeližčinah popolnoma izključeno, ka^ti voj ške operacije bi se ne smele v ničemer ovirati.
Ta izvajanja angleSkega strokovnega organa so v najostrejšem nasprotju z neprestanimi zjavami iz visokih ln najvišjih vteemih krogov v Londonu in \\ashingto-nu.
Vojno dobičkarstvo
v Zedinjeaili državah
ženeva, fL febrru rja. Ameriški podpredsednik VVallace je v Los Angelesu kriti sira! »velike poslovne ljudi«, ki jim je Wall-street prvo in domovina šele drugo. Dejal je: »Nekateri veliki podjetniki, čeprav n<» vsi, si žele tak način nadzorstva, ki bi pr-našal velike dobitke. Hiteli bi postaviM lastninske pravice na prvo mesto in člove-čaneke pravce na drugo. Z neuklonljivLm sovraštvom bi se s pomočjo tiska, radia. * demagogijo in a svojimi posredovalci ▼ parlamentu borili proti vsaki vladi, ki tč
dajala človeč-inskim pravicam prednost pred pravicami lastnine. Pod prestim s:o-spodarskim razvojem razume ta vrata velik1 h podjetnikov svobodo prostega izkoriščanja in ropanja.«
VVallace je pri svojem napadu na >velike poslovne ljudi« brez dvoma mislil na židovske «iob fkarske hijene, ki bi si raje vse nakup čile ln ki imlć-ujejio čleveške ett-sistence le zato. da zaslužijo, toda, da bi Žide imenoval po imenih, se še ne upa, -"er bi ga sricer kmalu usmrtili. Namesto te^a se bo po možnosti rjsi udeleži njihovih poslov.
Stavka ameriških
oborožitvenih delavcev
Amsterdam, 5. febr. Ne\vyorSki radio objavlja, k: kor poroča Reuter, da je v najmanj 8 oborož tvenih obratih v Chiiu izbruhnila stavka, ki obsega čez 20.000 članov neodvisnega društva mehanikov in tehnikov. Namestnik mornariškega ministra je apelirsl na lojalnost sindikatcv, mod tem ko je urad za ureditev sporov med vojno zagrozil stavkujočim s kaznijo, ako se ne vrnejo na delo.
zapuščajo Indijo
Bangkok, 5. febr. Uradno glasilo svob d-ne indijske vlade v šonanu »Azad Hind« pravi, da obstojajo nedvoumni znaki, da pripravljajo Angleži svoj umik iz Indije. Stevilnj Angleži so v zadnjem času prodali svoje deleže- ki jih im'jo pri železniških družbah in javnih podjetjih. V tem snvslu je treba tudi tolmačiti opustitev številnih
angleških plantažnih naprav in nasadov v Indiji.
Odzovite se afccli za zbiranje štorih hmfin in železa! S tem pomagate obnovi svoje domovine.
terorističnih napadov
Pari«, 8. febr. Pri včerajšnjem napadu angloameričkih letal na dve pariški predmestji je biJo po vesteh OFI-ia ubitih 10 francoskih civilistov. 16 pa ranjenih. Med drugim je bila porušena tudi neka sirotišnica.
Ogenj na romarje
Rim, a. febr. Radio Rim ja\lja. da so o priliki terorističnega napada ajigJoame-riskega letalstva na malo italijansko gorsko mestece UrbaiJjo. v bližini San Marina, neko nedeljo dopoldie sovražni letalci med cerkvenim romanjem bombardirali romarje in jih poleg tega obstreljevali z močnim strojniškim ognjem. Učinek med ubogimi verniki je bil grozoten. Izmed približno 4000 mestnih prebivalcev jih je bilo 650 ubitih.
Po boZjSeVaških stopinjah
Milan, 5. 1'cbr. Navodila, ki jih Stal nov zastopnik v posvetovalnem odboru v Italiji daje Badogl jevim kre turam, kažejo svoje prve sadove. Tako je huj^lcal govornik Badoglijevega oddajnika civilno prebivalstvo rimske okolice k umoru, ko je izjavil; * Vsakokrat- kadar srečale kakega Kcmca. ga ubjte :n denite poleg njegr.vey;a
trupla tabiieo z napisom: Tako se bojujejo lac.jski patrioti!*
Nepstrefeita sovjetska
za^piovJa HtLzm
Carigrad. 6. febr. Sovjetski poslanik v Teheranu je v soboto zvečer sprejel denarno zbirko palestinskih židev za sovjetsko armado. V nagovoru je poslanik izrekel nepotrebno zagotovilo, da se Moskva z vsem vplivom zavzema za sionistične koiisti ter je dejal, da je SovietsJca zveza »najbolj naravna prijateljica« vseh židov--k.h strem'jcn.i.
Šliaistžalszsie socialne
riziiisre v Ameriki
2eneva, 6. febr. Ameriški list »CoLkers« objavlja dops žene nekega severnoameriškega vojaka, ki je značilen za Skandalozne socialne razmere v tej »od Boga obljubljeni dcžc'.i' . B^-In š:iice\ pr vi dcp.s, so se brani]e sprejeti žene, ki pričakujejo otroke, ako so nj novi možje vojaki. Zahtevale so denar za zdravnika in oskrbo v naprej. Onih nekaj malo bolnišnic pa je itak prenapoln enih. V VVasiiingtonu mor mla, da mati že pet dni po rojstvu otroka zapustiti porodniSn co, bolj proti jugu v treh dneh in na zapadu, kjer je prenapoln;e-nost nepopiscia, mečejo mlade matere v 48, da celo v 24 urah na cesto. V Jackson-vaiu (Florld ) so vojaSke žene blodile po ulicah z novorojenimi otroci, ker jih doI-n šnica ni hotela več obdržati, bivši stano-da alci pa niso hoteli Imeti strank z otroki.
Dočlm uživajo v narcdnosocialističiil JMemčij žene vojakov :n zlasti še žene, ki pričakujejo otroke. p:sebno oskrbo organizacije NSF, v deželi, v k teri ne vlada nič drugega kakor dolar, se nihče ne meni za pripadnike amerišk h vojakov. Roo-sevelt n njegovi židovski pomočniki bj v vojni radi zaslužili, za koristi ln za težave izdanega naroda se pa nič ne brigajo.
Angleško anedovanje
nad anser&Šicimi vojnici
Ženeva,  5.   fc-bru. rja.  Raziika  v pla^a^u
k jih imajo angleški in ameriški vojaki, zbuja pri Anglež.h slabo kri, ugotavlja list ^Fortune*. Ameriški vo aki v Angliji in v Afriki prirejajo s svej mi dobrimi plačami prave orgije, medtem ko si angleški vojaki ne morejo privoščiti takorekoč m-čes r. Veliko zasmehovanja povzroča iud-ni s stem ameriške vlade, da podeli vsakemu ameriškemu vojaku po preteku vsakih 6 mesecev službe nov srebrn trak ter za prihod na novo tuje czemlje še poseLno odlikovanje. Angležem se au.i komično, ker prihajajo ameriški vojaki, ki sploh še niso duhali smodn ka, v Anglijo in zasedena ozemlja s trakovi in odlikovanji. Posebno smešno se jim zdi, ker dobi ameriški vojak že odlikovanje, ko stopi na »tuje angleško tlo-t.
As*gei3ti2*a a?uži tssostove
Stockholm, 6. febr. Argentinska vlada je prekinila diplomatske odnošaje s Francijo, Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko,
Nazadovanje angleške
kDusei'vat.vne stranke
Stockholm, 5. febr. Naknadne volitve v Brightonu, pri katerih se je vpregel tudi Churchill, so prinesle presenetljivo zmanjšanje vladnih glasov. V enem izmed »najbolj zanesljivih« konservativnih volivnih okrožij v Angliji je bil vladni kandidat letalski rtotnik William Teeling izvoljen znova v parlament z večino 1559 glasov napram 41.437 pri zadnjih splošnih volitvah. Število volivcev se je od takratnih 129.000 znižalo na kakih 70—80 tisoč. Ta rezult.lt nadomestnih volitev v Brightonu smatrajo po posebnem poročilu »Dagcns Nvhiterja« v londonskih političnih krogih kot najsen-zacionalnejSi volivni rezultat med vojno. Politični opazovalci ga imajo za enega izmed najtežjih udarcev, kar jih je med vojno dobila mogočna centralna organizacija angleške desnice. Rezultat dokazuje, da dejstvo, da imenuje kandidata centralni strankin odbor, draži krajevno javno mnenje, da visi politični mir med strankami na nitki ln da so ljudje različnih mnenj glede rešitve zamotanih notranjih problemov.
Kzeljiv položaj
angleške prehrano
Stockholm. 6. febr. Po vesti »Manche-ster Guardiana« svari angleško prehranjevalno ministrstvo pred pretiranimi pričakovanji, da bo Anglija sedaj lahko dobila več zivil iz Sredozemlia. Proizvodnja v severni Afriki ie zelo upadla, pravi članek, in tudi UVOZ iz prekomorskih dežel se je močno znižal. Tudi z Bližnjega vzhoda ni
pričakovati nikake rešitve angleškega prehranjevalnega položaja, ker manjka tam-kj predvsem potrebnega zavoj nega mate-
njala m ladjevja.
Tolovajske sKupine v razkroju
Vedno bolj se množe poročila, Jd dokazujejo, kako obupen postaja položaj ko-munisućnui tolovajakin oddelkov in kako napreduje njihov ra^Kroj. Mougo teh poročil je Diio že v listin, še vec pa jih ali-fiite, će govorite z ijudnu, ki prihajajo z
Dolenjskega in Notranjskega.
Poleg duševne stiske, Ki tare povrni IX prisilum mobiluurajicev sestavljene tolovajske skupine, jih tlačita zlasti pomanjkanje obleke In pomanjkanje hrane. Oboje bo si dosiej .»rekvirirah« predvsem v raztresenih ar i bovških naseljih, v već jih dolinah pa le pri rodbinah, katere so obtožili, da so »belogardlstične« ali »plavogar-distićnec. Drugim so Se kolikor todko prizanašali, ker so se bali prevelikega neza-dovoijstva prebivalstva. Hribovska naselja, v kolikor so za komunistične tolpe dostopna, so sedaj že izropana. protikomu-nistične domačije uničene. Tolovajske skupine so zato začele pleniti že tudi po večjih krajin kar križem in ne prizanašajo niti hišam svojih pristašev. Od povsod prihajajo poročila, da plenijo komunistične tolpe živila in obleko tudi pri takih, kl so simpatizerji OF ali pa so se za simpati-zerje izdajali, bodisi iz strahu ali lz špekulacije.
Komunisti seveda s tem Izgubljajo še zadnje pristaše med podeželskim ljudstvom ln vzbujajo soglasno ogorčenje prebival-
stva. Da so se kljub temu odločili k mu početju, je zgovoren dokaz, kako zelo jim hrane ln živil primanjkuje. Obenem pa je to tudi znamenje, da računajo s skorajšnjim begom lz dotičnih krajev. V zadnjih dneh so tolovaji plenili Se v nekaterih drugih naseljih, katerim eo dotlej *• precej prizanašali.
Nadaljnji znak razpadanja komunističnih tolp   je   naraacajoce   Število ubežnikov.
Kljub grožnjam s smrtno kaznijo uhajajo mobiliziranu v vedno večjem številu. Da bi Jih opiaSill. so začeli sedaj streljati ujete ubežnike pred postrojenim moštvom. V Cadežu so nedavno ustrelili Sest fantov, ki so skušali pobegniti. Med njimi Je bil neki Pajk. kl je imel pri istem oddelku še svojega brata. Ta je moral potem gledati, kako so mu brata ustrelili. A tudi ta teror ne more oplaziti prisilnih mobili-zirancev, da se ne bi poskusili rešiti. Ako je kje v bližini domobranska ali nemška posadka, se zatečejo k tej. kjer pa to ni mogoče, jo na lastno pest mahnejo globoko v gozdove in se tam skrivajo.
Mobilizirane!, kl so ujeti ah se sami predajo, so vsi v obupnem stanju, razcapani ln sestradani, mnogokrat izčrpani tudi po raznih boleznih Vsi soglasno podajajo isto sliko o razmerah v tolovajskih skupinah, sliko neizbežno napredujočega razkroja.
Kronika prve februarske nedelje
Zbirka starih kovin se je prav zadovoljivo obnesla — Spremenljivo vreme — Spet dobro obiskana gledališča in kinematografi — Ljubljanske gostilne ob nedeljah
Smrtna nesreča
Ljubljana. 8. februarja Zadnje tri dni si je dala ljubljanska šolska mladina mnogo koristnega opravka.
Po navodilih svojih učiteljev in učiteljic je obiskovala stanovanja in zbirala staro kovino. Gospodinje so bile kar vesele, da se lahko iznebe različne ropotije, ki jo v svoji prirojeni štedljivosti nerade zavržejo, okoristiti se pa z njo tudi ne morejo. In tako smo vse tri dni videli našo miadino zadovoljno nositi najrazličnejšo kovinasto drob-
njad na zbirališča. Otroci so sami pokazali precej Iznajdljivosti in so poiskali ko-vinaste odpadke, kjer so brez koristi rjaveli. Tako se je naša prva zbirka starih kovin prav dobro obnesla. Treba bo pa še novih takih zbirk, kajti tudi kovinastih zavržkov se sčasoma vedno nekaj nabere, obnova naše domovine bo pa tudi terjala ogromno gradiva, zlasti kovinastih izdelkov, kl nam jih bo Nemčija — v kolikor jih ne bomo sami Izdelali aH predelali — poslala kar gotove, po dogovoru in naročilu.
Prva februarska nedelja nam je prinesla nekoliko muhasto vreme. Po rahlem južnem deževju, ki je v petek rosilo izpod nizkih oblakov, je v soboto zgodaj zjutraj potegnila burja In smo spet dobili krasno vedro vreme. Trajalo pa je le dopoldne. Povsem nepričakovano se je nebo opoldne pooblačilo, močan veter je grozil z velikim neurjem Toda oblaki so raztresli le nekaj drobnih snežink, potem se je nebo spet zjasnilo in je prisijalo sonce. Noč na nedeljo je bila vsa svetla ln zvezdnata, nedelja je bila vetrovna. Sicer je izmed oblakov sijalo sonce, toda brez vsake moči. Dopoldne so bile ulice prav živahne, popoldne pa je bilo po naših sprehajališčih manj sprehajalcev kakor običajno ob sončnih nedeljah, že kratek sprehod je človeka dobro osvežil, saj je veter tu in tam zarezal do kosti. In tako so Ljubljančani to nedeljo še prav posebno napolnili naša gledališča in kinematografe. Dolge vrste pred blagajnami so zdaj Že vsako soboto povsem običajne. Je pa tudi treba priznati, da nam gledališče Id kinematografi nudijo od nedelje do nedelje prav zadovoljive sporede. In to razvedrilo je v današnjih časih ne samo najbolj užitka polno, marveč tudi najcenejše.
•
Ampak, je že treba priznati, da po večini tudi naše gostilne niso zapuščene. Nikakor ne! Ljubljanski gostilničarji so podjetni in Iznajdljivi pa tvegajo vse. da imajo klet kolikor toliko založeno ln da lahko svoje goste postrežejo s pijačo in jedačo. Ljubljančani pa si tudi ne dajo dvakrat reči. kadar jih ob nedeljah vabijo gostilne, še prav posebno ne ob prvih nedeljah v mesecu. Po ljubljanskih gostilnah je pijača zelo različna, cene pa tudi. Ljubitelji vina tvorijo med seboj nekakšno zaupno bratovščino ln tako se brž razve, kje točijo najboljšo zeleniko lz Brd. kje dobrega Vipavca, kje črnega Istrana. Pa tudi razna
italijanska bi južnotirolska vina drže svo-
jo veljavo — hvala Bogu. da so! — pravijo pivci. Cene se sučejo od 25 do 30 lir.
Gospodinje najbolj znanih ljubljanskih gostinskih obratov se pa tudi potrudijo, da je zlasti ob nedeljah kaj prigrizka, ki je lahko zelo različen po kakovosti in ceni. Lahko pa se kratko reče, da nudi Ljubljana tudi v petem letu vojne zlasti ob nedeljah še zelo mnogo.
*
2al mora tokrat nedeljska kronika zabeležiti tudi smrtno nesrečo. Poleg zidarskega je železničarski poklic gotovo najbolj junaški, žrtev svojega poklica v izvrševanju svoje službe je postal včeraj kurjač državnih železnic g. Jože Rus lz Ljubljane. Bil je zelo vesten in priden uslužbenec, ki so ga vsi tovariši in predstojniki imeli radi. Smrt ga je ugrabila materi in zaročenki, s katero si je nameraval v kratkem ustvariti družinsko ognjišče. Truplo je bilo prepeljano na 2ale. odkoder bo jutri, v ponedeljek ob pol 16 pogreb. Nesrečnemu Jožetu Rusu n' ' bo Ohranjen časten spomin žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalje.
Za obnovo domovine potrebujemo kovine
Preglejte podstrešja, kleti, shrambe! Niti košček starih hovn ne sme ostati pozab' Ijen, ho eo obnovo porušene domovine taka zelo potrebuje Žrtvujte deset minut svojega i in priprav te nerabne hovlnstte predmete!
Kje se skrivafd na smrt cfesifeni fašistični Izdajalci
Is poučenih virov poroča »D2utsjhe A-dri: -Zeitung«, da tudi oni. 03 pjeebnega sod šča v Veroni na smrt obsojeni čla -fašističnega velikega sveta ne bodo uš . svoj usodi, čeravno so bili sojeni v ods^t nosU. B v&i poslanik v Beri nu D no A.3-ni. O skrival šču Bast an nija in Rosscn ja ni nekakih podatkov, vendar pa so bivši člani velikega fašst'čnega svet: mnenja da se tudi ta dva skr vate neke v I al ji fien se skr va sedaj v Švici verjetno v ! ženevi. Le kratek čas po BadogVjevi kapitulaciji se je skrival nekje na deželi v severni It rji. Ko pa ga je fsš st čni radie začel hudo napa ati je pobegnil v Sv co Grandi, avtor izdajalske resolucije, se mu-dY «?ed?.j na Portugalskem in sicer v Liz-bon . V sporazumu, če ne morda celo pc n ro&Uu t ic doglijeve vlade, je kmalu p° aretacij:   Musso-lini a  odpotoval   z   leta om
na Portugalsko. Gotovi znaki kaftejo. da se Botta: skriva še v Italiji De M rs:cc :n Acerbo sta doma z Ab:~ucovt zarr.d Česar domnevajo ca se sferi vata kje v a k. z kot.:i planinski koči v svoji cžj domovi.
Radia L^fclla^jo
Prihodnji simfonični koncert, ki ga priredi Sendergruppe »Adriatisches Kiisten-land«, Sender Laibaeh — Radio Ljubljana, bo v veliki unionsk! dvorani v ponedeljek 14. t. m. ob 18.
Veliki radijski orkester bo pod vodstvom svojega dir genta Draga Marija šijanca z-vaial izbor Dvofakovih ^Slovanskih plesov«..
Na koncert opozarjamo ljubtelje lepe simfonične glasbe. Predprcdaja vstonnic se bo vršila od srede 9. t. m. v knjigarni Glasbene Matice.
Ste že kaj prispevali za Zimska pssrasč?
Mislite na tiste, fe se jim godi slabše ho vsml — Pri-spevajte za Z:msho ovmocl
Uspeh Zimshe pomoči bo merAo ne le za nas socialni čut. temveč tudi za našo na* rodno zavest, Vsah naj zato prispeva, Uolihor si more utrgati!
Žrtve mstllss^a alkefeoSa
V NorveSK: prestolnici Oslu si je večja družba pr voščila met.lnega alkohola. Posledice so b le strašne. Pet oeeb je t^koi umrlo, v nadaljnjih dveh dneh j:h je pod-leg'o še šest. Med žrtvami sta dve ž:n-ski. 16 nadaljnjih oseb imajo še v boln š-nic in upa "jo, da 1ih bo večina ostala ž-va, bržkne pa bodo vse oslepele.
V neizmerni žalosti sporočamo, da se je v 'zpoln jeva nju težke službe smrtno ponesreči 5. februarja t. 1. naš dragi sin, gospod
^ a kurjač državnih že!ezuic
* Pogreb dragega pokojmka bo v »g ponedeljek 7. februarja 1944 ob iVl* H 4. uri popckhi0 z Zal. kapelice ||| sv. Petra, k Sv Križu.
Ljubljana, Kandija 6. H. 1944.
■pst ANICA, mati; BISUTA, zaročenka
* 1 in ostalo sorodstvo
Zaklonišče mora biti opremljeno z lučjo, vodo in peskom, klopmi, lopato, krampom, lomilko. suhim straniščem, nosil nico in z ^omarico za prvo pomoč
e3
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da se je dne 5. februarja L 1. v izpolnjevanju težke službe smrtno ponesrečil nas dragi tovariš, gospod
JSŽE RUS
kurjač državnih železnic
Dragega tovariša bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 7. februarja 1944 ob ^>4. uri z 2al, kapelice sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.
Prijatelja bomo ohranili v najlepšem spominu.!
Ljubljana, 5. februarja 1944.
ŽALUJ On TOVARIŠI državne kurilnice
IZPLAČUJE
»A VISTA VLOGE« VSAK CAS, >NAVADNB« IN >VEZANE« PO UREDBI. _ SODNO DEPOZITN1 ODDELEK. HRANILNIKI. TEKOČI RAČUN L — ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMCI
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Uprava Državnega gledališča ponovno poudarja, da Je začetek vseh dramskih predstav ob 16. uri. Izjeme bodo ob nedeljah, kadar bosta Igr-ni dve predstavi.
DRAMA
Ponedeljek, 7. februarja: Zaprto. Torek, 8. februarja, ob 16; »Vera ln nevera«. Red Torek.
Zasedba Uolierovega »IVumlg!jenoga bolnika«. Argan, namišljeni bolnik — J. Ko-vič. Belina, njegova druga ž^na — Gabri-jclčičeva. Angelika, hči Arganova, Clean-tova ljubica — Verdonikova, Beralde, Ar-ganov brat — Sever, Cleante, Angelikin ljubimec — Verdonik, Diafoirus, zdravnik — Peček. Tomaž Diafoirus. njegov sin, zaljubljen v Angeliko — Nakrst. Purgon, Ar-ganov zdravnik — Gorlnšok, Fleumnt, lekarnar — Raztresen, Bonnefoi, notar — Lipah. Tolnetta. služkinja — Kraljeva. —
Režiser J. Kovic.
OPERA
Ponedeljek, 7. februarja: Zaprto. Torek, 8. februarja, ob 15.30: »Sneguroč-ka«. Red B.
S. Rlmsld-Korsakov: »Sncguročka«. Opera v štirih dejanjih s predigro po pripovedki Ostrovskega, prevedla L. Pavlanc in N. Stritof. Osebe: Pomladna vila — Go-lobova. Ded T.Iraz — Lupša, Sneguročka — VidaUjeva. Gozdni duh — Bcštjančič, Karneval — Gregorin, Bcbil, kajžar — M. Sancin. Bobiliha, njegova žena — Poliče-va. car Berendej — Lipužček, Bermjata, bojar — Lupša, Le!, pastir — Španova, Kupava, hčerka bogatega meSčana — Mlej-nikova. Misgir. bogat trgovec — Popov, Prvi kHrar — Banovec. Drugi klicar — Dolnlčar. paž — Medvedškova. Spremstvo Pomln.''in2 vile: vrane, gosi. race, šoje, s'avčki in druge ptice. Berendejci. Bojarji, cr>Hcvo spremstvo, pevci, plesalci in pastirji. Solo pleše M. Kirbos. Dirigent A. Ncffat. R*»ž?1a R. Pr!m~,?.'č. Koreograf P. C=o!ovin, Vo^rfs zbora S. Hubad. Načr*i kostumov J. Vilfanova.
Filmski predle:!
CJdajnfska skupina Jadransko Prlnrerjs
F A D I O LJUBLJANA
PONEDELJEK
7—7 10: Pcroiila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji pozdrav Vmes: 730—7.40: Poročila v slovenščini. 9.—9.15: Poročila v n?m-šč n . 9.15—9.30: Pregled sporeda (nemški in slovenski). 12—12 30: Opolianski koncert. 12.30^—1245: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.: Koncert Malega orkestra, vodi Sto an Stenovic. 14.—14.10: PcTpčila v nemSč ni 14.10—15.: Vsakemu nekaj. 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.: Z bavm kotiček — K?Ko se je fantek šolal (v ribniSkem narečju).
19. —19 30: Fantje na vasi pojo. 19.30 — 19 45: Poroč la v slovenščini, pregled sporeda. 19.45—20.:  Mala glasbena medigra.
20. —20.10: Poročila v nemščini. 20 10— 21.: Dela slavnih sklad teljev 21.—22 : Pisana šara. 22.—22.10: Porcčila v nemščini. 22.10—22.30: Galsba za lahko noč.
ZA OBNOVO DOMOVINE POTREBUJEMO KOVINE!
Teden v gledališču:
»Matura« v Drami |e dosegla p&poln uspel?
Vsestransko odlična Katja Levarjeve, ki se je zopet izkazala zrelo umetneo Nova kraljica v »Snegulćici« — Četrti simfonični koncert
V Operi je občinstvo pretekli teden napolnilo predstave »Mrtvih oči«. »Melodij srca« ln »Prodane neveste«. Tudi so ponovili mladinsko opereto »Princeska ln zmaj«., ki bo privabljala mladež ln jo vne-mala k plemenitim idealom. Mladini je posebno prirasel k srcu Joško E. Barbičeve, pa tudi M. Sancinov dvorski norec ln ljubki palčki so ji ugajali. Gregorčeva opereta bo zmerom znova pritegovala naš naraščaj.
V Drami je bila premiera L. Fodorjeve »Mature« v delni pre;:asedbi Delo je že vsakemu dijačku dobro znano. Prav za prav ne more nikogar razočarati. Duhovitost se sicer ne iskri v esprijskem žaru. Pa tudi po plitvini ne zaudarja. Delo je obtičalo nekje na sredini. V odrskih učinkih pa je nedvomno močno. Vsem je dobrodošlo: tisti, kl jim prlja bistro duhovičenje, ne morejo biti razočarani, ker so nešteta odrska dela te in slične zvrsti, ki so precej, precej šibkejša. Oni drugi, kl vživajo puhle, narejene, površinske šale. pa so lahko prijetno presenečeni, ker doživljajo nedvomno nekaj boljšega od onega, kar jih običajno »osrečuje« Zato je »Matura« tudi letos užgala. Polntta bo gledališče gledališka blagajna bo žela obilno konjunkturo.
Režiser C- Debevec si Je prizadeval, da U odrsko dogajanje čim neposredneje. čim prepričljlveje primaknil okusu estetfčnemu občutju gledališkega občinstva tn da bi bile posamezne skupine prezanimlve profesorske druščine Mm ostreje začrtane Predvsem se opaža neko stremllenje po poglobitvi  vtiska  prisrčne  toplote, Iskrenega
razumevanja, ki navdaja večino nastopajočih srednješolskih vzgojiteljev do teženj doraščajoče dijaške mladine.
Osrednja   stvaritev   je   bila nedvomno Katja Slaparjeva v vsestransko odličnem podajanju Levarjeve. To je ena njenih najbolj izoblikovanih, vrhunsko dognanih odr-j skih umetnin. Njena Slaparjeva se razživl : pred nami v vsej polnosti naravne bistrine, j mladostne občutljivosti, nagonske elemen-i tarnosti  ln prisrčne iskrenosti.  Kakor je , lahko boječe nežna, toplo udana, tako se lahko v svetem gnevu vsa razdivja v užaljenem, ponižanem  dekliškem  ponosu ob plohi  Vrtačevih očitkov ln križnih vprašanj. Prepričevala je v celotni kreaciji, pa tudi najprozornejših izraznih, čustvenih odtenkih. S Katjo Slaparjevo je Levarjeva dokazala,   da   je   resnična,   zrela odrska umetnica. Id dominira predvsem v stroki naivnega, odkritosrčnega in neposrednega doživljanja.
Profesorski zbor, kl sodi Slaparjevl, je razklan na troje. V sredini humanistično ! nastrojenih in delno pod osebnimi vtlskl k modremu. Sirokosrrudnemu odpuščanju te-žečih srednješolskih vzgojiteljev srečujemo C Dehevčevega prof Čebulo L. Dre-novcevega ravnatelja dr Dvornika, dr. Matejevo Boltnr-tJkmarjeve. Gorinškovega VI-dovlča tn Zorovo GabHj«»!člčeve C. Debev-Čev Cebu!q 1e notrnnle in zunanje wnoni-klo uravnovešen, smotrno izbrušen ▼ timetnontnem izrazu ter izvirni maski do-«i°dno. preračunano Izpeljan. Izdelal Je predvswr» kontur«* človeč^^stnesra m! SI jenja, plemenltecra. na vsestranskem razu-i mevanju vznik lega edpuščajočega mladino-
ljubja. Ob Drenovčevem dr. Dvorniku so izstopale odlike zunanje uglajenosti, službene objektivnosti ln subjektivne prizadetosti, simpatičnega umerjenega nastopa. Prevladujejo predvsem zunanji poudarki ln bi morebiti kazalo doživljajsko stran v tretjem dejanju nekoliko poglobiti. Plemenitost mišljenja, udana sprijaznjenost z usodo se odražata na podobi prof. Matejeve v interpretaciji Boltar-TJkmarjeve. Tudi Gorlnškov študentovsko prožni in štu-dentovsko mladostni profesor prirodoslovja Vidovlč ln telovadna učiteljica Gabrijel-čičeva ustrezata deležu, ki jima je prisojen.
V sredini profesorskih »mladlnožerov«, kl motrijo vsa dejanja in nehanja dijakinj z vidika prenabrekle moralne rigoroznostl in hipertrofične strogosti, sta prof. Mo-zoljčeva Nablocke ln Gregorinov prof. Vrtač Nablocka je točno očrtala ln nadrobno razgrebla v zagrenjenostl ln življenjski praznoti osršenelo »ježevko« Mozoljčevo ln ji ob preokretu v sklepnem dejanju prepričljivo priliva navdih srčne toplote. Ustvarila je s sočnim karakternim za-snutkom kabinetno, tu pa tam v lahno grotesknost prevešeno odrsko prikazen. Prav tako Je bil tudi Gregorinov Vrtač vestno, vsestransko preudarjen Predstavi] se nam je to pot Gregorin kot Izvrsten oblikovalec togih, ledeno hladnih življenjskih ter vzgojnih načel in neokusnih metod, kot odličen prikazovale« zunanjih značilnosti Bil je po maski, po slehernem igralskem pulzu polnokrvno doživljena »buča na kvadrat«. Id ima v »okroglo-glavem« Oebull svol miselni ln vzgojni protllik
Med obema skupinama se pri čk ari t a o suhoparnih vsakdanjih zadevščlnah za usodo dllaške mladine ln njen procvit po-oolnoma *>rezhrl*na profesorska orjrinnl* *T»kTf»tov prof £t*-k In Verdonikov prof fHSka. V krosr te pestre, zabavne heterogene in nemalokrat čudovito smešne dru-
žine spadajo Se Plutov vestno, minuciozno prikazani izborni šolski sluga Toni ter maturantke Svetelove, Gol je ve ter Intiharje-ve. Občinstvo nI skoparilo z iskrenim priznanjem sodelujočim.
K dramskim zadevam preteklega tedna še kratko pripombo. V nedeljski »Snegulj-čici« se nam je zaradi obolelosti gospe Danilove predstavila v vlogi kraljice mlada, nadarjena dramska igralka A. Sancinova. Že lani je žela lep uspeh v »Jeseni« kot Giudita. Njena kraljica je bila v doživetju ter vseh čustvenih in zunanjih poudarkih povsem prepričljiva. Vidi se. da posveča mlada igralka skrbno pažnjo izgovarjavi. Zelo spretna je v učinkoviti odrski kretnji ter izkoriščanju Izraznih možnosti. Podoba je. da se nam je to pot odkrila v svoji pravi odrski stroki, kl bo v njej lahko žela lepe uspehe. Tudi ostali sodelujoči so, kakor običaino, dobro igrali (Levarjeva. Bi-tenc. Gorinšek. Raztresen. Blaž. Milčinski itd.). Prav je, da se tudi mlajša generacija čimbolj pritegne k sodelovanju. Mladini je treba povsod posvečati pozornost, kar velja tudi za odrsko stroko, kjer je treba omogočiti razvoj nedvomno izpričanih interpret arijskih sposobnosti.
Četrti simfonični koncert: Beethovnova četrta simfonija Novakova znamenita »Slovaška suita« In Dvofakov »Karneval«. Pri dirigentskem pultu dr. fivara, kl vtiska pečat svoje močne dirigentske osebnosti glasbenim vrednotam v odlično Izva-ianih glasbenih umetninah. Beethovnova četrta simfonija je toplo zazvenela v vsem svojem krasnozvočju Novakova skladba v vsei svoll folklorni npr*wednost1 in motivni slikovitosti. Dvofakovo delo pa v svojem vedrem, ritmičnem zanosu, člani pomnoženega radijskega orkestra so s «*vo1o reproduktivno snoso^nostjo verodostojno tolmnčill svojih instrumentih vse tri gtashenp umotvore Občinstvo je dr Svari In orkestru Iskreno, prisrčno vzklikalo.
Tedni^: Obisk nemških Vojakov v Po-rurju. Nemška trgovska mornarica opravlja ogromno delo v vojnem času. Veliki acmiral DOnitz govori nemškim mornarjem. Mladi HJandci se piLavijajo kot prostovoljci za premet. Maršal Rommel pri nočnih lovcih. Boji v Italiji. Pokrajinsko lepi so posnetki zasneženih Ab:nz-zov,  kjer se  nemiki   vojaki   smučajo ob
prostem času. VVnodno bOiišča jo tudi odeto v zinvsko obleko. Pri Vitebsku gre dopolnilna osftcrba svojo določeno pot kljub Vsem vremenskim nepriiikam. Ujetniki. Belo prepleikani tanki neprestano napadajo sovražnikove postojanke. Raketni metalci min, ki so pritrjeni na tanku, radi svoje udarnosti v^e bolj izpodrivajo topove
Sioga: »Diesel« (Ufa). Odlićen biografski velefilm. Je to epopoja izumiteljskemu geniju in najlepši spomenik Rudolfu Dleslu. Tak fiim je res vredno pogledali, da znaš vsaj približno ceniti trud, žrtve in napor izumiieija. 2ivljenjska pot vva-kega izumitelja je trnjeva. Boriti se mora najprej s problemom samim, potem mora najti in prepiičati finančnike in slednjič se pojavijo še intriganti in za-vistneii. Poles znanstvenega d£la in drugih vsakodnevnih skrbi mora notem sprejeti še boj s temi izrodki človeške družbe. — V dramatiko napetem okolju riše ta film življenj ko pot Rudolfa Dicsla. izumitelja po nUm imenovanih motorjev na surovo ci;e. Pred gledalcem se razgrne polpretekla doba. Pariška sveto. B razstava je "tako zanimivo prikazana, da se že zaradi nje same izplača ogled filma. Zgodovinske osebnosti svetovnega slovesa kot prolc■■■'cr Lintfc. izumitelj _ naprave za umetni led. Krupp. nemški jeklarski mogočnik in drugi so vpleteni v dejanje tega izredno zanimivega in poučnega filma. Ko motor, po tolikih težavah rlednjič vendarle užge in steče, tedaj pridrve delavci iz cele tovarne in se v pobožni spoštljivosti spontano odkrijejo ob zmagi duha nad snovjo... Toda zmaga za izumitelja je pop Ina šele tedaj, ko izvojujejo še boj z zavistneži in koristolov-ci. — Boljšega interpreta kot je \Villy Bir-gel za vlogo Diesia si je skeraj težko predstavljati. Njemu ob stran je postavil režiser Lamprecht. ke.teremu izredno ležijo tal;e snovi, vrsto najmarkantneisih nemških fMm?kih igralcev kot Paula Wefi*> nerja, Hildo VVeissner L dr. Vsak izobraženec, vsak tehnik, mehanik, obrtnik, vrak dijak, sploh vsak kdor ie slišal ime Dienel, bi si moral oslpdnti ta film, ki je slavospev zmagi duha nad snjvjo. Film je deležen in tudi zasluži vso pažnjo občinstva.
Union: »Krambsmbuli« (Wien-Bavaria). Film za ljubitelje psov, lova in narave. Pa tudi druge bo ganila ta prisrčna življenjska povest malega, zvestega četvero-nožca Filmski avtor je prikrojil snov za glavnega junaka, ki je tokrat izredno nadarjeni lovski pes, imenovan Krambam-buli. Prislovična pasja zvestoba je motiv tega filma, ki slika v sentimentalnih barvah odnos inteligentnega in udanega malega četveronožca do človeka, svojega gospodarja. Film podkrepljuje izredno čustvena glasba Schmidt-Gentnerja. izvajana od dunajske filharmonije. Skoraj ves film se odigrava v naravi, ki je v edinstveno lepih posnetkih prenesena na platno. Res imeniten igralec je ta simpatični k uža. saj kar zasenči svoje dvonoge »I-ole-ge«. ki so Viktorija Ballasko. Sepp Rist L dr. Film je zrežiran z veliko ljubeznijo do živali in narave.
Matica: »Beli sen« fVVien-Film). Revijalni film, ki spada v vrsto onih lahkih zabavnih filmov, katere široko kinoobčin-stvo kaj rado dojema z vsemi čutili. Nekoč je izjavil izkušen gledališčnik: v sobnem ima občinstvo najraje take komade, pri katerih ni treba niti naimrni ranpnid-ti možganov, tako da secle. vidi. sliši takoj prebavi in ko zastor pade tudi že P> žabi... To drži tudi za kinematografsko publiko in take vrste je film »Beli sen«, v katerem ie mnogo za oko in mn^^^ "a uho. za duha in srce je na več v pomiih dveh. Film je razkošno opremljen, posebno revija na ledu Kot posebnost bi bilo omeniti (za športnike-drsalce!), da nnstopa poleg Wolfa Albach-Rettvia, Oskarja Sime. Olly Holzmannove še bivši svetovni prvak v umetnem drsanju Karli Schaffer.
Podporni boni. Obveščajo se vsi oni, ki so prejeli od urada za socialno pomoč Vrhovnega komisarja podporne bone (nakaznice) za živila, da iste lahko vnovčijo pri svojih stalnih trgovcih. Trgovci so pa dolžni vse bone sprejeti in jih do 5. vsakega v mesecu predložiti Združenju trgovcev, Trgovski dom. v svrho poravnave.
Sukanec za obrtnike. Obrtniki, ki Se niso dvignili pooblastil za nakup sukanca za mesec december 1943. naj pooblastila dvignejo do 15. februaija pri Odseku za obrtništvo v Čopovi 1, ker bodo po tem roku zapadla. Nova nakazila se bodo Izdalala obrtnikom od 1. marca dalje po sledečem vrstnem redu: A—C 1. ln 2.. D—I 3. in 4^ J—K 6. In 7.. Ir-O 8. In 9.. P—R 10. ln 11„ S—T 13. In 14., TJ—£ 15. to 16. marca.
A
Stcv. 6
»SLO VENSKI  NAROD«. puuma*f*L T
1*44
Stran S
IM
Novemu mestu — »metropoli* nas*? wii lčne Doien ske — rojen:ce niso bile položne v zibel preveč sreče, da bi ga spremljala skozi razburkana stoletja svetovne zgodovine. Prenekatenkrat je moraJo ie::o mestece ob p\v.isn. m re.i.n "b::. Krk .^ku-siti to nenaklonjenost. Preseljev nja narodov in z njim1 zvezano plenjeti e. turški vpadi, lakote, ku^e, pogosti pežan. elementarne katastrofe- vse to je skoz stoletja vsevd;lj obiskovalo Novo mes:<* «n ga zav ralo v njegovem razvoju. Tudi pc prvi svetovni vojni se n_egov usoda ni 00-st spremenila. Noax) mesto je bilo sle. ko prej pasUrka slovenskega naroda v vseh po.ojn:h letih javna uprava ra~en meščanske Šole n: sez.dala v mestu nobenega drugega poslopja, cesrte v mestu s mena so bile pod kr tiko in pločnikov mesto skoraj ni poznalo
To_a ne samo javna upiava, temveč tudi meščani sam nosijo doka Sen del krivde za tak zastoj. Inoustri i, ki bi imela v Novem mestu n.jiepše pogoje za uspešen razvoj, meščan, sami niso pu~tlli pre3to-p ti mestnega praga in so raje brez sleherne podjetnosti lagodno živeli ob kozarcu dobrega cvčka in mastni jedači. Tako ob i pričetku druge svetevne vihre dolen]3ka metropola ni imela nit: eneg; športnega igrišča ali kopališča z iz„emo teniškega prostora pač pa je uživala »slavo« zastran ogromnega blat;, in oblakov prahu, ki so vsa polet a od zore do mraka naravnost zamegljevali mesto.
in Ki tiri ca
Ze prvi ćmevi druge svetovne vojne so ponovno težko pr.zadeli Novo mesto. Sinko edinko javnih cblastev — nova meščanska šola — na katerega je bilo mesto to-likaj pcnosno- je postal žrtev bombnega napada na veliki petek. Toda mešiani so se h tro potolažili, si opomogli od prespanega strahu ter ponovno zapadli v svojo že trdno ukoreninjeno zasp nost in ko-modnost. Zgolj pc^osti plesi cesarske sa-vo.ske vojske, ki se jih je mla:Io in staro as največjim navdušenjem udeleževalo, so nekoliko poživljali novomeško purgar:jo.
Potem pa se je poleti 1041 začela »osvobodilna« akcija OF. Novo mesto ji je nasedlo bolj k kor kateri koli cirugi kraj v pokrajini. E>rug za drugim so se vrstili obisk, »najslavnejših« slovenskih mož. Meščani so sprejemali in gostili na svojih domovih rasne Ruse, Kocbeke :n Lubeje, pa celo samega Kidriča in Babierja. Vrstili so se sestanki in seje, organizirale velike na-bir ine akc je za OF. Iz Novega mesta so odha ali kar cel: vozovi z obleko, orozjera in Živili preti Toplicam in naprej v Kočevski Rog. In tud prvi »berc:« že odhajajo kar javno in hrupno v gozdove.
Prvi r>b&£gs*3lovi" OF
Cesarska ooiast vse to mirno gleda in se pr.iiudjeno nasmiha, kar daje še večjega poguma tem naivnim »osvobodiLeljem«! i Kaj ne vidite, da so že popolnoma pr kraju .n nam n česar ne morejo«, sušimo aa vsak korak. >0 božiču bomo Že popolnoma osvoboJ-li našo zemljo!«, to so besede v jeseni i. 1941. Tako jamejo svojo navdušenost že kar javno demonstrirati, n že so prve žrtve! 203 izitijučeni iz gimn z -,e, nad 100 zaprtih zb-g pouličnih manifestacij! Akc ;i sledi reakc ja, tej pr^tiieakci(a: odh-d večjih skupin mladine v hesto. in-terniranje dijakov vseh šol od 15. leta naprej , profesorjev In učiteljev ter mm>ž ce ckol ških kmetov in delavcev. Procentualno je Novo me^to dalo morda n. jveč in-tenr.rancev in obs-jencev, na drug. strani pa tuži na več »hostnikov«!
Toda vod Lni komunist čaii organ za tor ji še vedno varno sede v mestu in z zapećka teror.zirajo meŠjaru;tvof ki se jih zdaj že vedno bolj boji, a misli, dn ne more več nazaj- Komunist: vc«dijo obveščevalno in kur rsko službo, propagan io. dobave živil in orožja za tolovaje, obenem pa vzdržu e-jo naježje zveze s cesars'Lim. oblastniki. V oeoredju vsega javnega življenj: je gaiaot-zt cesarski general Cerutt, okoli katerega se pridno zbira vsa k-«mun st Čna »smetana«. Preko svo ih bunkerjev ob železn ški progi pri Zgornjih Kamencah n metliških JDobravicah Cerutt. že prkiiao pošilja :olo-v.jem hrano in orožje, da ne bi prehitro omagali...
JE NOVO MESTO DOŽIVELO UNISTIČNO »SVOBODO"
od KPS potrjene »pr znani ce« in »plačilne iisuke«. ki so toliko revnih vlag teljev »pr* vnij ob n ih čolgoletne, s krvavimi zulj: pn-
zulj: pn.
štedene prihranke Kajpak se je to hitro razneslo po mestu in mnogi ljudje so že
drugi dan »osvoboditve« čutil. pravega mačka saj so bili kar na hitro »csvob?1c-ni« svoj:h prihrankov.
Istočasno pa so komunisti »osvobodil « mesto tudi njegovih nrjbolj poštenih in na značijneiših prebivalcev. Vsi dolgc-let-n voditelj in najagilnejSi javni delavci so bil zaprti in spravljeni »na varno« pred ljudskim »gnevom«'
človeške hijene EtstnunlstičKe strahovlade
Kaj čudnega, če je začelo nav-usenje hitro pad ti. Da bi ga ohranila, meče komu.
nis* čna propaganda med ljudi na oolj bedaste laži: »Ljubljana je v partizanskih rokah! Anglež: so zasedi Trst. Reko. Split' Nemška vojska se umika na staro mejo!t Itd Tcda namesto tega pride dvakratno letalsko bombardiranje. Navdušenja za OF ni n kjer več. Tutii poprej na bolj lahkoverni in naivni mesc n- so iztreznjeni, deloma tudi temeljito spreobrnjenj., ko so videl*, kako so jih »osvoboditelji« temelj to scsvcbodili« dragocenih človeških življenj premožen-a. denarja in služb. Mesto je skoro prazno tn po njem se edino kot lačne hjene potikajo komunistične »straže«, k plenijo po zapuščenih hišah in celo mrtvim poberejo vse.
Najbolj penezoruje te zveri v človeški podobi primer Logarjevih. Pri bombard ri-nju -'e bil ubit bivši novomešk: sreski načelnik g Logar skupno z ženo in hčerko. Popolnoma sam na svetu je osta.i njegov s n- interniran v Gonarsu. Ko Je vccTja reh hijen tudi Logarjevim pob raj vse dragocenosti in snemal mrtvemu načelniku zlat-poročni prst n z roke. ga je prosil njeifov pajdaš, znanec načelnikovega s na, na: vsaj to zlatn no sprav: na varno za sina, čea da je šel ta prostovoljno v gozd ter bil potlej ujet in interniran. T ko je sedaj oetal brez staršev in brez slehernega premoženja ter bi bilo umestno, da se mu za prvo pomoč da vsaj ta zlatnina. Tolovaj pa ga ;'e na kratko prekinil z besedami: >Ce b bol pravi borec, se ne bi pust 1 ujeti. Sicer pa naj pride spet k nam in bo imel dovolj jes*:.' Po vojni pa itak nihče ne bo imel več zlatnine!«
Zadnji dnevi
Kako žalosten pogled je bil poslhmal na še pred kratkim tako ponosno in raz grano dolenjsko »metropolo«! Nič več mitingov, zabav, plesov temveč povsod zgcli sence mrtvih, razrušene in po?g ne h še, sp1 osno razsulo, obubožanje, lakota, strah prei bodočnost.o itd. To razpoloženje so »osvoboditelji« Se »dvignili« 1. oktobra z izpla-
čilom plač drzavmm nasaeacaocom Slovesno so isroč 11 samskim uradnkom po 200 poročen m pa po 600 Ur. Bolje pač ne bi mogli prikaz ti že v naprej urada:Stvu. ko. liksna »blaginja« bi jih čakala v bodočem boljeev tkem »raju«.
Iz dneva v dan je naraščalo nezadovoljstvo med prebivalstvom, ki se je počutilo že dovol- »osvobojeno« tn je težko pričakovalo novih osvoboditeljev, ki g. bodo zares osvobodili komunistične strahovlade Komun sti so si zaman prizadevali, da b ponovno dvignili razpoloženje, zato pa so svoj teror Še povečali Pričela so se ponovno množična zapiranja, k; so se koncu-la z zverinskim pobojem novomeških mu-čencev s kanonikom Kekcm n računskim svetnikom Pavlicem na čelu.
Kako bedasto so komunist čari voditelji varali ne le meščane, temveč tudi svoje pristaše, se je nazorno pokazalo ob pričetku nemške očiščevalne akc 'e. Ko so se nemšk oklepniki že bližali mestu in se je razločno slišalo nj novo streljanje, so komunistični priganjači lrgul* ljudem, da so tolovajski oddelki napadli Brežice m da se sliš streljanje od tam. Obenem so začeli vneto lepit: po mestnih hišah razglase, da bo brezobzirno kaznovan sleherni, ki bo Siril govorice, da utegnejo Nemci priti v Novo Testo! Res prava iroruV'a usode je bila, da so se že pol ure nato nemsk- vojaki nenadoma pojav li v mestu ter zajeli celo vrsto ljudi, ko so se lepil te proglase.
Resnica je prišla na dan
O grozc<tnih dneh komunistične strahovlade v Novem mestu so listi sedaj že mnogo p sali. V splošnem se lahko reče, da so bili ti dnevi v resnici Se hujši in bolj žalostni, ka.kor pa se je dalo razbrati iz časopisnih poročil. Takrat pa so vest1 le polagoma in v odlomkih pr hajale v Ljubljano. Komunisti na Dolenjskem so onemogo-ČH skoro vsak promet Iz kraja v kraj zlasti pa v pokrajine, ki n so bile pod njihovo strahovlado Tako se je le redkim po-sreč lo, da so prispeli iz Novega mesta v LJublano, a Se ti so bil4 tako pod vplivom nez slišanega komunist čnega terorja, deloma tudi živčno tako strti, da n so mogli ali al niso upali podat' jasne slike o dogodkih in položaju. Komunistična podtalna propaganda je 'imela zato razmerom? lahko delo, ko je vsa poročla o tolovajskih strahotah proglašala za izmišljena ali vsi j močno pret rana.
6ele ko so bili komunisti pregnani iz Novega mesta, Je začela priha-'ati n^ dan vsa žalostna resa ca. Iz časopisu h poročil in iz ustn'h pripovedovanj si je lahko vsak ustvaril sedaj že točen pregled. Zato se v tem čl nku nismo spuščali v podrobnosti. Pač pa utegne marsikoga še zanimati, kako je v Novem mestu sedaj — o tem
Razglas mestnega poveljstva
pa kaj več v prihoimjem članku.
Sg.
Ali ste pripravljeni?
Novcsiie££ai&i csaed
Za svoje vei ke usiuge prs »osvobod.l-nem« delu pa so bili Novomeščam tudi 10-bro poplačani. Na najvidnejš'h mestih .-smo čitali sleherni dan imena novomešk h ♦junakov*. Tako je bi »ministrski predsednik- 22!etni novomeški študent Bogdan 0?olnik. »divizijski poveljnik« b'ivš; morn rišk poln re-'mik Dušan žvara. brigadni poveljnik prosluli Zan More (Novomeš^a-ni sploh sila radi potujčujejo svoja Krstna Imena n skoraj v vsaki h:Š' najdemo vsaj po enega žana, Frenka, Dž:*na Nelija Aii-co itd.) in že mnogo drugih bol; ali manj vidnih »borcev« ali >kultumkov«. 5cer pa ravno t: primeri zgovorno dokazujejo da »o imeli ves ta čas v Novem mestu glavno besedo zgolj najbolj pokvarjen; ah vsaj zmešam tipi, dočim si niti eden nekdanjih vod Inih članov bivše slovenske ljuske ali napredne str.nke nI umazal svoj.h rok z ofarSkfcn delom, temveč so vsi ostali zvesti svoVmu narodu
N^vo mesto
8. september Počas. in t paje prihajajo v mesto razcapane komun stične toip«. Trezni in razsodni meščan: so se umaknili v svoje domove ta in oni je tud odSel ;z mesta. Simp tizerj: OF — pridružil se l.m je iz strahu tudi marsikak špekulnnt — pa so kakor ponoreli: vse pleš^. poje n se zabava! Otroci gtreljao po ulicah s samokresi, po vrtovih se oglašajo puške v otroških rokah! Nadebudne m m ne miljenke so se preko noči spremenile v bojevne Amaconke s krvavim, »titovkami« na glavah in samokres za pasom Komunist« >o s* dal: gostiti in slaviti, obenem pa so začeli »osvobajat « ljudstvo! Z.^ preko *^st milijonov lir so ^osvobodili« v do^r, un Novomeščane takoj drugi dan Toda 6 milijonov težko pr štedenega denarja i" pobrala morebiti tolikan opevana in slavljena OF amp k »Centralni komitet komunistične partije f?loven je« k je tudi s svojim pravim imenom in p* čatom hvaležno potrdil sprejem tega denarja ter Novo-meščani Se danes žal ostao gledajo na t*
Bilo bi zelo neprevidno podcenjevati nevarnosti letalskega naroda in se zanašat- na to. da nn: kraji ne pr dejo v po.'tev v rušilnih načrtih sovražnikov Prav isto, kar »o doživela razna druga mesta lahko danes ali jutr doživi tudi Ljubi ana ali katero koli drugo slovenske mesto Zato je neobhodno potrebno, da vsakdo po svoj'h moceh in v svojem delokrogu fetor vso, da se koHfcor se da. zavaruje pred srra:T>imi uč nki letalsk h razdira'nih in zažigal-nih bomb KoPko :^ode bi se lrhko preprečilo in ko'iico živlieni b o&talo ohranjenih, če bi sc bdi povsod pravočasno ravnal i po navodilih, ki so jih ?estavili strokovnjaki na podlagi drago nlučanih preizkušenj
Vsakdo ie sam sebi najbližji in mora zato najprvo v ovojem cko»';šu ukreniti vse. da se obvaruje škode To velja predvsem za vsako posamezno stanovanje Vedno znova poudarjamo — žal ie za to £e vedno to? kc gluhih ušes. k pa utegnero to v danem orimeru bridka obžalovati —. da »e treba prpravit vode m pesek za ga;enje v zadr>stnih količnah po vseh stanovanj ^cih prostor h na podsTre^iu, pt) hodnikih n stoonicah v k'ctch n drvarn:cah Odstra-n;te čimprej zave** na okn:h. ker predstavljajo veliko nevarnost za primer, da h1 nastal požar Isto velja tudi za preproge Brezpogojne kaže odstranit: t2 bliž ne oken vse oWazmieno po-hštvo kakor zofe. fotelje, stole, razne b'azine in drugo opremo, ki M lahko vname Nepotrebno posteljnino, odeje pernice, zglavn ke. preproge Slazme n podobno je nnjprimeTneie zlo» ž;t' v omaro afi 6p bolie spravil iz me*-ra ven h kak;m sorodnkom ali m^ncem na deželo* kjer nevarnost letalskega nanada ni tako vrika
V mnog h primerih ie b:lo ugotov^eno. da so za^alne bombe le sjatceadelj povzročile t^ko velike požare ker so bi!c v stanovanjih nako pčene večje za lose kuriva. Zaloge po stano-vaniiti     zaradi tei?a rimej*ti le na dnevno po
trebo in vsak dan sproti donaisti premoq in drva iz kleti odnosno drvarnice v stanovanje.
Posebno dragoceni deli oprave, umetnine, oljnate sike, knjige, zlatnina in podobno kaže pravočasno spraviti v varno shrambo. Podstrešna in mansardna stanovanja bi kazalo čimprej izprazniti, v kolikor pač to dopuščajo stanovanjske razmere Denar, vrednostni papirji n podobno spada brezpogojno v banko a! hran Ini-co. Tozadevna potrcTIa. hranilne knjižice, dokumenti, ure in podofrmo spada k rečni prtljagi za zaklonišče
Za primer nesreče je priporočljivo že sedaj pripraviti točen seznam vsega imetja z navedbo vrednosti Po možm»sri kaže prključit- temu inventarju rudi račune in potrdila \z katerih je raz v dna nabavna cena ker to zelo olajša postopek za dosego odškodnine
Najvažnejše pa je. da si vsakdo pripravi svo> jo ročno nrtljaeo za zaklonišče Prtljaga naj >e spr>vi v ročn? kovčke nahrbtnflce ali prdobno. tako da je v vsakem hipu 'ahko dosegljiva V prti "ago spada poleg primerne obleke perila, proor-a ra um'vanje -n zvanje tud  nekaj je-stvtn  Treba je vse'ei računati * tem  ds br ntorda treba v danem fMrimem preo ti cek ve* dni v zaklonišču  V posebnem kovčKu torbi si- cajm nai b b% vedno oripravl,en'. neka prepečen ca neka i sladkorja v kt/vinast Scatf ci krnser\'S m'eka steklenica vode. nekai kru ha «n če  mas $e kak prigrizek  Priporoči j :vr. je rudi nekai žganj* ali podobnega  Ne poza bite tudi na povoie. t od in kaka drug^ zdravla V jed:lno torbo spada rud- jedPn- pribor, po leo tega pa o'očev'nasita 4rodelica ali lonček To je seveda !e na nufncjše m kdor more. si naj take železno zalogo pc motnosti izropolni. Vsekai<or w velja v poc'edu ne\'arnr>sti letalski napadov nravilo:
Pripravljen biti. to ie vse!
Uradu sa propusta ce pn Mestnem Poveljstvu je bilo predloženih tol ko zdrava.-ak h potrdil, ki so j h izdali adravniki L, ubijane m okolice, v poednai slučajih ai bilo mogoče točno ugotoviti ali je potrduo utemeljeno si1 ne. .Te zdravniške izj ve priporočajo v največ slučajih spremembo rraka. da bi se doti C n kom omogočil odhod i* Ljubi ane Mestno Poveljstvo odreja zato naslednje:
V bodoče se bodo upoštevale za izcutanje prepustnic samo *zj ve spodaj navedenih a.iravnikov, če s cer proti pro<? iru ne bo drugih pomislekov. To je edina možnost, ker bi sicer Mestno Poveijstvo ne moglo preverti in nadz_rati zdanih izjav. Urad za prepustnice pr. Mesoiem Povel-st\m obžaluje, ua mora opj<zor.ti, da bodo v bodeče za pridobitev pioputn ce prizr.a-ne samo iz j ve dol:čen h z»- ravnikov.
Ti zJravniki so:   1. dr.  E^ass n Rajner.
očesne bolezni; a. dr. Biumauer Robert, kirurg; S. dr. Guzelj Vladmur. kirurg; 4 dr. Braodsteter Franc .nternist; 5. dr. g po m Vilko, intern st; 6. dr. Staudahei Jožef, za otroške bolezni; 7. dr. Pogač-n k Jožef, za bolezni grla, nosu in uie«», 8. dr. Pompe Ivan, za bolezni grla, n:su m u3cs; 9. čr. R kovec Slavko, urolog; 10. dr Jenko Ivan. prakt-čm zdravnik; 11. dr Zaiar Ludvik, pr«"ktiča. z-dravn k; 12. dr. Ku;ist Alojzij, rdatgenolcg; 13 dr. MeiSol Valentin- za nalezJj ve bolezni; 11. dr Jak?a Jo-ief, dermatoiog; 15. dr. Pthani Hubert, porodništvo; 16. dr. svajger Kar!, speo-iaiist ctorilog; 17. dr. Obl k Ivan. zobozdravnik; 13. dr. Brenč 6 Alojz, zobez-ravn k; 19 dr D2-9S n Egon, zobozdravnik; 20. dr. Dooe-vee Franc, zdravnik bolniška bi^gajne; 21. dr. Grapar Stanislav, zdrava k bolniške biagane; 22, dr. Srot Ivan, sef-zJdravnik trg. bcln. podporne blag jne.
Tržaške „muls", ensčke In Sskini
Trst. konec januarja.
Vsako ve'cmesto, da. celo \-sak kraj. vsaka vas. ima neke *voje posebnost, in značilnost. Tudi Trst j:h ima celo kopico. Naj navedemo ie nekatere izmed njih. To ro predvsem tržaške »mule«, mačke in fak ni.
Ve Kranjice ste košate, so prijazne Stajerke; Trst dekleta 'ma bogate. Dunaj zal* oblečene
Znana je KloioAa in snatomična resnica, da se ob 5preme;nnju krr op!a:ajo nove. popolnejše organične. telesne nbUke. Kakor se ob prcccp!jan;u tadnega drevja ustvarjajo ž!aht-nejše sadne zvrsti, tako proz*jo meanc knne prvine možnosti mikavnej "ega. popolne j ."eca biološko-anatomskega ustroja, ki predstavlja višjo razvojno fetopnjo. Takšne pogoje organič-nega dopolnjevanja rasn h pr\"in in znao-Inost1'. privlačnih potez, mikavnih oblik z visokimi te-lesn'mi estetičnimi učinki kažejo predvsem velika s\etovna središča ljudskih množic pripada jočn različnim rasn m ter kn-nim Rku-pinam Med taksna središča smemo nedvomno prištevati tudi Trst.
Najotipijivejši d<*kaz za resn:čnost te teoretične trditve je cvet brhkh. mladih Trž-čank. Zapadni, vzhodni, južni in severn- rasn: elementi so v svojem medsebojnem izperoinie-van:u ob'lccA'ali pestro raznolikost potez, ki dajejo Tr/ačanki poseben pecat simnafčne, uglajene zunanjosti, neke prisrčne neposrednosti, ki jih odPkuie pred sovrstnicami drugih velemest St*k slovanskh. germansi<:h in romanskih krvnih prvin je zelo por-negoval razvoj lepih potez, ki iih %i'dimo pn Tržačankah
Izbran cvet rrzrckh deklet lahlco vidš poleti v ra^n'h konališčih. sicer pa zmerom na promenadi na Korzu in v Akvedotu, p* rudi ob koncertnih promenadah na trgu Edinosti. Te promenade nud'jo pregled najraznovr&tnej-Vh privlačnih likov. »Morete« (črnke) vidiš, pa rudi blondinke in brnetke. Vitko polne so, stasite. Nek:e ▼ predmestju sem slikal tole o tržaških dekletih:
Tržačanke deklet vseh kras, pofn d raže-ti je njihov stas. Ubranost mode, oblačil, pa čar oči in vseh čutil
K it navedem narodn* kitici pa bi lahko pripomnil, da bi delali tržaškim deketorn hudo krivco, če bi jih imeli samo za bogate Nič ne homo lagali. Če porečemo. da so tudi Tržačanke nrijazne kakor Stajerke in zal* oblečene kakor Duns čanke.
Dekletom pravi Trzačan »mula« »Che bella mu'««, kako čedno, brhko dekle. Deček je »mulom, »mularija« pa je kolektivna označba, kt se nanaša na ognjevito dečad. k: vzbuja pozornost s svojo živahnost io :n ki kaže značilnosti loka mesa kolorita. To ime nim nič skupnega t bednim sorodn kom konjske aH oslovske zvrsti, temveč poteka od latirtke besede »mufier« kar pomen žena Maihen deček je muleto Medtem ko Imajo »mua«. »mulo« n »mu'eto« nek: simpatičen prizvok, pomeni »mtilon« maloprdnico alt pa?'avca.
Težko si msJimo Tr^t brez mičnli. lepo stasitih »mul« Za vsakim vctialom čuješ pri-znalno opazko »Che cocola de mu'a!« (Kakšen lusten deklic)    Ce natančno opazujemo
Kakor v gozd
Neki deček je stopil v pekarno ln zahteval hlebec kruha za 2 1 ri. Trgovec mu je dai hlebec, ki se je zdel dečku premajhen. To je tudi omenil trgovcu. Ta se je zasmejal m dejal:
»Nič za to, ti saj ne bo treba tako težko nositi!«
»Prav imate« je rekri deček ln pot«4'l na mizo Uro ln pol. Ko je hotel zagreti vrata za seboj, ga i"e trgovec poklical:
»Ti  dcč>k! Pol ! re si rn! dal premalo!«
»Nič xa to,« j)e zaklical deč>k. »vam vsaj ne bc> treba toliko šteti.«
kun Kormrh
Poslednji pozdrav
Od Vel*e noči leta 1 OH do 30 junija 1914 Fem stanoval v nekem bonnskem pennonsru a mladm Hambur»anom Huoonom v.Polln^tzem Mrrj tovariš je študiral pravo, jaz pa modro-slovje in književnost Postala sva zvesta pri-•atelja; bolj-e<;a od njega sr>Ioh v življenju nisem imel Preživela *.va v brarsk* slogi lepe in brezsferbne dn' Julija 1014 sem dovrši študije; 30 julija, dva dni pred izbruhom vojne sva odpotovala vsak v svoj rojsrn kraj — on v Hamburg, iaz v Bremen da urediva najnujnejše zadeve m se ravva kot vojaška obveznika Od tega trenutka se nisva videla nikoli več
Pr vojakih sva » pnrino dopisovala Hu«nr» je pr'šel na zapadno fn*ifo jaz na rti^ko, februarja 1016 pa na frv»co»fco v verrhinJr odsek Konec hilija i 016 sm Ml doma n* do-pusm /vedel sem. da bi v« PoiV.itr rsi u Frontu > rsi'rr.eio kofičkt* * Flandriji
*5e preden le t>^**-^^'       dVvost- ***r pre*^ Hugonovo nismo  V«** *^d«*čen «n   ie spo da ;r tak »to dob*' dopust in da «e ho riv« dm pe?jal min><» KMns Povabd me |e. <*■ n«i o^den. tis, takn d« * t*™* ,ftkko pet vKlri»
Ne «pon»Tijam več, kaj me je z-**1**** da takrat nisem moffcf izpolnit^ njegove želje. Nisva k sestala Teden dn pozneje sem btt »pet n« fronti Vse je frčalo križem kmžem
— za pisanje m bilo časa m tudi o Pdlinttzu m bilo več glasu
Potem sem b:l zasut n zastrupljen e» plini. Dobil        vrh tega §e živčn: napad: vm I sem v Nemci io in orišel v bolnišnico v Munster aai Stein
Tu sem doživel v noči od 17 na IS. septembra to. česar ne pozab;m do smrti.
Nemimo s^.-m 'ežal v mrzličnem polsnu. Te-dajc? so poe-trv. pred mojo.^postelio - Poll-nitz BiiHm vanjl Po čelu mu curkoma 'tje kri Z eno roko se opri temi ie krvaveče rane na čelu. z drugo »rr maha « pozdtav »zbogom* mt*» dragi 1« Tf besede so bile tako ra/ločne, da «em f*Ti na*a»tVo s'I^tl; o tem nit- malo ne d>-i?»!irn V neki) vkumfah ie Pollmtz izginU Z*£>**lws se dvignem s postelje, planem »a «nltr .n drvim za njim na hodnik, po stopn?-c*K da poi^čem svojega edinega najvemejsega nriiarelra Spodaj na stopnicah me dobit- moj iovar*J iz **te »jbe »Kam na za božjo voljo* «^«j ^»m te?«
•'•▼ceo- u sem prijel k sebi Obstal sem ve* rmedet*. » *»teV m* »e plala raz«rers kri. opo> tekj^r *em prispel v sob*« n se vrgerf v po> ^ T»»f» n*+ ni«em /ati«n'l očesa
D^itfr. nirro wem napisal Po1!n tzu obupno papaasc
Zrna sc sicer b\*ža b konca — potrebe oa ostajajo in se tečaja Zato darnfte Zimski pomočil
•Takole sem sanjal Kaj se je zgodilo? Gotovo kaj stra-negal Ali te bo moje psmo sploh $e našlo živega?«
Sluti sem skoraj »jotovo, da sem zaman pisal to pi3mc. Pollntz je mrtev. Venomer sem se prepričevil da je še vedno na varnem v Flandriji Sc teko pametni razogi mi neo mogli vzeti občutka strahote Tsto dopoU'ne sem bi! ves zmeden. Okoli poldneva so delili p:sma. med niimi je bilo rud- Pollnitzovo — devet dni staro, odposlano najprvo nS moj naslov v domovini
»Zakai mi nič ne pišei? Kie si vendar? Skoda da se zadnjič nsva videla Zdaj sedim na soncu v srediSču ofenzive, v najhuiSem bobna jočem ognju, po povrarku z dopusta so me takoj prestavili semkaj Nihče ne ve, ali se bova še kdai vide!a Se li dobro počutil?«
Pred desetimi dnev je bil V #v — »Jenrs je mrcv — pU.no mi je oajzanesljivtJ^e po trdikv moj sen
Rr'iinai*? dn» j* min lo v »trahu in ugibanju Nekren večera sem se po kratkem :Xprrhudu vok izmučen in zbit vrnil domov Na miz* je ležalo pismo Potiplrem ga — nj bo orfloč tev vea sr tresem Prižgem luč - speznam svojo lastno nsavo — m«jje pismo PoHn^tzu. na pismu ds križ — »a križem besede* »za domovino*
Pttal sem stotniji Odgovorili so mi: Poroč-aJk P6?kiftx je padel ▼ futni 1«. septembra ** arrSijetijskem napadu
tržaški žensk] svet. bomo ta»:oj po9**11 pt^zor-ni na zelo e!ecr ntne mladenke Ni njihmi-m dobrem okusu in prezn: iznaidlj vost! eJcni trža'Jca rnodna eleganca Naj omenimo znamenite trva^ke »sartorcle«, šivilje Sab pri-zvoiv imajo »scsToicte« IVznanje o lepih Tr-lačankah ni samo fraza. 2 i vel jc slikar, ki je zatrjeval« da ni nunumo v nobenem mestu toliko lepih deklet in žena kakor v Trstu So na primer v Parizu, Rimu in drugod cle.ant-nej^e, bc*lj razkošno oblečene. Toda ma okje boš na:el ta!:o preprosto, vendar nJTITnft elegantna in prsrčno ljubka dekleta, kakor so tržaške »mule«.
• ••pa iračke
Pri TrŽačanu lahko ugotoviš neko posebno ljubezen do mačk. Nič <Ludne£,x Trsi je pomorsko mesto. Mornarji pa i.a-trjUjCjo, da prinaša mačka srečo, kadar si na merski vožnji. Zato je prav. da jo gojiš in ji posvečaš nežno skrb. dokler si na kopnem. V Trstu )z raren tega p 1 io pristaniških, trgovinskih in izvoznikih skiadlšč, kjer imajo tržaške muce polno opravka pri preganjanju podgan in miSL Ni šmenta, če so Tržačani mucam zaradi tega hvaležni. In l:po raičen^, pc-lne, dobro rejene «o te mihove mačke! Med njimi se vidno uveljavlja pasma s košaiim repom- Te muce opaziš pred vhodi v trgovine in gostilne. Mirno, dostojanstveno sedijo in S9 sonćoo. Po ulicah se sprehajajo. Ce stopiš v trgovino ali gortilno. se lahko prepričaš, kako domača je ta žival. Kar po pultih piomenira, vsakemu kupcu zamijavka, kakor v v?sel pozdrav. In tudi po značilnih tržaških gostilnah Izražajo mačke gostu svojo posebno dobrodošlico. Kar na sosf»dni sto! p isede ali pa na mizo skoči in te prijazno, molče motri. Včasih so vsiljive, le malokateri gost se jih ne spomni. Pa tudi v primeru izkazane pozornosti ostanejo po večini vljudne. S prijaznim mijavkom se poslovijo ter od.dojo k sosedni mizi. Včasih puščajo za s. boj kar na miii pri krožniku viino, svežo sled...
Kmltto se iaklni
Ime fak in poteka od italijanskega samostalnika »facehino«, kar p imonj po-streščka, nosača in težaka, S\o]čas. v nevojnih časih, so imeli fakini svoje posebne muhe. Tam okoli železniških po:taj si jih videl, v blizini tržišč in pristanišč, pa tudi v izvozniškeru središču ob Triden'in-ski, Macchiavellijevi. Mazzinijevi in Milanski ulici Ko so toliko prislužili, da so bili preskrbljeni za ves dan so se razkropili po bližnjih gostilnah in ni jih bilo nikjer na spregled. Fak inu si mora! za najmanjšo kretnjo precej odrajtati. Njegovi računi so bili zelo »gosposki«. Daies je napočil seveda tudi za tržaške fa'ane nov čas Morali so pribgoditi svoj življenjski slog »gospo^kosti« zahtevam časa in opustiti svoje nekdanje muhe. po katerih so zasloveli po vsej Evrooi.
Na domačem knjižnem trgu:
Dsbra knjiga
vneto, smotrno nadaljuje svoje kulturno, knjižno poslanstvo Te dni je izšel kot 16. zvezek sloveč, fantast črn roman potJArga pisatelja Jer/;yja 2u!awskega >Na srebrni obli«. Ta »Srebrna obla« e Luna ki je '>d-sihdob pr teg-ovala zveravost. zanimanje genialnih poedincev tU narodov vsega sveta V zvezi z Luno so nastale najrazličnejše pravlj ce ln zgodbe; porajal: pa se ie tud posebna veda (selenograflja), ki pričela raziskovat5 vse ono, kar je v zvezi z Luno In številnih koristnih dosnauj te vede se 'e posluži Poljak Jerzy žulavv-
ski, ko je nap..-=aJ svoj omenjen roman, ki g- imamo sedaj tud v slovenskem prevodu. Njtgov roman nam pr kanuje živi erje ljudi na Luni. Je to prezanirniva flgoclbn astronoma O'Tamorja, ki organizra tako sistemat čno oipravo na Luno a pomočjo pcar'bneg' projektila. Zamisel se uresn ČL zaanovatelj načrti sam pa se smrtno ponesreči Toda tr je soudeleženci — med njimi ženska Marta — spoznavajo Luno in niene posebnosti, dokler se ne zaplodi na njej nov zarod ki odmre a poslednj m članom odprave potem ko je z izstiel eno kro-ntko o s vej h doživi j jih sporočil zemljanom vse svoje čudovite dogod vsčtne na Luid. Zelo posrečena je b:la m sel posebne priloge k omenjen knjigi; priloga vsebuje dragocene podatke o Luni, ki bodo čitatelju zelo dobrodošli. Dr. Rudolf M d 1 e je zanim vt fantastični roman prevedel mojstrsko, tako da ga bodo naročniki -»n čitatelj' Dobre knj!ge z veseljem preb'rali.
Vežbanje spomina
Spomin se da razvtjati a sluhom. Kako to? Najprej je treta opazovati m spoznavati tvok rrizn h tr«ea: lesa. stekla kovine, kadar tolčerr.o po njih ali jih spuščamo na tla: avok polne čase. udarjene ■ ž biro, napol poh.e, prazne kupice. Potem se vioHm spoznavati, kakšni predmeti so zaprti v leseni škatlici,   ki   jo stresem
£ere*t bJ8?r* barvltl «vlnen^i. vžlgaice ■td.). NsdaHe se ur^m v razbiranju pe»»ml ki se kratkomalo merijo po mizl s palčl-co Potlej se vežbsm. da obdrž m v plavi številke, stavke popevke. k< jih n- j ampak tih kdo druar na plas enkmt sam-krat izreče. Napredek spomina po gojitvi čutov je foMcta, da se more zgledovati od dne do dne.
Zavrženi zakladi
Rako izkoriščajo „smeti44 v velikih mestih — niče in predetovalnice cdpadkov — Zbiranje
smeti kot pri nas prejšnje
tovarne, zbiral-
Ko so se nam v začetku vojne zdele surovine dragocenejše, smo se tudi malo pozanimali, kako zbirajo razne odpadke že-lezje, steklo, cunje pločevino itd. v drugih državah. Ct-li smo več člankov o pomenu zbiranja odpadkov, ki so pri nas v glavnem romal; na smetišča, kjer je b-io mnogo uničenih ali za vedno zakopanih, vendar pri nas n: nihče pokaz 1 dovolj jpo-sobnosti za organizacijo zbiran;a, a tudi ne razumevanja. Navadno so se pri nas celo posmehovaL propag ndi, naj bi zbirali odpadke, k: jih zametujemo na smetišča, češ da nam tega ni treba, ker imamo dovolj surovin in ker na smetišč.h pač ne moremo nabrati nič prida. Tu-dt v Ljubljani ni b lo nikd r pravega razumevanja za organizacijo zbiranja odpadkov. Smeti vsega mesta so odvažali na smetišča kjer je z njimi vred strohnelo ali zarjavelo marsikaj dragocenega.
Ljubljana naj"brž ni dovolj veliko mesto, da b: kazalo postaviti tovarniško sežigab-šče za smeti z obratom za odblran;e odpadkov. Takšni obr ti lahko uspešno delujejo v večjih mestih, kjer prejemajo dovolj surov tl Vendar b: na vprašanje, ali bi Kazalo tudi pri naa ustanoviti takšno podjetje, lahko odgovorili le strokovn aki; mi se ne spuščamo v pojiro-bnosti. Hočemo le pokaz ti, kako pomembno je zbiranje odpadkov — bodisi v sežigališčih smeti ali po hišah. Potrebna je pa v vsakem primeru dobra organizacija, ki sloni povsem na gospodarskih osnovah. O tem ni treba več dvomiti, ali je zb ran je odp dkov donosno, a organ zirano mora biti smotrno. Ljubljana je dovol- velika za zbiranje odpadkov, četudi ne za ustanovitev tovarn škega «e-ž gališč. smet:. Zato pričakujemo tudi. da bo poziv za zbiranje kovin, sprejet z vsem razum e v an j em.
Kako so zbirali pri nas doslej
Vendar so tudi pri nas že prejšnje čase zbirali nekatere odpadke. Nekateri možaki, več al m nj podjetni nezaposleni delavci, so se posvetili brskanju po smetličih. Zbirali so predvsem kovinske predmete in ih prodajal: nekaterim ped et je-m redno. V začetku vojne je zb rala vel k >potezno žt-lezje Kranjska industrijska družba na Jeseničan. Zbiranje je postalo v n-jk ter;h krajih celo tako priljubljeno, 3a so se začeti udejstvovati tudi ljudje, ki so »zbrali« skrivaj po tujih hišzh in dvoriščih kovinske predmete; kradli so vse kar je bilo kovinskega. Tudi v Ljub1 j irtf je bilo več tatvin kovinskih predmetov 2e pred vojno so zmikavti kr dli kovinske ograe na starem pokopal šču pri Sv K-štofu. Tako sta se udejstvovali dve vrsti zbiralcev: pj. štenjaki. ki so zbirali le zavržene predmete ter dan za dnem poz rali prah na smr-
dečih smetiščih n »podjetnejBi«, ki ao delati večkrat tudi ponoči — na toriščih, kjer ni bilo treba mnogo truda.
Organiziranega zb ranja odpadkov v me stih kakor v drugih industrijskih deželah pa pri nas doslej ni bilo. Tudi v posameznih industrijskih podjetjih niso znali zbirati odp dkov ter so jih puščali na prostem, da jih je uničila rja ali vlaga. Marsikje se niso naučili varčevati s surovinami niti doslej. V nekaterih podjetjih so ra'e varčevali pri delavskih mezdah in na račun zdravstvenih ureditev obrata kakor pa pri surovinah.
Zbiranje po hišah
Z magistrata so že pogosto opozarjali meščane da morajo oddajati smetarjem le pepel brez drugih odpadkov. Tudi v drugih mestih, kjer nimajo sežigalisč smeti in je od važan je gospodin jsk h odpadkov prepuščeno mestnim smetarem, se pritožujejo nđ gospodinjam"., da zmašijo v zaboje za smeti vse česar koli bi se -ade i-znebile. izkazalo se je. da teh »prestc<p-kov« ni mogoče nikdar povsem odpraviti. Modema sežrigališča smeti in odblraln:ce odpadkov Lahko donosno obratujejo prav zardi tega Tako na pr ne bo mogoče nikdar preprečiti, da bi med smetmi ne b'-lo tudi nekaj papirja. Med smetmi ostane mnogo gorl-'vih odpadkov. Pri nas pa gospodinje mečejo med smeti in pepel tudi razne pločevinaste škatle, konzerve od voščila za čevlje ali za parkete, prazne tube, steklenice — včasih celo povsem cele — črepinje porcelana preluknjane pločevinaste, a včasfh tud: aluminijaste lonce — in sploh: kdo bi lahko naštel vse. kar roma ns smetišče! Vse to pa so dragocene surovine. V krajih, kjer ni urejeno zbiranje takšnih odpadkov drugače, kaže da bi Tih zbirali po h šah Vsaj delno je 'o urejeno tud< pri nas Toda pravega sistema ni; v posameznih mestnih okr jih so nekatere hiše ob skovali podjetni zbraici od časa do časa. Zbirali so pa le določena predmete: nekateri le kositrne škatle, -ura, gl steklenice. Doslej ni menda nihče pr nas zbiral rudi papirja in redki so zbirati cunje.
»Krematorij« za smeti
V modernih sežigališčih za smeti kakršna imajo nekatera velika mesta v Evropi — pred sedanjo vojne e b lo najmodernejše v Pragi — ne sežgejo vseg . kar tja pripeljejo s posebn mi zaprtimi avtomobili. Smeti zbirajo r>o vsem mestu in jih vo z jo redno v sežigalisče. SežigaLšče" pa ni tako preprost obrat, ne le nekakšna kuri-niča. Opremljeno *e s številnimi posebn'm stroji. S stroji najprej srr^t! prebere jo. Stroji delujejo tako precizno, f,a ne gre v
ogenj n:t: žebljiček, ne košček papirja *ti bombaževinaato vlakno. Stroji odbere jo u-di sleherno črepinjo. ki gre prav tako med industrijske surovina Prav tako najdejo stroji med smetmi sleherno kost, ki je potem določena za izdelavo kleja Kov nske predmete looi med odbiranjem iz odpadkov magnet. Smeti požirsjo veliki rotirajoči rezervoarji, ki i« njih padajo manj«i predmeti avtomatično v druge posode, od tam pa romajo kovinski predmeti k velikemu elektromagnetu Večje predmete nosi tekoči pas k delavcem, ki izbirajo ter sortirajo vse. kar pride pred nje. Tako sc ne more nič izgubiti. Ost nki to se pravi odpadki v pravem pomenu besede zrn t d teh odpadkov, gredo v posebne ogromne kotle, kjer jih upepelijo v visoki temperaturi. Toplotno energijo, ki nastane pri tem tudi koristno porabijo, bod si za paro al* elektrarno. »Pepel«, ki nastane pri tem se-ž ganju, porabijo za žlindro (trosko) za zid ke. Po tej tvarinl je bilo vel ko povpra-ševane. Iz tega je razvidno, da v modernih sežigališčih smeti porabijo v resu ci *T9e, kar jim pripeljejo s ametarskimi avtomobili  — tudi pepel.
Praško sežigalisče smeti je velik obrat ki je pred sedanjo vojno na dan (v 24 urah) predelal 612 ton odp dkov. V enem samem letu so sežgali odnosno predelan 9600 vagonov smeti.
Zbiranje zelenjavnih odpadkov
Pr: nas so v zadnj.h letih začeli propag.-rati. na; bi uredili vsaj zbiranje nekaterih gospodinjskih odp dkov, primernih & živalsko krmo Tako so reje mal h živali že'eli, naj bi bilo urejeno zbiranje zelenja vnih odpadkov krompirjevih in pomarančnih olupkov itd. Pr" nas je treba precej dolgo dokazovati, kako potrebno hi bi lo uresničiti kakšno zamisel, preden ou-k žemo vsaj malo razumevana. To la končno podjetji; organizatorji navadno nt morejo premagat: nekaterih težav, tte' morajo računati le s svojimi skromn mi silami. Zamisel zbiranja g:iSpodinjr-k;h odpadkov, primern h za krmil n bila uresničena. Gospodinje tn morale zbirati te od padke posebej, ne pa 'ih mešati med 1ru-ge smeti. V ta namen bi b le priporoči j ve posebne posode. Ce ni mogoče pridobiti gospodinj za to zamisel, pač ne moremo pričakovati pr mernega u.^rpeha četudi b b -lo urejeno vse drugo Gospod'nje b se n > brž ogTele za to le. če bi imele kakšno Korist V nekaterih nemških mestih ba;,e z*v ra'c dajejo v zameno gospod inje m m3ic . butar ce trsk za podž:gan"e Z zbiranjem | cd h:še do h'še je seveda precej dela, a z dobro ureditvijo ter podjetnostjo bi \xh-ko prem gali vse »tehnične« težave.
Paberki Iz fjufcljarslre zgodovine:
K® Je bil lf&MJaiiski Grad še trdnjava
Zanimiv odlok avstrijskega ge&erala, da bi užigal oblegano
Sranc&sko posadko na Gradu
G22|3t
V francoski dobi, kakor imenujemo čas, ko je naša dežela med napoleonovskimi vojnami menjavala svoje gospodarje, je bila Ljubljana zelo pomembna kot trdnjava. Vojaški strokovnjaki, ki so raziskovali zgodovino bojev za Ljubljano 1. 1809. so dognali, da bi b lo mogoče naše mesto braniti dalje časa, ko bi bilo poveljstvo poverjeno sposobnemu in poštenemu poveljniku. V našem listu smo že pc-drobno opisoval: zgodovino tedanjih bojev za Ljubljano. Razvidno je bilo, da bi grajska posadka lahko dolgo zadrževala Francoze ter da bi mesto moglo tud obdržati zvezo z avstrijskimi četami na Dolenjskem. Za usodo Ljubljane je bilo odločilnega pomena, kako se je postavila grajska posadka. Da je bil Grad res zelo pomemben kot trdnjava, se je izkazalo jeseni 1. 1813 -— torej pred 130 leti —, ko- se je na njem upirala Avstrijcem francoska posadka. Iz tiste dobe se je ohranila zanim va listma, kd jo je objavil A. Aškerc v ^Carnioli« L 1911.
Tudi. ko so Avstrijci oblegali Grad, je grajska posadka vzdržala najdalje, prav tako kakor ob obleganju Francozi Ljubljane. Grad ni bi pristopen in topništvo na njem je obvladalo vso okolico Ko je oktobra avstr jski pc-veljmk general baron Fdlseis s svojimi četami prepodil Francoze iz mesta, se je francoska posadka vendar še držala na Gradu. Grad je bil tesno oblegan in poveljnik se je čudil, kako se more sovražn'V tako dolgo upirati, saj bi mu mera1 s že zdavnaj poiti hrana Dognal je nekaj, kar ga je silno presenet lo in je prišlo do izraza v naslednjem odloku.
>Izkazalo se je. da so iz nekaterih hiš nosili sovražniku ponoči razna živila In da so stanovalci vzdrževali tud: nekakšno korespe-ndenco s sovražnikom s pomočjo raznih znakov skozi okna; zato strogo ukazujem, da zazidajc vse zadnje prot: Gradu vodeče izhode vrata, vratca, dvorišča in hiše. kakor tudi vsa proti Gradu obrnjena okna ter neposredno Gradu se dotikajoča stanovanjska poslopja. Gospod maire naj ukrene vse notiebno, da bo vse to narejeno brez vsakega odlašanja ter tratenja časa. Več častnikov je dobilo nalogo, da se sam- prepričajo, ali bo ukaz Izpolnjen in mi o tem poročajo Stanovanja, k imajo samo proti Gradu obrnjena okna naj stanovalo1 zaousti- in se nase-Kjo začasno pri znancih Pričakujem, da bodo meščani izpolnili te varnostne ukrepe ter sprevdeli njihovo upravičenost. Kdor bi se upiral, bo kaznovan z vojaško strogostjo.
Prav tako m je znano, ua so gon 4 ^.j-di živino na Grad. Zato prepovedujem pašo na Gradu. Da ne bodo gonili živine od razkropljenih hiš nad Sv. Florijanom, imenujte šest meščanov z nalogo, da prevzamejo s stotnikom, k' poveljuje strelcem pri Sv. Florijanu, vso ž:vino n mi predložijo prošnjo, tako da bo mogoče s pcgosti mi pregledi preprečiti zlorabe.
Prav tako naj pomagajo meščani policiji m pazijo, da družine, k stanujejo ob Gradu, ne bodo prejemale na dan več živil, kruha in mesa. kakor jih same potrebujejo. Vse straže in petrolje so dobile nalogo, naj ustrele vsakogar, ne glede na starost in spol, kdor bi wr skušal podnevi ali ponoči pribl žati Gradu.
To naj bo objavljeno kot svarilo vsem takoj, da bodo vs krivci kaznovani s strogostjo vojnih zakonov ter ustreljeni.«
Podpisan je bil general Fdlseis. Ukaz je bil izdan 1. oktobra 1813 še istega dne je župan (maire) baron Codell ukaz razglasil Ljubljančanom. Aškerc pripomnja. da ukaz ni dosegel popolnega uspeha Za j nadzorstvo po ukazu so bili imenovan naslednji meščani: Knarler. Herleinsber-ger. Feichter. Sparov tz in Wichows!u. Morali so pomagati nadzirati stotn ku En-deju sumljive meščane K\iub vsemu temu je pr šlo do ponovnih izdajstev in Fdlseis je izdal zopet ukaz županu in v njem je bilo rečeno:
»Ker so zadnje na Grad meječe hiše še vedno sumljive, da od tam vlač jo živila na Grad, zato blagovolite ukren:ti vse potrebno, da bodo h še še danes povsem izpraznjene.«
Ta ukaz je bil izdan 3   oktobra, torej že tretji dan po prvem ukazu.
Ce je že nimamo, pa o nji vsaj L bito govorimo in pišemo.
Galci so pivi zasloveli v umetnost p e-kajanja, soleuja in pr.pra* ljanju ro^-iji prašičjih delov. Tak. at se je po g_i k — sedaj francoskih — dumah pa-sio ne« šteto svijsk.h krdel, dragocen v.r d.o.-kov za takratne prebivalce, ki so postal dobavitelji Rima in vse I tal-je Tj p -zneje sama prevzela počnem n o «* og v vogentaorstvu. Iz pisan h virov so g o vili, kako so raivnaii s:ari Galci s tara-čami:
Najprej so jih osoidi, potlej jih za dva dni spravili v d. m določene le ovLie. Nato so jih natrli z oljem in oclom m _ih obesil v shrambo.    Vživaii so jih pred glavnim obedoru, da so vzbujali tek ali pa na k^n-cu, la so poveČJli žejo. Sv. Re.u gij je v oporoJa  zapustil  dedičem   svoje    p. ši j. črede in 1. 120t>. je Filip Avgust pi-ičal st solidov  za  nakup  petih  p ascev t j
cen. se čiovek kai zamisli!
Pred letom 1475. so svinj, ji.- prodaja mesarji. Zauruga pi ekajevaJcev se Je ^sn vala šele v tej dobi.    Naprodaj  te smeAa imeti zgolj kuhano  meso. kar se vidi iz francoske  besede   chaitmtene. Pr^prtvl_e-nje gnjati zahteva soLtev in ka .i!o. So 1 se  s  tekočim  razsoiom   (slanomuijoj ali na suh način, pa tuai mešano: natrem jih s solitmo soljo in sladkorjem, j.h pust m tako pokrite s to soljo tri dni. nato pridej). v tekoči razsoi. Potlej se op oknejd, šče tijo in obesijo v dimnico, to  'e posebne sobo, kjer vlada skraja lahek, pozneje pa vedno ostrejši dim. naposled se še oka<:-s čsdom o 1 dišečih rasti in   ki dajr> kr.-.č; in plečetu prijeten okus. To je lahna, zdrava hrana, ki je zdravniki nikomur ne pre povedu je jo.
Oče tn sin
»Oče. zakaj pa leti zrakoplov tako Hitro ?c
»Ker ge nru pač mudi!« >Oče. zakaj pa je zrakoplov kakor kakšna cigara? c
>.. Mora že tako hitile »Oče.. .c
»Hudiča, nehaj že vendar s svojiim prismojenim očetom!«
POKVARJEN ZASLUŽEK
»Ljuba gospa,« prosi možak pred vrati »mogoče imate kakšne ponose ne in raztr sane čevlje?«
»Čemu dq vam bodo. ?ai imate čisto nove na nogah!«
Vem. gospa, saj to je tisto, kar mi vse pokvari.«
Ali že veste. • •
da je bilo po letu 500 pred nas. m štetjem pa do naših dn; n č manj ko 902 večjih vojn ? Franc ja jih je imela 185 Anglija 176   Rusija 151   Avstrj" pa 131?
da maron niso tipična italijanska jed ampak da so j h poznal. Kitajci ie prerl 3000 leti?
d^ motern   čolni ne   vznemirjajo   ribr
da napadajo bakterije tudi stck'o jo!*le in cement ? Petrova cerkev v an^l^Skem mestecu York 'ma čarobna okn<* s sMka-mi. k; so lih napadle bakterije Stekla so postala neprozorna.
da se n^k T h^tanec. ki je nriš^l v Evropo, ni čudil železn cam. hote-om in kinematografom pač pa avtomatu ki mu je dal za novčič zaželjeno blago?
da se govori na zemlji nekake 3420 različnih jez'kov?
da se sekundni kazalec na uri zavrt 720 krat. medtem ko napravi mali kazalec svojo krožno pot?
da je francoski psatelj Emil Zola trpel več let v bojazni pred smrtjo z zadušitvijo in da je slednjič res umrl na zastrupitvi s plinom zarad   zamašene peči?
da maio po jekaterih občnah amenškf države Tenessee postave, ki prepovedujejo šolskim učiteljem ples?
Brez Uovht so moderne grad* nje nemrg&če! — Če Hočemo gratfftf — moram*? vnr'pr^v ti materijah Darujte ga torej!
Zbiranje starih kovin in železa za obnovo
pokrajine
V LfuMfani bo zbiranje v četrtek« petek in seboto
Za obnovo pokrajine, namreč za obnovo požganlh in razrušenih kmečkih domov tn gospodarskih poslopij, cest in mostov* sploh za vsa dela, ki naj dajo našemu naroda zopet možnost urejenega, delovnega življenja — bo potrebno mnogo kovinskega gradbenega materiala. V sedanjem vojnem gospodarstvu bo mogoče ta material naročiti samo za zamenjavo starega materiala.
V ta namen bo prirejeno v Ljubljanski pokrajini zbiranje starih kovin tn starega železa. Zbiranje bo izvršila šolska mladina po hišah. V poštev pridejo vse vrste kovinskih odpadkov in predmetov, Id so doslužili ali niso imetniku potrebni, posebno pa predmeti iz bakra, brona ali litega železa. Taki dosluienl predmeti, ki v mali količini in za poedinca ne predstavljajo nobene vrednosti, se najdejo v vsakem gospodinjstvu in vsakem podjetja.
Pozivam vse zavedne Slovenke m Slovence, da sprejmejo mlade glasile* obnove domovine prijazno, da jim po možnosti olajšajo njihovo prostovoljno, naporno nalogo in da darujejo za navedeno svrho njim samim nepotrebne kovinske predmete. Prezident: divizijski general RUPNIK. m. p.
Kaj je prava velikost?
Ce bi človek za desetkrat prekoračil sedanjo normalno velkost. b: ne mesel več hoditi in se držat pokonci, kajti kosti bi več ne prenesle ogromne obremenitve. Človeške kosti so namreč zgrajene samo za desetkratno varnost, to se pravi, da lahko nosijo desetkrat večje breme kakor navadno Če rja bi človek zrasel na de**ctkr?tno višno bi se moral tudi v širno in obče desetkrat povečati, kar pomeni, da bi *e njegova teža potisočeri'a, medtem ko bi se prerez kosti odnosno kar je isto. njih odoor-nnst samo postorer !a Kr#v b; b:le pr na;em velikanu desetkrat bo i obremenjene kakor pri norma'ncm človeku ako bi seve ohranil normalne nrooorcije te'esa Tako ogromne gmote pa b; njegov oJccsrn-ak ne prene&ei in bi se zrušil rxvi silno težo
Kdor ima neko' ko domišljije mu ne bo težko zanvs! ti si žuželko čkiveške velikosti, ■"da taka ž iže^ka jc v resnic^ nemogoča Zu-že'ke dihajo kakor znano skoz- ko/o ne pa skozi r>'iuča kakor na priTier sos'lc- Čc bi se vse 7roere 7~<?c ke — recimo kobilice — po-desetorrle, potem bi «e njena reža pot socerlfl, le površina, koža. hi postala samo rtokrat večja. Jasno e da to'k;Tia pcvr'ina ne b; zadostovala za d han je ogromne žuže'ke in bi se
morala živalca zadušiti
Povrvna telesa se namreč ne veča v »tem razmerju kakor narašča njecova teža ali gmota Če stopi človek iz kopeli, se ga drži po te'esu prav tenka plast vode. ki v celoti tehta nekako pol kMofjrama. Če se pa miška prevrne v lonček mleka, se je prime sicer enako debela plast tekočine, toda nie teža ie seda i že tn; Ka teži cele mi^ke. Žuželka, ki bi se na ta naČ n neprevidno zmočila, po postane vobče brez moči in ne mere zieteti. dokler sc popolnoma ne posuši.
Maihna žival lahko pade z visine več metrov, ne da bi se ji kaj prperTo kajti nične krvsr: so ▼ pr:meri s kostmi velikih žival nesorazmerno močne in velke. Prav!učni ptič Rok v arabsk h pravljicah ki ie mo^e! dvigniti in odnesti odraslega človeka v svojih kremp'jih je s pnrr.dos'ovnesa stali:ca nemogoč. Kondor, ki lahko ednese ovco. pomeni nedvomno všek moe; v ptičjem svetu.
Pr:ro<ia ubira r^^tm^'riorna svoja rveta. da la-ervči prednosti in nedostatke velke odnosno rmrhne ra^ri s prmemim olhahlHld ifl prebav-lj'Inm orL'ani. Čim večja je žival, tem bolj korrplic'rani So njeni notranji on»an;
3:1 la člsvc!:a 1 irJlna pc trezna
Ru^arj:. ki delajo v glcb..k h rovih v ve-" ki v.cčLni in izgii'>*jao z znolenjem mno.
50 sol - trpe mnogokrat na m Sičn.h krč h \'zrok je nezadostna kol č na s li v org-a-
. zrnu. Ako .-je t kirn Ij ':iem primesi v r>.t-no vodo nekaj soii, težave takoj izg-snr-jo. Verjetno je. da tzvra tud dura zelo pogosta bo'ezeri rudarjev, ntke vrste g-lis^.a-voct. cv1 po:nan V:?.n r. soli Na H >lan skem
o daja|i včasih jetnikom kot posebno p>>-ortritev k fcn- neSian kruh ko«t edao brano. Posledca je bila skoraj zmerom poprej c-menjena g} stavi st, za katero so kaznene umirali.
Fi3ws me liti
proti sia&krfftu biilMiil
Ne samo insul.n, temveč tudi oeke rastlinske snovi so sposobne EmanjSati kol fti-no slav k.rja v krvi in zdravit tako s^d-korno bolezen. Takdne snovi so na pr. v listih mun-e in borovnic že nelcel ko let pa uporabi a;V> tud' umetno k?mičrto nadomestilo za n-?ralin, t^ko zvani sintabn, k sicer ne delu e tako mccno in sigiirr.o, a ima to prednost, da ga ni trebi injeoi-ra^i temveč <r,o. lahko bo'nik zauž^va kako vsako 1 -isto 3 rav lo Ljudstvo je že v star h Casib ć si lo t" ž-^I^vp lup ne ko! ^4>omoceh zoper s!?dkorn b>lezen Pred kratk'm 5v-, jih **.r.-.kovnj "■sko preiskali in res so našli v nj h s ntaiin.
Krojač med ptiči
Med najboi- zanimiva b:<tja spada indijski ptič »krojač«, k nosi svojr- ime fvo-fjo tega. ker zna š vati. sposobnost ki j*1 med pticami ne srečaš Njegova domovina ie pradomovina b:<mbiža Indija In južna Kita ska Svoe gnezdo s: pra.i'i kril ti krojač s pomočjo te rastline Najprvo si Jzde-?a iz njenih vlaken trdno nit. s katero za-Uje ob noben dva velika lista ki lež ta dng na drugem Pr tem mu rabi kl;;mn kot Si-vank S kljunom dela luknj ce ob robu obeh listc<v in s kljunom potegne potem nit skozi lukn e Tako si izdela neke vrste vrečo iz listov; to vrečo obloži potem z mchk:m bombažem in gnezdo je pripravljeno.
Zdravo m gnilo zobovje
Na gnilem zobovju trpe največ ljudje v zmernih klimatskih pasovih V teh paso-vh žive po večin kulturni narodi- ki zobe bolj aH manj sistem ticno negujejo, kar pa sevo a n; vzrok, da imamo slabše .z^be nego d v jaki Vzrok je samo zmerni kh-rn^tsk pas. oziroma hrana, ki nam je 'tika na r epolago S p-ekus so dokazan, la odtegujejo moenati sadeži zobem potrebni apnenec, docim ga hrana ki vsebuje obilo apnenca in fosforja, pospešuje m s tem kr^pi zobe Eskim , ki se hran jo Z ribnnr in maščobami ne poznajo gnilih 7.'«b. <iocini so med n <mi, k uživamo mnoge; kruha n krompirja, načeti zob e že v rani mladosti nekaj povsem ob čajnega. Poskusi so pa tud pokazali da obstoja prot: gn t ju zob neka imunost, ki je večinoma prirojena, k se pa vsaj do neke mere d doseči s tem da se d: jenčki čim dlje hrani o 2 mate rn i m mlekom.
Kitajska jajca
Evropca obliva zons. če sliši, da jedo Kitajci —gpaila jajca. Kitajca je spet groza, če si št. da p jejo Evropci mleko. ."Gnila* jajci Kitajcev so prav za prav na poseben nač n konzervirana jajca In s cer s pomočjo nekih bakterij. Gnilo jajce smrdi, na kitajski nrčin kenservirano P?! prletn- diš Ktajcl itn najprvo skrbno operejo in potem pokr jejo z mešanico rdeče zemMe apna. soli in vode. Ce so tako 1H*a1a pol leta. i3i Imenujejo .»pl-danc; če so ležala 20 dni, pa »hueidan«.
0ilkritJ2 Evrope
Z^rcdovinsko je .okazano, da Kolumb ni prvi ctl'kri'1 Amerike, ampak d so davno pred nim drzni pomoi-ščrik1. zla^i Norma-n. že najmanj osemkrat, das nehote odkrili Novi svet Manj znano ut gne bti. da so v starem veku tudi preb valci Amerke nehote odkril Evropo. Vzrok so bih vetrovi ki jeo jih žive aH mrtve zanesli na n še obale. Leta 62 pred našim štetjem je kralj Svebcv daroval rimskemu prokonzulu v Galij kot posebno re kost nekega Indca k ga je po vsej pri 1 ki po moru zaneslo Iz Amerike v Evropo Leta 1506 je morje naplavilo na franoskcO oba »o prt Rouenu kajak s šestimi mrtvm. iao eni m ž vlm Bsk'mom. Eskimu je bila še t krat Evropa popolnoma neznana celina.
jsko st$ EjMilfani sLivili zmage
Rimljani so slav 1; zmage svoj h vojaških zapovednikov na dva načina. Ako je general porazil nasprotnika tako. da mu je poklal vsaj 5000 mož, se je vozil na Kap tol v četver, pred njim pa je gedba trobila. Junak je moral obleči škrlatno, z zlatom vezeno to^o. na glavi pa je imel lovorov venec, znamenje bojne slave. Na koncu so žrtvoval5 vola. To je bil >velki triumf«. Ako p« je bl)a zmaea nrrij krvava, če zmagalec nt bil vrhovni poveljnik, oz'roma če je pod vi gel prot'vnika n. pr. s svojo zsrovomostjo, je b la slav-nost mmjša. V tempeo kapltolskega Jupitra je prihajal prvotno peš. pozneje jež, to pa v preprosti togi, s papučami na nogah in mirtevim vencem na glavi. Obdajali so ga svirači s piščalkami. To je bil mali trumf ali ovaclja. ker se je na koncu darovala bogovom samo ovca (latinsko ovis). Prvi je bil deležen miroljubnega sprejema konzu Postumlnus Tuber-tius, ki je podvrgel Saidince brez boja.
Kjer koli govorite o danas* nj h razmerah— vedno se spomnite tudi Zimshe po*
moči!
Španski pregovori
Modrega človeka preživljajo neumni, neuma se preživljajo 9 svojim delom.
Ce udari kamen ob vrč, ali vrč ob kamen, je zmerom vrč tist:, ki trpi posledice.
Bolj ko si dober in sladek — bolj bodo muhe letele nate.
Mož je ogenj, žena gorivo, peklenšček vanje piha.
Spomladi ao vse žene lepe ln dobre, — a samo v moških očeh.
Mo* je najbolj močan tedaj, kadar al želi osvete.
Misli
V aritmetiki ljubezni je mnogokrat eden m eden tri
m
Plešasti ljudje so nepopisno domišljavi; uverjeni »o. da vsi ves dan boli al1 manj iro> nično govore o njihovih plešah
Dvomi so čuvarj duše.
e
Na videz na t več jo vrednost ima tisto, kar se nam zdi najteže dosegljivo.
s
Kdor visoke leta. nirico nade. Vendar boija kakor tisti ki ne zna letati!
Predpustno vprašanje z
Moj očka so mi rekli: oženi se tr™ "Mf"
n
noj sin;
Kdaj naj se mladec porofi, da ae bo ne prezgodaj, ne pg^poamo — Brez fly ni ni« — Sončne to senčne strani zakona — Samci in samice niša nič na boljšem Poroke med vojno
Narodna pesem namiguje, da je včas.h oče moral ;zp-dbuj^ti sina, naj se oženi. Vendar mlade ljudi najbolj izpodbuja sama kri, da mislijo na možitve in ženitve, ne da jim bi Dilo treba še dokazovati, kako potrobno je. naj se pcslove č m prej od samskega stanu. Vendar je nevarnost, da se mlad moški začnejo razvijati v zakrknjene samce ter da mislijo na zakonski stan tem manj, čim starejši so. Dekleta ne ostanejo nikdar samice iz prepričanja, temveč po nesreči, odnosno po usodi. Prav zarad] tega, ker dekleta gledajo na zakonski stan drugače kakor mladci, je
mogoče razpravljati o tem vprašanju _
kdaj se naj ml^di mošk oženi. Vprašanje, kdaj se naj om:ži dekle, je rešeno samo po sebi že od zdavnaj: Čim prej. pri prvi priliki1.
O tem ne smeš razmišljati
Mladec se je obrnil ca stare^ŠL^a. Izkušenega moži  z vprašanjem,  kdaj se naj mladi moški oženi. Odgovor se je glas 1: »O tem ne smeš razmišljati! Cim bolj bofi razmišljal, tem večja je nevarnost, da se sploh ne boš oženil. Ce razmišljaš, se ti prej al  slej vsili misei  zak3j bi ne potr-pel še malo. Ko pa začneš cdlagati, od-kr vaš sčasom v sebi nadarjenost za sam- I sko življenje,  ali  po   domače   povedano: I Sreča te  pamet. Ali misliš,  da se lahko j še ožemš. ko te sreča p^met?« Mladec je j pa bil nenavadno stvaren ln   je   zavrnil ! starega modrijana: »Zakaj bi se ne oženi j z bogatim dekletom prav zaradi tega. ker j me je srečala pamet?« Modrijan se je na-smehn 1 malo presenečen, a je vendar naglo odgovoril: »Ali ne poznaš pregovora, da Ima neumen več sreče kakor pameti? Ali misliš,  da te bosta srečali pamet in sneča hkrati? Ce se torej hočeš poročiti, nikar ne razmišljaj o samskem ln zakonskem življenju; treba je samo zam žati, kakor če požreš ribje olje.«
Zakon in ljubezen
Peenlki vedo marsikaj povedati o ljubezni, toda, kdo jim kaj verjame? Toda, naj govorijo o ljubezni kar koli, nikdar ne bodo mogli zataj ti, da je v življenju neobhodno potrebna. Ljubezen je v resnici osnova zakonskega življenja, ki brez njega ni družine. Ce bi se ljudje ne poročili iz ljubezni, bi bilo zakonsko življenje Se mnogo bolj nezanesljivo ter ogroženo. Ljubezen veže zakonce vsaj tako dolgo, da so položeni trdni temelji družinskemu življenju. Čeprav gledamo na možitve ln ženitve še tako materialistično, vendar je večna zakonov sklonjen:h iz ljubezni. Seveda pri zakonu odločajo gmotni činitelji, stanovske, poklcne, premoženjske razlike itd., a ljubezen pogosto premaga vse ovire ter se zmagovito upre vsem tradicijam. Prekržani so načrti roditeljev in sploh vseh, ki so delali račune brez krč-marja — brez mlade dvojice. Nočemo pa seveda tajiti, da se mnogi in mnoge ženijo in može »premišljeno« glede na gmotne razmere novega življenjskega druga. Toda mladi ljudje ne stopajo v zakon navadno iz drug h nagibov kakor iz Čiste ljubezni. Da je pa čista ljubezen v zakonu premalo ter da mora zakon imeti tud1 gmotno osnovo, na to mladina ne misli; gmotni pogoji se ji zde navrženl za za-k:nsko življenje sami po sebi. Besedo ima-jo čustva ter nag"bi ln ne računarsk' razum. In morda se mlsdina moti manj kakor računarji. kajti pogosto se izkaže, da je zakonsko življenje brez ljubezni bolj nemogoče sredi gmotnega obilja ln brez ljubezni kakor brez kruha, a posla-jeno z ljubeznijo. Človek pa pesebno v zakonu ne živi samo od kruha.
Kriv je človek, ne zakon
Mnogi, v zakonu nesrečni ljudje, zvra-čajo svojo nesrečo na sam zakon; češ. če bi se ne poročili bi bilo vse debro; živeli bi mirno in zadovoljno; ne Imeli bi tako razmajan h živcev in njihove gmotne razmere bi bile mnogo ugodnejše. Sploh bi bilo vse boljše: ne poznali bi skrbi, ne bolezni, ne dclgov... Utegnili bi se posvečati sami sebi. svojim nagibom, in lahko bi v življenju kaj dosegli. Ko je pa človek poročen, mora misliti neprestano na družino, na ženine obleke, na šolanje ln bolezni otrok, na stanovanje — kje b: dobil drugo, cenejše, boljše, večje, toplejše, bolj zdravo — in, skratka, zvezan si na nogah in rokah, da se ne moreš premakniti niti v mislih. Razen tega je seveda najhuje, ker mora zakonec »prenašati muhe« svojega življenjskega druga, ln biti
njegov strelovod za vse napade slabe volje. Ne da b: zakonec vedel kdaj. prejšnja ljubezen zbledi v nekaj neokusnega, v vedno se menjajoča razpoloženja m živčno razdraženost Vseh teh nesreč je seveda kriv zakon; zakoncu ne pride niti na misel, da bi kdaj podvomil sam v sebe. Da bi dolžil samega sebe. tega zakonec seveda ne zmore. Pač pa zakonca vzajemno dolžita drug drugega vseh napak in nesreč. Resnica o srečnih in nesrečnih zakonov je torej najbrž: mnog- ljudje niso »nadarjeni« za zakonsko življenje; nimajo za to primernih živcev, ne dovolj trdneg ali upogljivega značaja, ne znajo se prilagojevatl. predvsem pa ne mere jo ostati vse ž vljenje zaljubljeni in slepi za napake svojega zakonskega druga; romantično so navdahnjeni ter ne morejo prenašati stvarnosti zakonskega življenja, odnosno preveč so stvarni, da bi imeli smisel za romantiko zakma.
Nesrečni samci in samice
Navadno govor mo le o nesrečnih zakoncih in zakonskih tragedijah, v resnici je pa človek lahko prav tako nesrečen kot samec ali samica kakor zakonec. Tragedije samcev in samic so s3mo bolj tihe, a režejo prav tako v ž vo. Kdor kaj da na suha dejstva, bi poklical na pomoč statist ko, ki bi mu povedala, da ie iivljeni-ka doba zakoncev pevprečno dališa kakor samcev. Zakaj? V zakonu ljudje žive brij redno in so tudi v splošnem živahnejši, bodisi, ker jih k delu silijo skrbi za družino ali ljubezen do otrok. Ljudje v zakonu so našli življenjski smoter — skrb za družno. Samci pa žive v vzdušju hladne samote; ne poznajo nikdar pravega doma. V slehernem stanovanju se ročutjo vedno tulci. Nikogar nlmaio. ki bj se ga stalno oklenili, bodisi v ljubezni ali v vsakdanji trpnl mržnji. Same: so. kakor pravimo, »zagrenjeni«. Prej ali slej postanejo čudaki. Nikjer se ne jvčutijo dobro in ne v svoji koži. kakor da so Izvržene! Iz družbe. Neprestano žive v nekem trpkem občutku, da so nekaj zamud V v življenju. Toži ae Jim po lastnem ognjišču, po čebljanju otrok, po življenjskem drugu. Kakor da so zamudili vlak, pa so ostali na otožni postaji ž'vMenja. ko ni več mogoče dotrteti časa. Večno jih mori občutek, da se starajo ter da se 1"m !z-gubljajo najlepša leta v prazno. Ta občutek je posebno globok in boleč pr! samicah in prej ali slej zapusti sledove v značaju in posledica je živčna razdraženost, otožnc«t aH čudaštvo Vemo tuđ', da samci ln samice ne žrve v gmotnem r>o?ledu n č bolje: res je miogo revn:h zakoncev, a zdi se. da zakonci niso nikjer tnko ne-srečn? v svoj} revščini kakor so znoMš^enl samci in- samice. O traged'jah samcev in samic zvemo včasih le. ko so že končane, a navadno ostanejo skrte. Ne v dimo jih niti v primerih izgubijen'h ž~nsk. ki so se x>prepustile ž^fjen-iu« prav zaradi tega, ker so ostale samice.
Med vojno je manj otrok
V splošnem teče življenje vedno v svoji strugi; namreč čustveno življenje mladine n sploh mental teta ljudi, tradicije, nag bi — vse to se malo spreminja, ne glede na različne življenjske pogoje. Ljudje se ne ravnajo toliko po zunanih življenjskih pogojih kakor po notranjih. Z"to se tudi vedno ženijo in može, ne glede na to, ali je vojna ali mir. Razumljvo pa je, da se vojna več al manj zrcali tudi v številu porok. Število porok je pač odvisno od gmotnih činiteljev Ustanovitev družine je lažja, ko ima ženin že dobro službo in ko je zajamčen njen obstoj v gmotnem pogledu. Med vojno se mlad ljudje več ali manj bojijo negotovosti ter oklevajo s poroko že zaradi tega. ker poč gledajo na vojni čas krt na prehodn . številke o številu porok med vemo so ze'o poučne'. V tem primeru se oziramo samo na število porok v Ljubljani, kar pa namenn povsem ustreza. Ce upoštevamo le absolutne šte-
vilke, ne moremo presoditi dovolj dobro, v kakšnem razmerju je število porok v zadnjih let h s številom prejšnja leta. Zato ae moramo ozirati tudi na razmerje med številom porok :n številom prebval-stva. Leta 1939 je bilo v Ljubljani 1000 porok; na 1000 prebivalcev je odpadlo 11.44 poroke. To število (porok na tisoč prebivalcev) imenujemo nupcialiteto. V zadnj h desetletjih je bila največja nup-cialiteta 1. 1921; znašala je 17.82. Leta 1940 je b> to v Ljubljani skupaj 1072 porok, nupc aliteta je pa znašala 12.18- Vidimo torej, da se je število porok pove-
To m lahko da se je tedaj zaradi pogostih orožnih vaj
poročilo mnogo mladih ljudi, da b izbranke mladih vojakov v primeri vojne bile vaaj nekoliko preskrbljene. Ta pojav je pr šel §e bolj do Izraža L 1941, ko je bilo ▼ Ljubljani 1231 porok, nupcialiteta je pa znašala 13.15. Ali smo se torej prenaglili 9 trd t vi jo. da je med vojno manj porok? Oglejmo si predlanske številke! L. 1942 je bilo v Ljubljani skupaj 621 porok, približno polovico manj kakor 1. 1941! Nupcialiteta je znašala samo 6.65! Zd se. da je prišla vojna do izraza sele lani. Ta izredni padec porok si moramo razlagati tudi s posebnimi razmerami. Upoštevati je treba, da je bilo predlanskim odposlanih mnogo mlad h ljudi iz Ljubljane, kar je predvsem vplivalo na število porok. Številke za leto 1943 še niso ugotovljene, a nedvomno bodo nudile zadovoljivejšo sliko, tako da bo v letu 1942 nupcialiteta najnižja v zadnj:h desetietj h ln morda bo to leto obdržalo svoj rekord v vsem stoletju. Efe3.
Kako se izdelujejo trlkSilnti
Za vsafe tale film je treba narisati da 23.om p3samexnih slik« iz katerih se ie le nate sestavi filmski trak
Ljubljančani poleg gledališča posebna radi obisk ijejo kino. Malokdo pa ve, koliko podrobnega dela se skrva za razkošnimi filmsk mi prizori. Nepoučeni pa si tudi ne more predstavljati, koliko dela in trudi ie treba zlasti za izdelavo tako zva-nega trikf Ima,
Ža osnovo kratkega zvočnega trikf i Ima služi deset do dvajset tisoč posameznih r sb. ki J.h mora cel štab umetnikov prostoročno zrsati na pole kopirnega platna. To je ogromno delo, a še nI vse. Vrh tega je treba še vsako risbo prekopirati na povsem enake velike ploščice celuloida. Dočlm opravlia risanj? 15 umetnikov, je potrebna za kopiranje 25 spretnih ko-pstov, k izvršujelo svoje precizno delo na na'"šč v ta namen konstruiranih nv-zah. Ko so narejene od celega filma celuloidne Bilke, jih fotografira operater a flrrsko k«mero. Za ^'a^prto spremljavo poskrbi orkester 25 godbenikov, za različne druge zvočne efekte pa nekaj ropo-tar^ev, k' jih je zvočni film prevzel od rada, k^er 'graio \ražno vlogo pri uprizarjanju slušnih Iger.
Zanimivo je. da se pri snemanju fotografira vsaka slika posebet Pri predvajanju pa se posamezne slike tako točno kr jejo. da ima gledalec pri zadostni brzini dojem žve slike.
Tako je treba za kratek zvočni trik-film, ki nas razvedruje nekaj minut, skupnega dela skoraj 100 umetnikov, ki morajo biti vsi mojstri v svoji stroki. Izdelo-vanjs navadn h tr'kf Imov je mnogo pie-prrstejše in ne zahteva toliko moči. Razen tega pa je pri enaki dolžini skoraj tukrat prej gotov kot zvočni.
Filme, v katerih nastopajo umetnice m ške, bi lahko pr merjal1 s pr ljubljenim lutkovnim gledališčem, kjer se kretajo mrtve lutke in živali po pritlikavem odru. kjer govore, pojejo ln plešejo, jedo, p:jo in se prepeljavajo za okorne ročice, kakor da bi b le žve. Kdor hoče v deti. kako se ustvarja to življenje, mera pogledati za kulise. Prav tako pri trikfilmu. Tudi tu je treb opazovati umetn:ke pri delu, da razumemo, kako nastajajo vsi bajni prizori, k si jih n koli ne moremo dovolj nagledati.
Zvoćni trikfilmi učinkujejo navzlc groteskni vsebin5 zelo naravno, knkr.r da človeške reke nisr- zapustde nikakih v dnh sledov. Čeprav j h je bilo na stotine pil delu.
Kakor povsod, se tudi tukaj prične delo z idejo, ki se rodi v avtorjevi glavi in k jo avtor v obliki beležk spravi na papir. In že sede za mize 15 umetn kov-ri-sarjev, k začno delat; skice na kop:mo pPtno. P.fšrjo roke, noge, smešne obraze, čudežne živali in možice, med katerimi človek sprva ne najde nikake zveze. Te sk ce namreč srmo upodablja io avtorjeve ideje k: jih skušajo nsarj; oblikovati na em b-)lj efekten n"*Čin. Prtem se nekaj dni vrse konferenca, na katerh se pretresajo in kombin'rp.jo posametmi osnutki n predlogi. Sodelovati mora tudi kapelnik ki je hkrati komponist, zakaj njegov glas
je dostikrat od loč len Ves prizor mora Imet neki ritem. Igralci ne smejo divje skak-*: drug čez drugega, njihove kretnje morajo točno sledti taktirki n vsaka ideja mora biti poživi jena ln podkrepljena z glasbo.
Ko je že zrisanih m odobren h na tisoče na črt" v, jih dobe v roke kopisti, ki jih s svlnčn'krm prekopirajo na cehilcidne pole. Izvršene rabe se potem urede ln označijo s tekočim številkami, nakar se do-loč; število risb na vsako posamezno dejanje.
Navadna fTlmska kamera sname po 15 sličic na sekund". Za trikfilme pa je kamera tako preurejena, da n" pravi pri vsakem vrtežu roč ce samo eno si ko. Operater pritisne na pedal, roč ca se zavrti in kamera fotografira enodelno sl!ko.
Operater deb! v roke 10 do 20.000 celuloidnih plošč, kakor je pač film dolg ln
Uspeh Zimske pomoči bo merilo ne le zo noš socialni čut, temveč tuđi za našo nor rodno zavest. Vsah nef zato prispeva, kolikor si more utrgati!
bogat na detajlih. Objektiv kamere se naravna na posebno ozadje, ki je pr pravljeno na veLki m zi. Nanjo ae pritrdijo tudi posamezne delne sličice. Kamera pa Je pritrjena na mizo, tako da ae snemajo slike od zgoraj. Poseben seznam slik skrbi za pravilno sosledje.
Vzem mo, da snema film, v katerem predstavlja priljubljena >miška Mik € strelca z lokom. Najprvo se napravi na omenjeni mizi ozadje: gozd ali kaka druga primerna pokrajina Na to ozadje se poleži celuloidna plošča, na kateri je narisana m ška M k v pozi strelca, ki ji pa še manjkajo reke, lok in puščice. Ti deli so narisani na drugih ploščah, ki se potem v primernem redu polagajo druga vrh druge, tako da nastanejo posamezne sike. na katerih se vidi m ška vsak krat v drugi pozi. Tako je treba položiti štiri aH še več slik drugo vrh druge za vsak snetek. Neprestano je treba zamenjavati položaj rok, loka in puščice, da se postopno ust var jo vse posamezne faze strela. Vsaka si čica se mora harmonično razviti iz poprejšnje. Pn predvajanju mora videti gledalec, k^ko roka potegne tet vo s pušč co. kako se potem lok sproži ln požene puščico proti c^ju.
Ko je Mm v slikovitem delu gotov, se mora s nhronlzirati z govorom in glasbo. Tu se začne delo glasbenikov in ropotar-jev. Orkester se pornzmfstl v posamezni piedvajalni dvoram, tako da so godbeniki obrnjeni s hrbtom proti platnu, le d ri-gent v:di sMke. Na dano znamenje se prostor stemn in film se začne vrteM čim se pokaže glavni naslov, dviTne kapelnik takt'rko- m orkester začne sv rnti v ritmu dejanja. To je seveda šele poskusnla, kj se pa mora tako dolgo por\n vi i a ti. dokler se godba točno ne ujema s s'!kami.
Ogromen je torej trud preden se Izdela dovišen film, ki nud obč nstvu morda komaj četrt urice razvedrila.
Pridelovanje nikotina psrsstsga tsbaka
Uspela je vzgoja tefeačne rastline, ki ima le neznaten
ođstztek nikotina
Vsi strokovnjaki so si edini v tem, da je pr pisovati vse kvare, ki nastopajo kot posledica kajenja, le tebakovemu strupu n kotinu. Več je že znamh načmov, kako odpraviti iz tobaka nikotin. V glavnem gre tudi za izvlečenje nikotina po raznih več ali manj uspešnih pstent ranih načl-nh, kakor tudi po ferment ranju (predelavi) tobaka.
Ncv je pa način, ki nam nudi možnost zmanjšati že na polju nikotin v tobaku. Vzgojili so namreč take nove vrste tobaka, ki imajo že po naravi malo ali skoraj nič n kotina. Najvažnejše pri teh novih vrstah je to, da okus novega tobaka kar nič ne trpi. Tako vemo sedaj tudi, da mn žina nikotina v tobačni rastlini ni v nikaki zvezi z okusom.
Navidez je stvar prav enostavna, kako prit do tpkih nov h vrst. V resnici pa temu ni tako. Vsaka tobačna  rastlina da
namreč do 100.000 semenskh zmec, tn je treba vse potomce ene same rastline, da pridemo do uspeha, več let gojiti in opazovati, kar zahteva seveda mnogo prostora In časa. Vendar se je po posrečilo s tako goj tvijo najt pri vsaki vrsti tobaka take rastilne, ki nimajo nič ali pa prav malo nikotina. Pred leti so vzfe >jili v Nemčiji z znane vrste havana novo vrsto »havana or. 44«, ki ima le 0.0S% nikotina, dočim ga najdemo v povprečnem pridelku havana 2%. Tako ^e je zmanjšala vsebina nlkot na v »riavana or. 44.« za 94^ in smemo dejansko nazivati to no\ro vrsto kar prosto nikot na.
Lani se je sl'ćen uspeh dosegel že pn več drugih vrstah, tako da smemo upati, da dobimo v nekaj letih že povsod naravni breznikotinski tobak. Zanimivo Je tudi. da so stroški za vzgoj tev ene take nove vrste v primeri a kerstnostjo le majhni, saj znašajo le okoli 50.000 lir.
G šesssksh
Za afenevo mš'h pzvušm'Zi lirsf ev f r- psfps&n tudi železo. — Fclššff© dtm.i vs
predmete, ki fili ne s?sb!M Dr t za e&nevo domovine!
1.14 j* e ve?
Da zrela snspa plača v trgovim zaMevano ceno. je dovolj, da ji trgovec dovoli 20odstoi-ni popust pri njeni starosti.
«
V starh čas'h je b:l dckli3c; poljub znak ljubezni, danes pa je. žal. znak rdečila.
*
Nkjer ni zanisano. da nud: ženski dekolte .jmcTaj lep po2 ed
s
Filmske zvezde so pravim zvezdam podob ne Občudovati jih moramo le od cialeč.
s
Da b: si osuš'la solze, ki jTi je po^ročila žalost zarjd spremembe letnega časa m'adi _H*>pe ne zadostuje zmerai robec Včas h je Dofrebna celo svilena ob eka ali pa kar krznen
nlaič.
Najmanj zv'ta ženska je neprimerno bolj zvta  kakor najbeh zvit možki.
Če hoćeš v Evi jen ju uspeti, glej. da te bodo
:mc'c ženske rade
Zanimive malenkosti
Na svetu govore danes 2796 jezikov. Od najvažnejših 860 jih cdpade na Evropo 4a Afriko 118. Azijo 153, obe Amer Id 424, Oceanijo 117.
Novi služabnik
G r spod Andrej Strojnik, ugledni mdu-strijec, ;e počakal, da je tajnik stopi :z pisarne in dobro zaprl vrata, nato pa važno icjavil:
— Zadeva, zaradi katere se zatekam k vam po nasvet in po pomoč, gospod policijski direktor, je  zredno kočljiva.
— Rad vas poslušam in sem vam ves na razpolago- gospod, je vlju-ino odgovoril visoki uradnik.
— Vid te  takole je: ministrstvo mornarice mi je poverilo — to v: m je že itak znano  —  proučevanje, eksperimentiranje izvršitev in morebitno fabrikac.jo neke nove vrste cevi za torpediranje.
Policijsk   direktor je prik mal.
— Ce bi ti važni načrti, ki mi jih je ministrstvo blage volilo zaupat, prišli v roke komurkol nepoklicanemu bi bila to vel ka nesreča z^ našo nacionalno obrambo Lahko si mislite, s kakšno tenko vestno skrbjo zapiram v svojo železno blagajno ta sveženj aktov in risb, kadar ;*ih neham študirati Toda . . . opazil sem bil, da se je kljub kl-učavn cam in skrivnim a pahom pa predalom nekdo — vrag si ga vedi kdo — v moji ocsotnosti vt hotap:l do načrtov ki po njih listal.
— Vaši tajniki? je mirno vprašal pou-Cijski d rektor
— Zanje odgovar am, kakor z" se- je odgovoril industrljec.
— Služinčad ?
— Ah! Kdo ve? Morda, je zdajci odvrnil gospod Strojn k s skrbnim glasom Leon. moj sluga zanesljiv, imen ten možakar, gospod policijsk direktor nas ie z*" pustil pred -Verna mesecema, ker je moral itt domov streč svoji jet čai ženi ... Poslej
sve z ženo zaman iskala nadomestla zj.nj Nihče od strežnikov, ki nama jih je pošiljala posredovaln ca za službe   m  m:gel ostat  delj ko tri dni ... To je obupno!
— Koliko služ.nčadi pa ;ma*e sedi j?
— Hišno, služkinjo za otroke in kuharico, seveda!
— ćeferja ne?
— Pač, p: ta tu ne pride v p">štev. s.-ij ne stop nikdar v hišo. Ožen.en je n stanuje v mestu.
— Nc torej? je vprašal poi.cijsio. ravnatelj.. . S čim vam morem ^kor.^tit ?
— Treba bi bilo organ zirat: v moj n š: zelo strogo, natančno premisi eno nadzorstvo, je odvrnil gospod Slrojn k Goo-vo se krivec nahaja med 1 udmi v moji okolic: . . Kdo bi to bil o tem seved n mam ne pojma, ne sumnje . Toda p~epr*at> sem, da bi ga kateri vaših nadzornikov razkrinkal prav v kratkem času Glavno bi bilo, kaj ne, da b od zelo blizu -nazove 1 mojo siužinčad nr da h seveda zbudil njeno nezaupanje.
Policijski direktor je mal- pomislil Potem je pri el pon kljano telefonsko slušalko:
— Sporočr-te, prosim. Grčarju. na] aXo; prde v mojo pisarno, je dejal odi čno
In ko je spet cd'ožii sprejemajo
— Grčar je eden mo ih najsvremejšm. najzanesljivejših nadzornikov je pojasni* gospodu Strojn ku
Mož je vstopil  Bil J* O* slok- obrit n j« Ukoi napravil na industrijca najbo. š» Poiicijsk ravnatelj mu le razlož I vso ^evo. potem je vprašal:
— In vas načrt?
— Popolnoma enostaven G<>s?oo Strojnik me * Jutršn-im dnem vsame ■ »cbi v službo za slugo K° se pr njem ma.
1 lo razgledani,   uredim stalno nadzorstvo
porinevi in ponoč Vr g- če ne zgrab m krivca še pred koncem tedna.
S!u?Jnč3d je spre ela novrga s.užrbnka z velikem zadovoljstvom Kajtj Grčar je b.l — kot sem že omenil — moz jako ug Kine zunanjosti n smo pr.kup,.ve<ra vedenja. Ime! je tudi zelo pr jeten. tepji glas Kadar e r zvišč-il jedilni p r bor je često prepeval tako ganlj.v? pesmi, da ^o h š:.a sIužK:nja :n kuva: ca kar hi p-He ca M siv vasjs in s vse zavzete br.sa.le soiz.ie cč. . . .
Celo v soto za pwšcn..e g je bilo s'.žiti, kjer sta ^cspa in gospoo. otfOjn:;; po večerj kr so circc že ^pali. p r redala v razgovor h   n kiamljanj h
— i.:. . , c ta čiovek. ie oporan i gospod k in skrivnostr? pogleda! ženo
— In ;.r>o pri m4zi ma v malem prstu, je zadovoljno odvrn la gospa Siro-nikova. M s! i I bi zares, da je vse življenje stregei v boljših rodbinah.
— Pst pst:
Nadi.o'm.k Grčar. iažn služabnik, ie .sto-P' v sc;bico Pr nesei je ča a Kc je postavil pladen; s skGde; cama sladkem co. ča-r-no rečko ba v tko steklenico ruma aa nizko strežno miz co. Je nal hnc pomežiten :.
— Nič posebnega ? ..e dahnil gospoo Strojn k   n ga vprašujoč? pogledal.
— Ne! Nič!
Prav do polnoči sta Strojnikova jdoo-no uživala prijetno nočno tišino Kako o je ne. sa jima je stregei in ju obenem čuval ta sprptrk mož ki je tako pozorno od<» n d vRpm  kar se je god-lo v njuni hiš*
p?-«-. ;o-i ir <og<*) se ie hote* gospod Stroj-n k se enkrafl rrirr^<t»de ozret k w-vi dragoceni zbirki spoov is načrtov. Stopil
je v pisarno. Ko se je prepričal, da ~e popolnoma sam je odprl železno blagajno, vzel iz nje obširen zavoj pap rjev in ga težka! v rok Z Jajci se mu je zazdelo, ca g ie v ti'nk cšinil pogled. Ročno se je okren i in poster čil.
Polic j>,ki nadzornik je stal na pragu pisarne, kazalec desne roke je držal na tist-n cah in opazoval gospoda Strojnika.
— Ali morem iti sp~t? ga je vprašal du.;itr iec-
Na Loroik ni rekel nič, samo priklonil se je H:šni gospodar je brž zakleni blagajna  in  komaj  s.išno, po prsti odšel v
svo^o spalnico.
V nas!ednjih tednih je gospod Strojnik dvakrat ugotovil, ca je kljub točni Grčar-jevi čujecnest. neka nebodijetrebj roka -vrag si ga vedi, kdaj — premaknila dragoceni zavoj z načrti z leve na desno stran železne blagajne. Takoj je obvestil o tem nadzornika. Ta je ugovarjal.
— Prisegam vam, gospod, da pazim vso noč nepretrgoma ... Spanja potrebu:em jako malo . Dve uri popoldne po kosilu m popolnoma zadostujeta kadar gre važne zadeve. . . Res ne razumem- kako se ;e k:© mogel vtihotapiti do zavoja:
— Podvojite pažnjo! mu je svetoval izidu stri jec.
Odkar je bi novi sluga v hi«. Je gospod Strojnik znova uživ:l naslade tzvrstDe. brezhibne pestrežbe Njegove hlače so bile spet vselej imenitno zlikane. Grčar je vedno kadar :e bila gospoda s doma, natančno zabeleževa! telefonska sporočila Prijatelje h'Se je umel sprejet 9 posebno priiaznostjo in eleg nco nadležne obiskovalce pa ki fini je njegov sija'ni nos kc j na vratih poduhal namen, ja znai tako
— Povejte mi, ali stanuje tu neka draži na Zupančičeva?
— Kolikor mi je znano, ne. Toda v prvem nadstropja biva neki gospod Zupan, v pritličju pa neka gospa Čičeva. ■
— Aha, že razumem! Torej sta ločena.
■~ ' " ' m
spretno odpraviti, da sami n so vedeli, kdaj in kako ao se znašli na stopnicah spodnjega nadstropja.
Vsi znanci so gospo in gospoda Strojnika zavidali za tako izredno veščega slugo.
— Res sta imela srečo, so jima pon^vsja« li. da sta tako brž nadomestila Leona. Saj res. kako pa gre njegovi ubogi, bolni ženi?
— Slabo, slabo, je resno odgovarjal gospod Strojnik ... Mislim, da je ne bo več dolgo imel...
En mesec po Grč-rjevi namestitvi pri gospodu in gospe Strojnikov! je Leon brzojavno obvestil industr;:ca, da mu je žena umrla.
Gospod Strojnik je takoj nesel brzojavko svoji ženi.
— To pa torej ne bo dolgo trajalo, je pripomniš gospa in vzdihnila
---Ne! ji je odvrnil soprog... škoda!
Grčar nama je U ko izvrstno opravljal posle.
— Zdaj morava vzeti Leona nazaj Jt službo... Domenila sva se bila z njim tako, ko je odšel domov k bolni ženi.
Gospod Strojnik je zdajci odprl železno blaga no. vzel iz nje svoj znameniti zavoj z načrti in preračun: in ga razvezal. Kup popolnoma belih nepop sanih papirjev se je raztresel po pisalni mizi.
— Ubogi vestni Grčnr je pripomnil ta-dustrtjec . . Ce pom sl*m, da je ves mesec vse noči neutmdn bdel nad načrti, ki »h v resnici sploh ni!
— >£ti mu moraš lepo nagrado, je odvrnila gospa Strojn kova Bil je zelo uslužen, da nama je tako požrtvovamo stregei v Leonovi odsotnosti . Tvo^a misel je bila izvrstna v nobeni posredovalnici za službe bi ne mogla dobiti takega imenitnega sluge!
t
Stran 5
»SLOVENSKI   NAROD«,   pe*eVWr>Vk. T februarja IS44
Ster. 6
Zgodovina nogavic
Nrrgavice so poznali že stari Egipčani — Prvotno so nosili nogavice samo mtrški — Od volne do svile — Moška
ženska msda se zopet zbližuje
Zgodovina nogavice sega v daljno preteklost. 2e v starih tgiptskih grobščih so našli pletene nogavice brez pietilnega orodja^ čeprav je bii običaj, da so mrtvecem, dajali v grob nj.hove najljubše stvari ali predmete, ki bi jim po njihovem mnenju mogli koristiti na onem svetu. Iz tega se da sklepati, da niso nogavic pletli doma. temveč so jih uvažali iz severnejših, mrzle jš h krajev, kjer je ostra klima zaliteva-la boljša in kompaktnejša oblačila.
Pri Rimljanih so nosili nogavice bolniki, Stari ljudje m legonarji. Star. Germani so pokrivali svoje noge s hlačnicami, ki so b.le prav za prav neki k predhodnik naših, sedanjih nogavic. To prča zlasti izraz nogavice v angleščini halihoses.
ženske nogavice zgodovinsko razmeroma niso stare, nasprotno pa je početek in modni r zvo j moš'ie nogavice starodaven. Kakor že rečeno, je star. Rim poznal nogavice in sicer tako zvani pleteni ?>sgccus«, ki so ga predvsem nosili legionar ji in ki je precej si čil sedanjim kratkim hlač<*m. Germanski narodi so se že v starem veku, še bolj pa v srednjem veku, glede oblike precej približali sed;nji obliki in strukturi nogavice, že v II. stoletju so obračali knezi in visoka duhovščina veliko pažnjo na estetično pokrivanje nog. Nosili so nogavice :z najfinejšega by.ssosa ali platnS-ki so jih privezovali pri kolenih. Ko so križrske vojne seznanile zapadni svet s svilo, se je tudi ta uporabljala za zdelavo nogavic. Za svečane prilLke so jih bogato krasili z zlatimi m trni in zlatim, vezivom.
V 14. stoletju se je z Marseilla začela širiti po vsem ted njem kulturnem svetu moška obleka, ki je tvorila prvo etapo v razvoju sedanjega oblačenja moškh. Do tedaj ni b'lo bistvenih razlile med moško in žensko obleko. Zapad si je začel nadevati kratke hI če, na Katere so bile prišLte do stegen segajoče nogavice, imenovane nogavice pažev. Ta triko pa ni bil praktičen, posebno za vojake ne, ker je bil zelo zamuden za oblačenje in slačenje. Praksa je triko razširila v široke hlače, segajoče do 1 ^>len in je  vpeljala nogavice dokolenlce.
V dobi klasikov je bila obligatna noša omikanih in olikanih moških bele svilene nogavice iz trame, floret- ali organtin-svi-ie.
Nastanek modeme mode ženskih nogavic šeg?, v dobo kril z obroči, ki so se pojavili v prvi polovici 18. stoletja. Bela nogavica s podvezo nad kolenom m pod njim s pil ten:mi kožicami, taka je bila prva mod-j. domska nogavica v novejši dobi. Ostala p: je še vedno le kot spodnje oblačilo, čeprav je pestalo krilo v dobi biedermajer-ja krajše in nogavica bolj \idna in prostej-
ša. Nogavica se je koučavala v koketne čipkaste manšete, ki so p.-dale po čevljih. Ob nedeljah in praznikih so nosile dame namesto belih nogavic barvaste, ki so imele raz: čno vezene kozice. Te kozice so bile često v obliki grba, krone, križa ali zastave z monodramom zaporedne Številke. K nevestini opremi dobro situirane kmetice je spadalo tudi 80 parov nogavic.
Kar se Uče nogavic, ki so se nosile v naši narodni noši, so bile nekatere volnene, navadno pletene v svetiordeči barvi. Moški pa so nosili v narodu; noši ponekod enake nogavice in iste barve k kor ženske, le da so imeli na zgornjem robu prisito še zlato srebrno čipko. Pri teh so bile nogavice po vrhu hlač. Češka narodna noša je imela rdeče, zelene in bele nogavice, pri slovesnih prilikah pa bele nogavice s poiž-kl. Na Koroškem so nosile ženske umetno pletene nogavice, tu pa tam tudi vcinene nogavice modre barve. Prebivalci krašk h gora so se obuvali v rdeče ali višnjeve dolge nogavice.
Pozimi so bile ženske obute v volnene, poleti v bombažaste ali platnene nogavce. Toda še vedno ;'e bila ženska negavica kolikor tori ko intimen predmet, za kar so skrbeli visoki čevlji in dolgo krilo. Damska nogavica je postala predmet vrhnje obleke šele pred prvo svetovno vojno, čeprav je moda poizkušala že prej to izvesti. Poskusi pa so bili samo sporadični in se
n so mogli uveljaviti. Dolgo vrsto let je bila moderna črna nogavica, po navadi gladka, pa tudi z raznimi vzorci. Leta 1913 pa je nadvladala rjava barva, ki jo je pred kakimi desetimi leti izpodrinila siva. Preprosto nogavico iz volne ali bombaža je premagala fina flor nogavica. Zaradi kratkih kril je zahtevala moda čedalje finejše in tanjše nogavice, za kar je posebno prikladna umetna svila.
S tem je bil ustvarjen povsem nov tvp žeTLskenncgavice, ki pa še dolgo ni zadnji. Moda nogavice je tesno združena z razvojem mode obleke. Kratko krilo je zopet zamenjalo dolgo. Ako pogled'mo na oa-našnji razvoj mode cblek, lahko z gotovostjo trciirno, da morda ni več daleč- ko sa bo spremenila nogavica v oblko ga-mašnih hlač. To hipotezo ustvarja zlasti tendenca, da se izenači ženska obleka z moško. Pri sportu 2e ni opaziti nobene razlike. Še bolj pa potrjujejo to mnenje modne kreacije za dom (pijame. promenadni komplet za kopališča z zvončasto padajočimi hlačami). Razvoj je često ponavljanje starega. Kulturni naredi starega veka od početka niso poznali razlike med moško in žensko nošo. Gotovo pa je, da moda nogavice skriva v sebi še mnogo, mnogo presenečenj.
Čudaki med rastlinami
Drevje brez cvetja in sadu — Cvet je bre z listov in korenin — Steblo pod zemljo
Zelenje sredi slapov
V kraljestvu rastlin, zlasti med tropskimi rastlinami, nahajamo čudake po obliki in življenjskih navadah, ki v ničemer ne zaostajajo za navadn'mi posamezniki v človeških in živalskih vrstah.
Tako raste v vročem pasu neko drevo, na katerem bi zaman iskali cvetov in sadov, čeptrav jih oblikuje kakor vsako dre-
velikanska lista, ki desežejo lahko starost čez sto let in so temu primerno tudi razjedeni ožgani in mršavi. Ima podzemeljsko steblo, ki se širi na vse strani in iz katerega poganjajo v primernih razdaljah lis tovni pari.
še bolje so se zavarovale proti pušč^v-ni suši neke druge južnoafriške rastline,
vo. Iskati jih moramo 10 do 20 metrov od     ki rastejo sploh pod zemljo, samo tu pa
debla na golih tleh. iz katerih poganjajo nav-dez brez vsake zveze z drevesom. To zvezo pa oskrbo p nlzemeljski izrastki, ki segajo do d        ne korenine.
Neka druga tropt^a rastlina ima do pol metra visoke cvete, toda nič k.stnih korenin in listov. Raste kot trava zajedalka na koreninah neke druge ijastline, ki jo redi z lastnimi soki.
Po puščavah raste spet neka druga rastlina po imenu Wehvichia mirabilis, ki ima tako neznatne cvete, da jih na prvi pogled niti ne opaziš, pač pa na v'dez dva
tam poženejo iz tal »okence«, s katerim srkajo sončno svetlobo. Kakor so se te rasti ne zavarovale proti izredni suši. tako se se druge v tropičnlh deželah očuvale preobilne moče. So n. pr. rastline, ki rastejo tam naravnost v sredini slapov, ki jim ne morejo do živega, ker so svojo obliko popolnoma prilagodile silovitemu vodnemu toku. Takšne rastline so za laz-"skovalca posebno zanimive, ker mu kažejo nazorno, kako se živ?, narava prila-godeva tudi najekstremnejšim življenjskim pogojem.
Koliko poje in popije povprečen človek
Tudi to so izmer d in stehtali. će vzamemo povprečno starost zdravega Človeka 70 let, dobimo ogromne številke sto-tov hrane, ki jo je pojedel človek v svojem življenju. Zdrav človek poje v 70 letih 140 metrsk h ste tov, ali 14.000 kg kruha in močnntih jedi. ker se je dognalo, da poje človek povprečno 94 kg kruha na dan. Kakšna množina kruha je 140 sto-tov, nam bo jasno iz naslednjega: hleb kruha, ki bi ga spekli iz vse te zavžite moke. bi bil dolg 25. visok 25 in širok tudi 25 m m bi meril celih 1200 m\ Krom-
pirja poje človek v svojem življenju, če 1 vagonov.
računamo na dan le pol kilograma. 100 metrskih stotov ali cel vagon. Salato sne več hektarov. Mesa poje človek 60 stotov. kar bi bilo že lepa čred" 10 volov. Jajc poje 10.000 komadov, sladkorja 50 metrskih stotov in celo soli 8 stotov. Tekočine mora imeti na dan 1.5 litra, kar znese v 70 letih 47.000 litrov ali 156 po-lovnjakov. Pivci in pijanci pridenejc- seve-k temu še nove stotine pijače. V celem poje in popije v 70 letih človek 75.000 k'ngramov goste in 47.000 kg tekoče hrane, ki bi jo komaj sprav 1 v osem velikih
Hrana bodočnosti — v piiulah
Hrana bodočnosti, ki bi se koncentrirana jemala v pilulah, je ideal vseh zaposlenih ljudi, ki si niti za vsakdanje obede ne morejo zmerom odtrgati Časa. Hranilnih pilul za ljudi danes še rJmamo, pač pa so jih že sestavMi za ovce. Napravili so poskuse z jagnjeti in so jih takoj po odstavitvi navedili na čisto kemično hrano. Zi-
valice nfso dobivale niti bilke zelenja, ali kake druge naravne krme, marveč zgolj pilule, sestavljena iz kasetna, škroba in celuloze, z dodatkom naj potrebne jš: h vira-mnov n soli. Po šestih mesecih so bile ob kemični hrani zrejena jagnjeta težja in bolje razvita od živali, ki so jih držali na običajni paši.
Kako vidijo svet žuželke
Oko žuželk je zgrajer.o povsem drugače nego čicve^ko oko; česteji. kaker znano. :z neštetih poedinih očesc: Zato si moremo le težko predstavljati, kako vidijo žuželke Doslej smo videl le to, da imajo svetloba in sence, torej svetlo m temno, velik vp\iv nanje. Vešča ki leti v Kič. je prešla naravnost v pregovor. Da-1 pa Vdijo žuželke tudi obliko predmetov kakor ljudje, doslej nismo vedeli. To vprašanje je pojasnil sedaj prof. Buddenbrock z zanimivimi poskusi.
Muham brez kri je dal namreč tekati po ezki pro#i. k-, je bite na eno stran omejena z* enakomerno belo ali črno steno na drugo *»tran pa s steno z raznimi progastimi vzorci. Vse živali so se brez zjeme takoj obrnile proti vzorčasti steni, ki ie torej očitno vzbujala njih zanimanje. Pri tem je bile vseeno dali je bila nasprotna ftena svetlejhe al: temnejše od vzOT-caste. Muh torej ni privabljala večja svetlost, kakor so menili doslej, temveč bogastvo oblik
Pri nadaljnjih poskusih je prof Buddenbrock dognal, da pno*:;' 2centimetrske širine mulinm najbolj ugajajo Tako sedaj vemo. da imajo žuželke neke določeno sposobnost. >poznar oblike in da letijo najrajši tja. kjer se jim obeta največ spremembe.
Citronov sak proti bacilom davice
Dr. Bčrngen je odkril zelo p: sto in učinkovito metodo za uničevanje bac lov davice ki ostajajo Še po ozdravitvi v bolnikovem nosu in grlu ter ogražab ljudi okrog njega, čeprav njemu samemu ne škodujejo več. Dr. Bbmgen priporoča trikrat na po dve kapijici citronovega soka ozora.vijencu na nos in isto tolikokrat
po 20 kapljic v usta. Poskusi so dokazati, da o»3ravijenci po 10 dneh niso imeli več nobeneg.   bacila davice v sebi.
Maroški zdravnik
Spominjam se pristave, ki sem jo dal Zgraditi nedaleč od Feza v skoro neoblju-denem preaelu Med zidarji, ki so mi delali, je bil tudf neki zdravnik, seveda maroški zdravnik. Zidarsko lopatico je rabil tako dobro, kakor drugi, L j. z istim poznavanjem cementa in z isto pametno počasnostjo. Kreta! se je plemenito im z dostojanstvom je sprejemal znake spoštovanja, s kakršnimi niso skoparili nasproti njemu ljudje, ka so se mu bližali. Njegov sfioves je segal preko mej našega obzo»ja. To sem hitro spoznal po obisk h, ki jih je *iooival in zaradi katerih je brez sr^mu zapuščal zidarsko umetnost v prid zdravilstvu. '
Nekoč je delal z ostalimi težaki ob zidu, ki se je krom a j pomolil iz zemlje. Tedaj se je pojavila v naši smeri dvojica, vredna svetopisemske davnine. Mož. lep, j velk Arabec s črno brade in veličastno j zavit v ohlapen plašč iz vorne, je korakal peš. opiraje se na veliko palico, žena je jahala tako nizkega oslički, da so se ji noge malone vlekle po tleh. Vse to je polagoma napredovalo: moški ni priganjal osla, osel pa ni s lil v moža. da bi prenaglo tekel ob njegovi str2ni svoji usodi nasproti
I>ospevši do zidarja, se je ta Skupina ustavila im neznanec jih je vprašal, al: ni med nj mi slavnega zdravnika. Kakopak! In tisti, ki se ga je tiklo, je nemudoma prenehal svoj posel, toda zidarsko žlico je obdržal v rok med tam ko se je predstavljal prišlecu. Pozdravljanje med obema je bilo dolgo, vljoi-no, slovesno in svečano. Drug pred drugim sta stala z resnim obličjem, naravnost uprtim pogledom enako veli čstno se držeč. Nato sta se spustila v velikoJepen dvogovor, kakršnega čitaš samo v starih perz';'skih rokopisih. I>ošIec je prvi poprijel besedo: *K tebi prihajam, kakor škrjanec na klic sonca. Tvoja znanost je velika, to vem. Sveti se enako dnevni zvezdi in njena tepla svetlobi prešinja prostranstvo. Ne čudi se torej, da sem jaz, nepoznan prebivalec daljnega sela. prišel do tebe, hodeč od rane zore ves dan. Ali moje plačilo je veliko, saj te nazadnje vidim.«
Zdravnik je še vedno držal ometa čo v roki in poslušal z veličastvenim mirom. Odgovoril je s takisto sijajnimi izrazi:
»Hvala, tujec! Tvoje vedenje je plemenito kakor visokega gospoda. Kdo ti ne bi položil pred noge zakladov, ki jih trna? In če ti moja vednost utegne koristiti, uporab: jo kot preskromno pckloostvo ka. kršno gre tvojim zaslugam« Drugi je nemoteno povzel: »Bodi zahvaljen za svoje blago srce. kakor za svojo spretnost, ki z njo zdraviš bolezni.«
Zdravnik se je takoj odzval: »Bodi zahvaljen še bolj za radost, ki si mi jo n klonil, vzbudivši v meni misel, da je takšen mož kot si ti, hodil ure in ure. da bi  prišel k menš«.
Med tem, ko sta si še naprej izmenoma izražala poklone, sta osel in žena na njem čakala.
Sivček je kdaj pa kdaj stresel dolga ušesa, ne v znamenju ugovora proti tolikeri zgovornosti, temveč enostavno zato, ker je preveč muh brenčalo okoli njega, zen-^ka pa je biča čisto mirna, kazala ni najmanjše nestrpnosti. Vendar se je vlekel pomene k brez konca, prispodobe so se vrst'le za pr-spodobami.
Naposled sta prišla vendarle na stvar. Inostranec je razložil, da je prišel sveta vprašat vsevednega doktorja zaradi položaja svoje soproge. To je okrutno bolela ena noga, ki je venomer otekala.
»Pokaži mi. žlahtni prijatelj, to bolno nogo,« je rekel lečnik in odloživši nazadnje jovojo ometačo, pristopil k bolnici, da bi se popolnoma prepust:l Hipokratovi umetniji Z moževo pomočjo in brez nepotrebne obzirnosti je č?v gnil žensko s sedla in jo pofožH na Ha. Za tem je dolgo ogledoval me.7to bolezni.
Ko je zopet dvignil glavo, je s poudarkom izustil:
?AJah bodi zahvaljen! Tvoji koraki so te pj sreči privedli k meni. Bolezen, ki jo razodeva ta noga, poznam. S prerokovo pomočjo jo bom pregnal. Izginila bo ko rosa zjutraj pod sončnimi žarki in tvoja žena bo mčgia tedaj teči kakor gazela,« Nato se je okrenll in brez naglice stopil v svo; šotor, od koder se je vrerl s ši-biko fosfora. Vzel je nož in na kamnu razreza! to šibiko na več kock, ki jih je s silno točnostjo izenačili. Opravek je trajal dolgo in ves ta čas ni n'ti črhnil. Drugi so gledaii, seveda tudi brez besedice in polni spoštovanja do zdravnikovega učenega in obranega obnašanja.
Potlej je prosil štiri može, naj čvrsto primejo žensko, še zmeraj zleknjeno na zemlji. Pcsforove kocke je razpostavil po bolni nogi, tankovestno pazeč, da so bile v enaki razdalji druga od druge. Slednjič je vzel vžigalico in zapalil zaporedoma vse fosforove kocke. Bolnco so prekrepko tiščali, d? bi se bila otepala. Tcda tulila je po mili volji. A kakor hitro je bilo končano, je zbežala naglo nalik gazeli, kot je bil napovedal učeni vrač. Ne vem, sta jo mogla kiaj dohiteti mož in osel, ki sta se sou. stila za njo.
Lastna kri proti snsžgatsski kapi
Ita:vjanska zdravnika Colell-a in Pizzilo sta dosegla zredno ugodne uspehe v primerih mo žganske kapi s tem, da sta pacientom odvzela 20 do 30 cem krvi iz odvodnice na roki in jo potem nespremenjeno vbrizgala v mišice Posledice možganske krvavitve so po tem preprostem postopku Irtrcje nazndovale. Izkazalo se je. da jc ta način uporrben tudi za a.-cbe. ki jim  avoljo previsokega krvnega tlaka preti kap
— Milan pravi vedno, da sem njegova glavna misel!
— No, potem sem g» pa včeraj videl v parku s postransko mislijo.
_Za smeh in dobro voljo
Milili iiiinCT^h,^^.»,'  irrinnTmrM'ifTTffmmttr,;r''-"""^»♦•^"^^ftrrprsmiMingnnirjuMrrjiijuu:^
ISKREN ODGOVOR
Zdravnik: Gospod Ltipnik, ali mi morete povedati, zakaj, ima vaša žena podplutbe na hrbtu T
>... seveda. Odkar je bolna, leži zmerom na hišnem ključu!«
KRIZA
>Ce bi ne imel psa bi že d^vno umrl od lakote.«
>Kako to?«
^Petkrat sem ga že prodal, pa se je vselej drugi dan vrnil k meni!«
IZ SOLE
Učitelj: Cez 39 let bomo spet imeli poln sončni mrk.«
Učenec: »Ari bomo imeli tedaj prosto, gospod učitelj?«
PLUTE
>Papa, kaj je to pleite?«
>Pleite 'e to, če kdo vtakne svoj denar v hlačni žep in pusti, da mu upniki za rubi jo jopič.«
PRIJATELJSKA ŠOLA
Nova uč teljica nagovori otroke prvič takole :
»Dragi otroci! Dobri prijatelji bomo. Vse mi zaupajte, kar vas teži!«
Pa vstane Jurček iZ zadnje klopi: »Gospodična, meni je tu v šoli t j. ko dolg-
UH, RADOVEDNOST!
* Zakaj pa tako previdno odpiraš pismo?«
»Veš, s fantom sem se skregala, zdaj bi pa rada videla, kaj mi piše. preden mu pismo neprebrano vrnem.«
8E EN 2EBELJ
Gospodar je dal staremu možu, ki ga je prosil za delo, kup drv. da mu jih na-cepi. Ko se je mož nadelal, ga je gospodar vprašal, če bi hotel nekoliko kosila,
— Ce smem prositi potem bi nad kozarček žganja!
— Tukaj, moj dragi, žganje vam sicer dam. toda verjemite mi, da je to žebelj v vašo krsto.
— 'Hvala, hvala, dobroti ji vi gospod. Ker sva Pa že pri tem, zabite mi Se enega vanjo!
VIŠEK
Snubač: »Gospodična, tako strastno vas ljubim, kakor strastno kadim.«
RAZLIKA
»Moja pipa in moja ljubica obe le meni
goiiti z razliko: ljubica mi gori, kadar ona hoče, pipa tedaj, kadar jaz hočem.«
PRAKTIČNA LJUBEZEN »VI imate tako radi svojo ženo, da niti tz sobe ne sme od vas.«
»Seveda, ker bi šla v kuhinjo Hi kuhala!«
D3EAL
»Zakaj se pa Ančka n« poroči?« »Caka na svoj ideal.« »In ta bi bil?«
»Tisti, ki bi jo prvi zasnubil.« RAZUMLJIVO
Prijateljica: »Toraj točno 1_ julija bo tvoja poroka?«
Nevesta: »Da! Drugega mora moj žen ta plačati menico!«
Križanka št. 6
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Jurčičeva povest, 5. dolg, okrogvl, debel kos lesa, ki ga rabijo vozniki, 7. reka v Rusiji, 10. domača žival, 14. edini izvod., 17. kup prsti na travniku, 19. osebni zaimek, 21. del gledališča, 22. svetopisemska oseba, 24. ž vinska krma, 25. znak za kemično prvino, 26. rimijanska boginja, 28. plc-skovna mera, 29. pristanišče na Balkanu, 31. dva samoglasnika (si-bohrv. vzklik), 32. časovna enote, 33. neoblečena, gola, 35. reka v Mali Aziji, se izliva v Marmarsko morje, imenuje se tudi Granikos, 37. svetopisemska oseba, 39. grška pokrajina, 40. kraji, nas^4bine, 41. pevski glas, 42. naglo prernikanje, 43. premikajoča se plast zemlje ali snega, 44. iiajdražja oseba, 45. redek, nizek gozd, 47. prediog, 49. goi*a v Grča ji, 51. gora na Kreti, 52. ni dovolj, 53. zaliv in mesto ob Rječem morju, 56. pretilog, 58. stara vez_ nk\ka oblika, 59. vpraš.una Plenica, 60. filmska igralka, 62. čutni organ, 63. dolga noga; trikotnJ^ova stranica. 65. meim?t, 66. veliki stanovanjski prostori, 6S. čin konj, 70. racionirano živilo (množ.), 71. pesem, 72. skupina otokov med Novo Gvinejo in Timorjem, 73. beseda v molitvi, 75. ameriška dižava, 78. izdeluje s-iino en kos pohištva, 81. pamet, razum, 83. letna (ioba. 84. otok ob obali Krete, 86. poziv, kiic, 87. osebni zaimek, 88. severni jelen, 90. podredili veznik, 91. jezero na Finskem, 93. v rani, 94. srbsko moško ime, 95. kap-ljiva tekočina, ki se r^bi v zdiavnštvu, 97. razgrajač, nasajen človek, 100. spomladanska, mlala, 101. del zidu, 103. medmet, 104. p!oskc-.rna mera, 105. kozarec, kerih, 106. dobesedno posneto, povzeto, 107. slovita, dobra znana.
Navpično: 1. kraj ob obali Tržaškega zaliva, 2. živalski glas, 3. število, 4. pritok VLsie, 5. sij, močna svetloba, 6. skrajni del celice, S. pi tpi-ava, študij, 9. večjr rastlina, 10. stfknjmina pijača, 11. reka na Hrvatskem. 12 egipčanski beg. 13. reka v Afriki, 15. krimski polotok, 16. polotok v seve;ni Evropi, 18. vrftta živalskega teka, 20. reka v Zadnji Indiji 22. italijanski spolnik, 23. krajevni prislov, 25. dižava v USA, 27. žensko inio„ 29 čistost, 30. svojilni zaimek, 32. nadelati se, 34. igralne karte, 36. finska luk^, 38. reka v Rusiji, 39. okrajšano žensko ime. 44. toaletna potrebščin?, 45. označba smeri, strani, 46. vodne zavali, -IS. v ltaiji sta dve reki tega imena: prva je Baltea. druga pa Riparia, 50. japonski fižol, 52. hrvatsko mesto ob Jadranski obali, 54. podredni veznik, 55. oblika pomožnega glagola. 57. prazen, puhel, ;ak-danji. 60. je potreben za vsako resno in važno trditev, 61 elektroda, 63. zavarovana, zaščitena, 64. tui-ški državnik reformator, 66. sadna tekočina, močnik, 67. okrajšano žensko ime, 68 ga nič ne manjka, 69. gora v sev. Srbiji, znana po bitki v prejšnji svetovni vojni. 74. tovorna živali, 76. bog ljubezni, 77. reka v severni Italiji, 79 lesena stena, obloga, 80. h-vit-«=Jta pokrajina, 82. gonilna si1 a. stroj, 84 del posode. 85  ploskovne mere, 87. t • Ski
sultan. 89. VTtnarjeva in kme tova d če va potrebščina, 91. moško ime, 92. goi-eenost, vnema, 94. svojilni zaimek (rrmož.), 96. del žvaJskcga telesa, 98. osebni zaimek, 99. doba, razdobje, 100. moško ime, 102. osebni zaimek, 105. podredni veznik.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 5
Vodoravn0: 1. Kosovo, 6. lagev, 11. paleta, 17. orehi, 18. begunec, 20. roman, 21. Reno, 22. megaloman, 24. čari, 25. a!, 26. ljuba, 28. opere, 30. ac, 32. era, 33. Eva, 35. ara, 37. bar, 39. sreda, 41. tla, 43. žalen, 44. ev, 45. ro, 47. mrene, 49. elan, 50. Klek, 52. nada, 54. opit, 55. nameni, 57. do, 58. ob. 59. kobila, 61. Elita, 62 ne, 64. « L, 65. Kolin, 66. Ana, 68. rilec, 72. jen, 74. vrv, 76. Nen, 77. fra, 80. od, 82. tvori, 84. kleno, 86. Om, 87. mili, 89. Galikanec, 92. repa, 94. Arosa, 96. tovariš, 97. napor. 98. Tamrna, 99. koren, 100. Talija.
Navpično: 1. koral, 2. orel, 3. sen, 4. ohol, 5. vi, 6. lega, 7. aga, 8. Guiver, 9. eno, 10. vemo, 12. ar, 13. Loče, 14. Ema, 15. ta \ 16. Anica, 18. Beba, 19. capa, 22. Mura, 23. Nero, 27. je, 29. Ra, 31. Salamina, 33. Er, 34. ad, 36. slepilen, 37. balada, 38. ro-neta, 39. sveder, 40. Arabec, 41. troboj, 42. anilin, 43. žene, 44. el, 46. od, 48. etan, 50. ki, 51. ko, 52. no, 53. ak, 56. na, 60. ok, 63. pleskar, 67. krog, 69. in, 70. en, 71. žrec, 73. komat, 74. vv, 75. vrat, 77. fleš, 78. an, 79. omara, 81. dim, 82. Tisa, 83, Dok. 84. Knin, 85. oral, 86. opDJ. 88. I^om, 90. Ivo, 91. are, 93. epi, 95. an, 97. na.
Ztogovnica št. 6
a — a — ba — d — ča — če — či — de de — <5i — di — dij — din — fon — ga i — ja — jam — je — kar — kar — ki kie — kron — ksi — la — la — le — lo lo — mi — mi — na — na — ni — o o — o — pro — ra — ra — ri — ri — sa se — se — aru — ta — tež — ti — ti — ti tob — tr — u — va — vec — vi — viL
Iz teh zlogov sestavi 19 besed s pomenom: 1. kraj pod Zapl-zom. 2. mesto na Španskem, 3. mesto na Japonskem, 4. mesto na Hrvatskem, 5. rimski pesnik. 6. krivoverci v 4. stol.. 7. gorovje v srednji Evropi, 8. pevski glas, 9. slovenski pisatelj (u. 1905). 10. dižava v Južni Ameriki, 11. človeško pleme, 12. moderno glasbilo, 13. oseba v Tisoč in eni noči, 14. reka v Zadnji Indiji, 15. grška črka, 16. mesto v Za-savjv., 17. gorovje v <5rni gori in Albaniji, 18. češki kralj, protivnik Rudolfa Habs-burž-na, 19. združitev (tuj.).
Prve in četrte črke vsake besede, zvrsto-ma brar.e- povedo po naše citat lz Goetheja: Bist du Amboss, sei geduldig, bist du Hammer. schlage zu!
Rešitev zlogovnice št. 5
1. zitomir, 2. imenovalnik, 3. Viminal. 4. ljudevlada, 5. Erato, 6. Njeguši. 7. elan. 8 San Marino. 9. idealizem, 10. Dekame-ron, 11 agronom, 12. Ljadov. 13. soje, 14. Apžeron. 15. Španija. 16. SaSa.
življenje al daljšaš a tem, da ga ne krajšaš.
Scnrtftleiter - Urejuje: Rudolf Ozim. — Ffkr »Narodna
A. G.c als DrucksteUe • Za »Narodno tfokarno d. d.« kot (lekarnarja: Fran Jeran. — Ftir den InseratenteU verantwortUcn
Ljubomir Volčič
Za inseratni oddelek odgovarja*
mm
■aH
■an
hal