Izhaja 15. in 30. vsakega meseca.
Naročnina znaša letno 24 K, pol letno 12 K ter se pošilja na upravništvo „Kurenta", Marijin trg 8. — Rokopise sprejema uredništvo »Kurenta" Marijin trg št. 8.
Posamezna številka velja 1 krono.
Leto II.	V Ljubljani, dne 30. januarja 1919.	Št. 2.
Zibelka slovenstva."	Risal M. Gaspari.
KUREnT
Slovenija: »Ljubi stric, prosim, spodite vendar tega nerodneža iz moje zibelke! Srbin: „Boga mi, ven iz zibelke!"
Srp:
Serenada.
Črn oblak zakriva luno, nem zadremal je čuvaj, jaz kitaro brž čez rame, in pod ljube okno zdaj.
In uberem plahe strune in zapojem pesem vmes: „0 predraga, o preblaga, o kraljica vseh nebes.
K meni naglo se podvigaj, kakor struna trepetam, ti daš meni, kar je tvoje, jaz pa tebi, kar imam."
Srp :
Fantovska.
Vince v kozarcu smeje se, dekle v naročju greje se, greje se, ker je mrzla vsa, ker me ne ljubi iz dna srca.
Moje dekle trmoglavka je, moje dekle hinavka je, za mojim hrbtom drugega ima, z njim moje pošteno srce goljufa.
Dobro fantovsko je srce, če bi ne dal Bog kaplje zlate, ne bi vjelo se v dolge lase, v židano krilo in bele roke.
Ferdo Plemič:
Srce in pamet
To se je dogodilo še v onih časih, ko je bila poezija še v časti in slavi, t. j. pred popolnim raz-vitkom takozvane železne dobe. Tedaj so se gospe med saboj pogovarjale še o romanu tega ali onega leposlovnega lista, ali v tem in onem podlistku. Danes je vse drugače. Danes se celo zaljubljenci na svojih samotnih potih ob mesečini pogovarjajo o krompirjevi ceni itd. Brrr! Bog nam pomagaj kmalu preko tega neokusnega časa.
Toraj v oni srečni dobi, me prime nekoč moj prijatelj in urednik Makuzelj za prvi gumb ob suknji, zavrti ga trikrat na levo, in ko vidi, da mu od te strani ne more do živega, ga zasuče štirikrat na desno in potem mi ga izroči — ker pošten je bil vedno moj prijatelj urednik — s pripombo:
„Čuj, blago za podlistek nam je pošlo, kaj ne? Torej, lahko bi nam pomagal za nekaj časa ti, kaj ne ? Saj je tudi v tebi takorekoč kos leposlovnega umetnika, kaj ne? Torej napiši mi kaj daljšega, za dva, tri mesece, da se mi medtem nabere zopet kaj boljšega gradiva za podlistek, kaj ne?" „Zakaj pa ne? Bo li kaj plačila?" „Po razmerah, kaj ne? In — pač — to te prosim, nekaj zaljubljenega, koprnečega napiši, saj poznaš okus, kaj ne?"
„Dobro! Takoj danes zastavim svoje slavno pero in jutri imaš že prvo poglavje."
„Prav; potem pa sproti napišeš, kaj ne? — In da ne boš pozabi! končati o pravem času, kaj ne?" — No in tako sem pričel pisati zaljubljen roman za prijateljev podlistek. To ni nič težavnega, tako reč se
opravi kaj lahko. Izbral sem si parček, a tako, da sta bila „on" in „ona" na najrazličnejši družabni in denarni stopnji, po značaju in temperamentu povsem različna, a ljubila sta se kljub in ravno radi tega, ker si nočeta priznati, se privlačujeta, odbijata itd., itd.
Stvar je šla kakor po loju. V prvi vrsti sem pazil, da je vsako poglavje imelo efekten konec in vsako tretje poglavje dramatično vsebino. Duše sem trgal s pravo naslado in srca sem cefral s peklenskim veseljem.
Čez dva do tri tedne srečam zopet svojega prijatelja urednika Makuzlja, ki me prime za drugi gumb ... Ne, tega veselja mu nisem več privoščil, posebno ker še moj prvi gumb ni bil prišit. Zato sem zavihtel suknjo z ono znano židovsko kretnjo navzad. In ker telovnika nisem nosil, je prišel moj prijatelj urednik ob moje gumbe. Zato mi reče nejevoljno:
„Ti mi pišeš podlistek, kaj ne? No, dobro; do-sedaj se ni nabralo še nič druzega pametnega, če izvzamem dve razpravi profesorja Petičarja o pravem naglasu besede: „zel6, zelo, zlo," ter profesorja So-fronika razpravo, da smo Slovenci del arijskega plemena, kaj ne?"
„Seveda smo!"
„Nisem te vprašal, kaj ne?"
„Dozdevalo se mi je."
„Torej vidiš, da se za podlistek ni nabralo nič poštenega, kaj ne? Tedaj le nadaljuj, samo zdi se mi, da si prekrut v svoji fabuli, kaj ne? Jaz sicer nisem bral tvojega podlistka, kaj ne?"
»Gotovo ne."
»Torej vidiš, kaj ne? Moji bralci, osobito bralke
podlistka so pa zelo občutljivi, kaj ne? In ti jih nekoliko preveč natezaš, kaj ne?"
„Res ne bi vedel."
„Jaz pa vem, ker sprejema uredništvo dopise v tem oziru, in to mi ni prijetno, da bi moral brati še take reči, kaj ne?"
„Gotovo! Taka pisma izroči le meni."
„Tukaj jih imaš kar štiri, kaj ne?"
„Da štirje so."
Stopim v bližnjo kavarno in preberem pisma.
Prvo se je glasilo:
Velecenjeni gospod urednik!
Ali se ne dozdeva tudi vam, da junakinja vašega sedanjega podlistka preveč trpi? Vplivajte tozadevno na pisatelja, ker človeško ni, da kdo žensko na ta način muči.
Z odličnimi itd.	Ena v imenu več.
Drugo:
Slavno uredništvo!
Junak vašega sedanjega romana je surovina, falot, če se tudi ne zdi. To mu potrdim tudi pismeno jaz podpisana
Krescencija Kreševa.
Tretje:
Cenjeni gospod urednik!
Sramota je, da se pisateljem dovoljuje pa že prav vse. Kje ostajajo pa že tu pravice čitajočega in plačujočega občinstva, ki to bere? Že iz policijsko zdravstvenega vidika bi moralo biti tiskanje takih romanov prepovedano. Med bralci je pač kaj lahko tudi kakšen, ki boleha na živcih, ali na srcu. Ena majhna kap bi krvoločnosti vašega romana ne bilo nobeno čudo. Če SO Od-pustljivi taki romani, če izidejo celotno v knjigi; v enem dnevu in v eni noči je strah prestan. Ali ljudi takole v obrokih dan za dnem skozi tedne in mesece mučiti, kaj menite vi o tem?
Z odličnim itd.	V and a.
Četrto:
Gospod Novi list Dnevnik v.......
Ah vaš roman je grozno lep da, ga še konca učakat ne morem. In zato prosim vas če, bi Mi en malo že naprej izdali če, se Hortenzija in Alfred na zadnje poročita. In lepo zahvalim Katica Pekove,
kuharica pri gnadljivi gospej hauptman Steiner-Stona, ulica.......
Torej vsaj eno priznanje. Takoj sem dični kuharici odgovoril:
Ljubeznjiva in dražestna gospodična!
Žal, da se junaka ne bosta dobila, ampak Alfred bo padel na bojnem polju pri Taškendu v Turkestanu; Hortenzija bo pa šla v samostan ru-dečega križa in tam bo umrla na španski bolezni.
Je pač že tako na tem grešnem svetu, da kar se ljubi, usoda navadno razdre, kakor boste kot rahločutna dama gotovo vedeli.
Z odličnimi najpokornejši Novi list.
Za sedaj sem opravil in sem lahko svoja junaka še dalje mrcvaril skozi teden dni. Takrat srečam zopet
prijatelja urednika Makuzlja, ki......Suknjo sem
takoj z židovsko kretnjo premaknil čimdalje bolj navzad. Prosim vas, klopčič sukanca stane danes 30 kron poleg drugih stroškov, sitnosti in nevarnosti. In reče mi prijatelj urednik:
„Ti mojih nasvetov ne vpoštevaš, kaj ne? Glede tvojega romana menim to, kaj ne?"
„Prosim te, umetnik hodi ono pot, ki mu jo kaže umetnost."
„Ah kaj, umetnik in umetnost; saj vemo, kako je to, kaj ne? Ti pišeš, jaz imam pa sitnosti, kaj ne? Zopet kup pisem, prosim te, kaj ne?"
»Znamenje, da se ljudje zanimajo za roman."
»Zanimajo, ali kako se zanimajo, je vprašanje, kaj ne?"
Slovenec!
Risal Henrik Smrekar.
Tako vrača svojemu besnemu mučitelju! „
Saj bi takoj prenehal s tvojim podlistkom, kaj ne? Ali še vedno se ni nič pametnega nabralo? Imam tu razpravo profesorja Siroslasta, dobra bi bila, če bi ne govorila o tehniki Prešernove pesmi: Žalostna, komu neznana je resnica, da jo ljubim kaj ne?"
„Res je žalostna."
„Nisem te vprašal, kaj ne? Potem je nadebudna črtica mladega pisatelja Milozara ali Zaromila, kaj ne?"
„Ne bi vedel kako."
„Nisem te vprašal, kaj ne? Cele vrste pomišljajev ima ta črtica, kaj ne? Kadar mi pride kaj pametnega na um, nadomestim pomišljaje s stvarno besedo, pa vse skupaj ponatisnem, kaj ne?"
„Prav!"
»Tedaj vzdrži še teden ali dva, ali prosim te bodi, bolj človeški, kaj ne? Saj drugače si dober fant, kaj ne? Tu imaš pisma; zanimala te bodo, kaj ne?"
„Seveda. Daj sem!"
Glasila so se pisma:
Prvo:'
Velecenjeni g. urednik!
Če se junak in junakinja vašega romana končno ne poročita, odpovem naročnino na Vaš list.
N. N.
Drugo:
Prečastiti gospod Novi list v........
Vaše pismo Me je zelo potolažilo. Škoda da, se Alfred in Hortenzija ne bosta poročila ali, res je da, je taka Usoda z ljubečimi srci. Prav pravite tudi Jaz sem to preizkusila. Ampak kriv je le Janez od 17. Reg. Felpost 314, I. Marsch, Feld in Sturm Komp. Pravzaprav tudi On ne ker, je dober fant, ampak tista hinavka licemerska od ene Tereze Počkarjeve ki, je služila pri majorju Turn-Torna in ga je vsega premotila namreč Janeza, ne majorja. Takrat sem trpela kakor vaša Hortenzija. Pa ni še vseh dni konec, o ne! Za tola-žilne besede pa lepa hvala in prav komaj čakam kako, bo naprej.	Vaša pokorna
Katica Pekove.
To je bilo vsaj pametno in zdravo dekle, s katerim bi se dalo pogajati. Odprem tretje parfemirano pismice. Grom in peklo, glasilo se je:
Slavnemu pisatelju romana „Srce in pamet", velecenjenemu g. Ferdu Plemiču!
Gospod, vaš roman me je očaral in srčno rada bi vas osebno spoznala. Ako ne zamerite in hočete ustreči moji želji, pridite danes ob 8. uri zvečer v Trnovo ulico; ob oglu pri uri vas počakam. Sem visoka in stasita, oblečena bom sivo, klobuk bel. V znak spoznanja vtaknite si rudeč nagelj v gumbnico.
Z odličnimi itd.	Jadviga.
Torej „randevu" po vseh pravilih. Zameriti? Nič! Za tako sem jaz vedno pripravljen. Zaljubila se bo
tudi v človeka...... Visoka, stasita — to je moj
ukus. Prav tako sem bil naslikal v romanu Hortenzijo. Torej se bo pričel resničen roman poleg izmišljenega.
Moj prijatelj urednik ima pač srečo s svojimi . podlistki. In ukus ima dama prav moj, siva obleka, rudeč nagelj. No, to bo zanimivo znanje!
Zvečer se odpravim z nekoliko razigranim srcem v Trnovo ulico. Točno osma ura je bila, ker v takih zadevah je točnost kavalirstvo. Po ulici ni bilo preveč ljudi, in mrak se je že delal.
In pogledam tjakaj na ogel, kjer je stala ura, da vidim, če stoji moj ideal mogoče že tam. Grom in strela, stal je, ali v pomnoženi izdaji. Niso bile ravno vse visoke in stasite, bilo je tudi nekaj suhih, debelih in drobnih vmes. Kar cel ducat. In kar je bilo najbolj čudovito, vse so imele stare dežnike v roki, dasi na lepem večernem nebu ni bilo oblačka, in ozirale so se z ostrimi pogledi naokolo.
Jaz, ki pri rojstvu nisem padel na teme, ter imam, tudi če nisem storil nič hudega, vedno jako razvito slabo vest, sem takoj zavohal, kaj vse to pomeni in komu je namenjeno. Ali predno je moja roka že iztrgala iz gumbnice izdajalski rdeč nagelj, so me že spoznale.
„Tam je! Ta je, rudeč nagelj ima! Le po njem, po krvoločniku, ki zaničuje ženske in jih trpinči po romanih!" Tak in sličen vrišč se je dvignil v splošno začudenje drugih mirnih meščanov. A dvignili so se tudi dežniki, in ves razjarjen trop se je pomaknil proti meni. Jaz pa sem takoj skrajšal svojo fronto ter se pričel z urnimi petami pregrupirati po ulici navzdol. Divji roj pa za mano, v kolikor se ni zaplel v krila in ni zavzel etapnih pozicij. Ker me pa dosegati niso mogle, so pričeli frčati kmalu zrakoplovi za menoj v obliki starih dežnikov, ki so, kakor po navadi, tudi tu zadevali le nedolžne. Isti hip sem pa zavzel jaz že pripravljene pozicije v objemu debelega redarja, ki me je srčno pretisnil, kakor bi me že sto let ne bil videl, kar je bilo tudi res. Divji roj mojih preganjalk obsuje sedaj naju ter prične kričati — na redarja, dasi mož ni bil na vsem nič kriv. Zato me je aretiral in odvedel kratkomalo na stražnico. Tam smo se videli oko v oko jaz, moje preganjalke, redar, policijski komisar, neki gospod s preluknjanim cilindrom, neki delavec s krvavečim nosom, nek vratar kot razljučen zastopnik treh pobitih šip, neka žena z razbitim loncem mleka in neka stara gospa s pohojenim pinčem. Čemu je poslednjih pet prišlo z nami, res ne vem.
Gospod komisar je ostro pogledal preko sopeče in jadikujoče množice ter tiho vzdihnil, da je preveč dela za slabo plačanega uradnika, ter je uvaževal, jeli ne kaže poklicati vojaške pomoči. Spak je počastil mene najprvo z besedo, ki je donela sicer osorno, ali jaz mu to odpuščam:
„Vi se kličete?"
»F. K......."
„Ni res, ni res! Rudeč nagelj ima v gumbnici!" je kričal razjarjen roj. Ali g. komisar je zopet ostro pogledal ter dejal:
„To bomo videli potem, to z rudečim nageljem. Imate li papirje?"
\
„Prosim!" in ponudim g. komisarju kup vojaških listin, potni pas, izkaznico za kadilce, neki nalog okrajne sodnije, pobotnico o vplačani članarini C. M. družbe in Jadvigino pisemce. Več nisem imel v žepu, ali obljubil sem prinesti še dvakrat toliko, če treba. Gospod komisar prime za listine ter mi najprej vrne z diskretnim nasmehom dehteče pisemce, ki ga ni hotel prebrati. Nato se temeljito poglobi v moje listine in pravi:
»Popolnoma v redu, tu ni najmanjšega dvoma!
Tedaj gospe, ta gospod je res F. K...... in nič
drugače. Kar pa nagelja tiče, to bomo kmalu imeli", in obrnivši se do mene se zadere nad mano: „Vi ste torej ta nagelj ukradli?" Ali v očeh mu je bilo brati, da mož niti od daleč ne verjame, da bi bil jaz sposoben takega vnebo-vpijočega zločina.
„Jaz nisem ničesar ukradel!" pravim odločno, „Sploh ne vem, kaj imajo gospe z menoj. Jaz sem
nagelj kupil pred četrt ure pri cvetličarici tu doli ob oglu, in nosim ga, ker sem socijalist."
Konec! Z mano se ni dalo nič več opraviti, in g. komisar mi vrne listine in milostno odpusti. Potem je sledila razprava radi preluknjanega cilindra, krvavečega nosu, treh razbitih šip, uničenega lonca mleka in umirajočega pinča. Vse to pa so dame opravile kar same brez mene.
Nisem tako nameraval, ali že drugega dne je v podlistku Alfred res padel na bojnem polju pri Taš-kendu v Turkestanu; Hortenzijo pa sem poslal v samostan rudečega križa, kjer je umrla točno na španski bolezni.
Dva dni nato je v podlistku že izšla razprava profesorja Petičarja o pravem naglasu in izreki besede „zelo, zelo, zlo", ki je razburjene duhove takoj pomirila.
Akustična prevara.
Diurnist Lakota: Dobro jutro, gospod ravnatelj!
Ravnatelj-. Tisoč milijonov bomb in granat, kako se predrznete privesti v urad prešiča?
Diurnist Lakota: Prešiča? Prosim, gospod ravnatelj, saj ni nobenega !	»
Ravnatelj: He, kaj pa tako kruli?
Nesramna laž?je trditev, da je župan dr. Tavčar brezverec! Narobe! On je _DjurnistLakota: Ah, resnično globoko veren, saj se celo ljubljanskim cestam pozna, daje v božjo oprostite — to je moj
voljo vdan.	želodec.
Risa£Henrik Smrekar.
Ljubljanske ceste.
V februarju.
—	Koliko stane tole stanovanje ?
= 2000 goldinarjev.
—	Pa je tudi hlev zraven?
= Hlev? Zakaj?
—	No, za osla, ki bi plačal za stanovanje to svotoJ
Dnevna vest.	Pojasnilo leta 2000.
Zadnjič sta iz neke blaznice v Berlinu ušla dva	Janez: (ko zagleda v muzeju star top) „Ti,
norca. Vse iskanje brezuspešno. Nikjer ju niso dobili.	Jaka, kaj pa je to?"
Neki dan pa vzklikneta na cesti: „Živel Viljem!" In	Jaka: „Veš s to cevjo so v starih časih ljudi
glej, takoj so ju imeli!	pošiljali na oni svet!"
Risal M. Gaspari.
Nemčur.
To nemčur je iz Korotana! Glejte jeznega purana, kak ošabno se drži in kriči: »Wir fallen nie.«
Če se več jih skupaj zbere, vsak se na vse grlo dere, da razlega se: =» Heil! Hoch!« Slišite: »Wir leben noch.«
Tega pa ne pripoznajo, da sami se goljufajo, krik le vzbuja jim pogum . »Hinunter mit den Slawentum«.
Kadar pa je treba teči, krofi so jim vedno večji, enkrat pride čas, ko, oh, reklo se bo: »Hande hoch!«
Čudno bodo se držali, kadar bomo mi jemali kos za kosom, dan na dan, naš slovenski Korotan.
Kurent pesem bo prepeval, in po svetu razodeval, da zdaj sije jasen, dan na slovenski Korotan.
Srp:
Kmečka pesem.
Jaz sem si kupil postelj poročno, zibel že kupil sem pisano, znotraj belo, zunaj zeleno, z rožami rdeče orisano.
Prišla je zima, prišla je nesreča, dekle se je izneverilo — jaz grem v šumo, v šumi samotni , naj bi srce se pomirilo.
Ali srce kot dete je bolno, joče in stoče kot veter v jesen, kaj bom s posteljo jaz zdaj poročno, kaj bom z zibelko fant zapuščen?
V postelji svoji poročni preplakal vse bom dolge zimske noči, v zibel bom zibati srce položil, da mi v tej žalosti težki zaspi,
Zima do takrak že bo končana, sveti nam Juri privede pomlad, rože za trakom, glasno vriskaje, novo nevesto si pojdem iskat.
S ceste.
Saj res.
Zorka: Mama, kupi mi punčko! Mama: I, kaj boš z njo, saj je ta še dobra! Zorka-. Zakaj ti je papa kupil Milico, saj sem tudi jaz še dobra!
A: Hej, duša, kako se ti godi? Dolgo, dolgo se že nisva videla!
B: Hvala, kakor ljubljanski narodni vladi.
A: Nehaj, nehaj!
B: Od samega dela ničesar pametnega ne storim. Dokaz.
Tožnik: Denar mi je ukradel hlapec Kotar, nihče drugi.
Sodnik: Imate priče ali dokaze? Na kaj opirate svojo trditev?
Tožnik: Saj je bil še tri tedne po 29. oktobru pri narodni straži, ali ni to dovolj?!
Črno-rumeni.
A.	Kaj pravite k temu, da bodo v nemški Avstriji ohranili staro črno rumeno zastavo?
B.	Jaz mislim, da imajo popolnoma prav: plačevali bodo, da bodo vsi črni in potem bodo vsi rumeni od jeze.
priloga Kurenta.
Leto II.
V Ljubljani, dne 30. januarja 1919
Stev. 2.
Dovtipi iz svetovne vojne.
Humoristični listi povsod odpirajo svoje predale dovtipom iz svetovne vojne. Med našimi sedanjimi in bivšimi vojaki in med občinstvom je gotovo še mnogo smešnic, ki so ostale iz onih težkih žalostnih časov. Priporočamo se zanje vsem znancem in neznancem.
Kurent.
Nove knjige.
»Božanska komedija" ali »Poslednja seja avstrijske državne zbornice".
»Odisej a" ali »Blodnje Viljema Največjega".
»Knjiga o lepem vedenju", popolnoma predelana in popravljena izdaja znamenitega dela predsednika Wilsona.
,,V najtemnejšem delu sveta" ali »Potovanje po Avstroogrski.
»Sreča v nesreči" ali „Viljem nori".
„V deželi svobode" ali »Italijanska okupaciaj Jugoslavije".
Pri žigosanju bankovcev.
Neki berač je prinesel v urad žigosat svoje bankovce in jih je bilo nekaj nad 20.000 K. Župan se je temu čudil in je zmajeval z glavo.
»To je dokaz, kako se vam dobro godi."
Berač: O ne, to je dokaz, koliko je svoboda vredna."
t^mriam že sedai p0 nizki ceni svoi
Jr rUUdUI delež, ki mi bo pripadel pri razdelitvi nemških fidejkomisnih veleposestev oziroma 7amOfii')fll za kako hišo v Lju-ga tudi ZCUIICIIJCUII bljani, ker si ne morem najti primernega stanovanja.
Jaka Nečakarad
na Planem št. 1.
Vizitke
priporoča Zvezna tiskarna Ljubljana, Stari trg 19.
pri/l ir vseh vrst in kakovosti UlVLJl dO najfinejše izvršbe
priporoča tvrdka
= I. BLAS =
trgovina s čevlji,
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16
(v neposredni bližini hotela Union in sodne palače).
Tiskovine vseh vrst
kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, sporede, tabele, račune, kuverte kakor tudi pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice,
računske zaključke
in vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje okusno in ceno
Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg 19.
V zalogi ima tiskarna tudi vse po najnovejših predpisih izvršene obrazce za slav. občinske urade, aproviz. in cestne odbore, zadruge, gg. trgovce, odvetnike, notarje, gostilničarje Itd.
Iz zvezka študenta Pivca.
Kaj študiral naj bi in pomnoževal duševni prole-tarijat? Nikakor!
Bogat stric je več vreden, nego šest profesorjev — narodnega gospodarstva.
V Trstu ustanove — kakor pravijo — kitajsko vseučilišče. Meni je prav; znal bbom ravno toliko, ko sedaj in krčme so tudi tamkaj.
Iz boljše družbe.
,.Ah, Karlina, danes ste tako redkobesedna! Povejte mi vsaj eno, eno prijetno besedo."
— „Glavni dobitek!"
m. mihelič, Ljubljana Šelenburgoua ulica.
Trgovina s ščetinarskimi izdelki, galanterijo in parfimerijo.

& I. C. Kotar
Ljubljana
VVolfova ulica št. 3.
#

nnr unn trgovska, špedieijska in Url Ll\n 11 komisijska delu. družba
Podružnica v Ljubljani. — Akcijska glavnica K 1,500.000.
Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Za-carinanja. — Reekspedicija. — Prevažanje pohištva.
Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna zveza s progo južne železnice. - Tel. št. 100.
Gospodarska zveza
centrala za skupni nakap in prodajo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Stalna zaloga poljedeljskih strojev!
motorjev, mlatilnic, viteljev, slamo- in reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov itd, Prodaja:
umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih
pridelkov. Zaloga:
travnih in deteljnih semen, pese, korenja, repe. Zaloga:
pristnega domačega in gorskega vina, žganja itd.
Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. — Lastna
zeljarna.
"JADRANSKA BANKA
Podružnica Ljubljana.
Delniška glavnica: K 30.000.0000. Rezerve: okrog K 10,000.000.
CENTRALA: Trst.
PODRUŽNICE: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenlk, Zader. Ekspozitura Kranj.
SPREJEMA: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute,, vrednostne papirje itd. ESKONTIRA : Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: Na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
DAJE trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje'najkulantneje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.	Telefon štev. 257.
Ljubljanska kreditna banka.
Delniška glavnica: K 15,000.000—. Rezervni fondi: nad K 4,000.000-—.
CENTRALA:
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 2.
PODRUŽNICE: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor.
Vloge na knjižice obrestuje po 3%.
—	Vloge na tekoči račun obrestuje po dogovoru. — Posreduje nakup in prodajo vrednostnih papirjev in izvršuje borzna naročila najtočneje. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Eskontuje in vnovčuje menice.
—	Dovoljuje vsakovrstne kredite. —
Poslovno mesto avstrijske razredne loterije.
A.:	„Ali je res, da sta Viljem in Kari ves svet v kozji rok nagnala?"
B.:	»Seveda je res; saj sta toliko dolgov narinila, da zdaj nihče ne ve ne naprej ne nazaj.
Feliks p©toenil(
v
5«l«nburgcua cil. G, I. nod^tr.
podrli atelje 2a dame in gospode.
J$totam se obračajo in modernizirajo obleke za dame in gospode po najnovejši modi.

Nasproti glavne pošte

Vsakovrstne slamnike
za gospe, deklice, dečke in gospode, od pri-prostih do najfinejših, priporoča gospodom trgovcem in slav. občinstvu za obiia naročila.
Fr^n f"*f^rptr t°varna slamnikov v Stobu; l/ait K C/ a/ poŠta Domžale pri Ljubljani.
Cene kakor temu času primerno nizke. Postrežba točna.


Industrije za razsvetljavo
društvo z. o. z.
Maribor ob Dravi, Gosposka ulica št. 5.
Električne naprave za razsvetljavo, za mline, žage in druge kraje.
Električni motorji, električni gladilniki, električne žepne svetilke.
Stjepan Radie.
Takšen mož je Radič Stipa; da kjerkoli se potipa, gleda ven en kos programa — vse vkup pa je prazna slama.
A.	Kaj praviš, kakšno podjetje bi se mi v Berlinu najbolj izplačalo?
B.	Veš kaj, otvori prodajo s črno barvo za lase. Tam bodo zdaj od skrbi vsi sive lase dobili.
Rudolf Kokalj Ljubljana
s 2
priporoča svojo veletrgovino z vinom, trgovino z mešanim blagom in izdelo-valnico žganja in likerjev. — Samopro-daja likerjev „Florijan" na debelo za Kranjsko, Koroško in Štajersko.
Priporočamo edino slovensko tvrdko
Jos. Peteline Sv. ^ffit.7.
za Todo 3. hiša levo, za šivalne stroje in njih posamezne dele, olje in igle. — Potrebščine za šivilje in krojače, kakor tudi druzega galanterijskega blaga. — Šivalni stroji vseh sistemov in oprem za rodbinsko in obrtno rabo vedno v zalogi. Večletno jamstvo!
DROGERIJA : FOTO-MANUFAKTURA
„ADRIJA" B. ČVANČARA, Ljubljana
Šeienburgova ulica št. 5.
Največja zaloga fotografičnih potrebščin in aparatov ter toaletnih predmetov.
v
Čevlji tovarne
Pe ter KOzina & Ko.
'z najfinejšega ševro, boks in lakovega usnja z us-njatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85-— za moške, K 73'— za ženske.
V zalogi Ljubljana Breg.
Suhe slive,
zdrave, zadnje letine nudi v večjih in manjših količinah z prostim izvozom
Banka in menjalnica
Brdarič i drug v Brodu n/s.
Brzojavi: Bankario-Savebrod.
Alfonz Breznik
učitelj Qlasbene Matice in zapriseženi izvedenec deželnega sodišča.
Majve?ja in najsposobnejša tvrdka ter izposojevalnica klavirjev, pia-ninov in harmonijev, Velikanska zaloga vseh glasbil, muzikalij in strun.
Ljubljana, Kongresni trg št
Izvrševanje nasproti nunske cerkve. Popravila in uglaševanja strokovnjaška in cena.
I. in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila.
imt» R afiro vedn0 vsako-^ Ddrvd, vrstno blago,
"V. J .
MT CISlI obieke,
"IMIFT riPrP vsakovrstno perilo l^F pvl C jn hodi brezplačno na dom iskat,
svetlo lika
ovratnike, zapestnice, srajce.
Jos. Reich
Tovarna: Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šeienburgova ul. 4,
Poštna naročila se točno izvršujejo. Nujna dela se takoj izvršujejo.
Izdaja konsorcij. — Odgovorni urednik Anton Pesek. — Tiska Zvezna tiskarna.
Pokorni sluga.
Polkovnik pokliče svojega sluga, ki je bil Italijan, in se je zato imenoval „Žiži".
Polkovnik: Žiži! Prinesi mi serviet št. 3.
Žiži: Takoj gospod!
(Salutira in oddide; vrnivši se javi:)
Pokorno javim gospod polkovnik, ga nimam tištega serviet št. 3.
Polkovnik: Kako to, da ne?
Žiži: Korpo di bako, ga nimamo sploh servieta pri kiš! —
Polkovnik: Ako imam obisk, ne reci, da nimamo servieta pri hiši, to je zame sramotno, — ti moraš v tem slučaju javiti, da je serviet št. 3 slučajno v perilu. —
Žiži: Dobro gospod, ga bom taku reku!
Polkovnik: Žiži! prinesi mi kos sira.
Žiži: Prešto, prešto gospod, takoj prinesem!
(Odide. Nazaj prišedši javi:)
Ma gošpod polkovnik, pokorno javim, da nimam tištega šer.
Polkovnik: Zakaj pa ne?
Žiži: Oštja malora, tištega šer šmo dal na komando šinjorine v perilo.
Polkovnik: Bedasti tepec, saj smo mi prej o servietu govorili, ne pa o siru; — ako ni sira pri hiši, reci, da si ga dejal na polico in so ga črvi požrli.
Žiži: Ben! gospod polkovnik, ga bom glik talcu
reku.
Polkovnik: Žiži! prinesi mi eno buteljko vina.
Žiži: Alora, takoj gošpod prinesem.
(Odide. Vrnivši se javi:)
Šinjor majore, prego per dio, ga nima tištega flaška vina.
Polkovnik: Zakaj ne?
Žiži: O! per Dio, ma sem ga djal tisto flaš de vino na polico in so ga peršel črva in so ga požerl.
Polkovnik: Butec vseh buteljnov, saj smo preje vendar govorili o siru, ne pa o vinu; ako ni flaške vina doma pri hiši, moraš javiti, — da je bila flaška preveč zamašena in je eksplodirala.
Žiži: Dobro, dobro gošpod kapitan, glik taku ga bom reku.
Polkovnik: Žiži! veš kaj ti si neroden, tebe ne morem dalje za postrežbo rabiti, pokliči mi služkinjo Reziko.
Žiži: Prav precej gošpod.
(Odide. Vrnivši se javi:)
Per dio maledeto, gošpod pokorno javim, ga nimam tištega Reška doma.
Polkovnik: Zakaj vendar ne?
Žiži: Alora, gospodična Reška je bila preveč zamašena in je eksplodirala. —
Polkovnik: Tepec neumni, mi smo preje govorili o vinu ne pa o Reziki, ako ni Rezike doma, moraš reči: „Rezika se je lepo belo oblekla in se je šla sprehajat."
Žiži: Tako, tako ga bom reku, gošpod.
Polkovnik: Žiži! zdaj mi pa pripelji mojega konja.
Žiži: Bravo, bravisimo gošpod polkovnik, precej ga perpeljem.
(Odide. Vrnivši se pokorno javi:)
Oštja benedeto, gospod polkovnik, prav pokorno javim, da ga nimam tištega konj doma.
Polkovnik: Zakaj vendar ne?
Žiži: Ma šem ga iškal našega konj, e dopo, šinjor. še ga je lepo belo oblekla in se je šla sprehajat.
Polkovnik: Ti si vendar general osel, saj smo vendar preje o Reziki govorili, ne pa o konju, ako ni konja doma, porečeš, — prišel je en poročnik, je konja zajahal in jo odkuril proti Tivoli.
Žiži: O bravisimo, šinjore kapitane, glik tako ga bom reku.
Polkovnik! Žiži! Zgubi se kamor hočeš in pokliči mi prej mojo gospo, naj pride k meni takoj.
Žiži: Ben, ben, bom precej poklical.
(Odide in vrnivši se poroča:)
Gošpod, gošpod polkovnik, o per Dio šanto, ta ga je špas! Vaša gošpa ga nima doma.
Polkovnik: Zakaj ne?
Žiži: Corpo di bako, peršu je tišt gospod poročnik, je zajahal tištega vašo gošpo in je hitro od-» jahal ž njo proti Tivoli . . .
Bojna sreča.
Na vzhodu je šlo solnce gor, na zapadu pa — dol.
Čuden slučaj.
Glasom napovedi stoletne pratike mrkne solnce dne 31. maja 1919. natančno ob 12 uri, 43 min., 16 >/2 sek. Pratika pripominja, da se bo ta astronomski pojav najlepše opazoval — ob Renu.
Pri pouku o psihologiji.
Profesor: Ali vpliva volja tudi na domišljijo?
Prvi dijak: Volja vpliva tudi na domišljijo, kajti vse si lahko predstavljamo, če si le hočemo.
Drugi dijak: Vsega si ne moremo predstavljati, kakor hočemo, ti. pr. Viljema Hohenzollernca kot svetnika, Karla Habsburgovca kot abstinenta, dr. Ivana Šusteršiča kot Jugoslovana.
I. Grom;
Najdena pipa.
Po blatni, razvoženi in razhojeni cesti je korakal kmet Štefek. Okresane in oškropljene so bile njegove hlače, in žalostna je bila vsa postava, ki se je lena pomikala proti vasi. Skesan je bil cbraz, upadla lica, in oči so gledale z bridkim očitanjem na megleno nebo.
Pa zakaj je bil kmet Štefek skesan in bridko razočaran, bo vprašal usmiljeni bralec. Ker je bil lačen, ker je šel iz mlina, praznih rok in praznega hrbta, ker preklicani mlinar spod klanca še ni semlel njegovega žita in je njegov meh ostal še nedotaknjen v kotu.
Risal M. Gaspari.
A. Smodej.
Gre, gre kmet Štefek in ko se tako prestopaSma-lomarno in slabe volje, se mu nenadoma zablešče oči.
„Ha," krikne, „ha, kaj pa je to? Ali nisem nekaj našel, Bog bodi zahvaljen!"
Varno in pazljivo se je priklonil in v suhih prstih mu je ostala okrogla reč s tenko cevko.
„Ha, pipa! Je že res, to je pipa! In še celo okovana je, z žebljički je okovana, prav lepa pipica je to! Kakšna sreča! Samo —"
Takrat se mu je pripeljal nasproti na gnojnem vozu kmet Bilban in je zavpil:
„Uh, Štefek, kaj pa si našel? Pa saj ne kurjega parklja, tistega —"
»Pipo, poglej, kakšno pipo sem našel! Ha-ha!"
Smejal se Štefek, in svetila so se mu lica in ves je trepetal od sreče in veselja.
»I, hudimana, Štefek! Čemu ti bo pipa! Saj ne kadiš, še svoj živi dan nisi kadil. Daj jo meni!"
»He he! Tebi naj jo dam? Takšno lepo pipo! O tega pa že ne!"
»Zakaj bi je mi pa ne dal? Saj ne znaš kaditi!" Tudi Bilban se je zasmejal in je gledal veselo srečnega
soseda.	*
»Hudimar, kdo pravi, da ne znam kaditi! Ce nisem kadil, pa bom kadil, pipe ti pa ne dam, že zato ti je ne dam, ker si mi nevoščljiv, ti zgagar!"
„Ti, daj jo rajši meni, Štefek! Moja nekam nerada vleče, tale je pa videti skoraj nova. Kar lepa je, hudimarja. No, daj mi jo, ti bom pa kaj postoril za to. Ali ti pa posodim brano, ali pa sejalnico —"
»Kaj boš ti meni posojal, zgagar, uh saj te poznam! Okral bi me rad, okral, ti si pravi rokavar. Pa me ne boš, nak! Veš, pipica pa je moja, in če prav ne kadim, pa bom drugi teden, in še v nedeljo kupim tobaka, prav gotovo, in bom kadil, če se na glavo postaviš!"
„Hudimar, pa kadi saj ti ne branim. Samo kaj bo rekla tvoja stara. Ha-ha, saj še veš —"
»Ti, ti, sebe glej, no, že prav! Vidiš, sem ti že mislil dati pipo, zdaj ti je pa ravno ne dam, ker me dražiš."
„E, Štefek, nikar se ne jezi, saj sva prijatelja Kar zvečer pridi k meni, saj praviš, da nimaš tobaka Saj res, bomo zakadili tvojo pipo."
»A Bilban, ali res, ali se delaš norca? Saj res. stori mi to dobroto, stori! Tobaka mi boš posodil. Kaj mi bo sicer pipa brez tobaka?"
»Moja roka," je dejal Bilban. Veselo je kimal Štefku, ki je bil še ves razburjen od nenadejane sreče. »Pokaži mi pipo, pokaži!"
»Pokažem ti jo že, ampak pipa je moja." »Seveda je tvoja, samo pogledam jo — »Na, le poglej malo, pa boš dal koj nazaj!" „Pipa je zares lepa, le meni se zdi, da jo je izgubila kakšna čarovnica," je rekel Bilban in ogledoval pipo. „Jaz bi še kadil ne iz nje. Sinoči v tistem viharju jo je izgubila."
„0, Bilban! Te že poznam, nevoščljiv si mi, pa ne boš. Kar nazaj jo daj, ti si zgagar, pa bi mi jo rad priskutil."
„Na, tu je, le vzemi jo, le kadi jo, ampak čarovnica je tudi že kadila iz nje.
„Naj je kadila, pa ti ne boš kadil zato, veš, Bilban!"
„Saj prideš zvečer k meni? Imam tobaka poln mehur. Le pridi, boš poskusil! In nič se ne boj, tudi moja pipa še dobro vleče."
„Bilban, pridem že, ampak kadil bom sam."
„Ti kar pridi," je velel Bilban in pognal vola in se bahavo odpeljal v gnojnem košu.
„Ha-ha, ti Štefek presneti! Boš le videl zvečer, če ni izgubila čarovnica tisto pipo, ki jo imaš," se je ucuzel.
„Je že res, ta le pipica ni karsibodi, je mislil Štefek, ko se je bližal svoji bajti. „Rad bi videl, kaj bo rekla moja stara."
Na moč se je podvizal in že pred pragom je zaklical:
„Stara, pipo sem našel."
„Kaj^ si našel, rogovila? Kje imaš pa meh?" je vprašala Štefeška nevoljno.
Kaj meh, kaj bo meh! Pipo sem našel, poglej, kakšno pipo!"
„No, potem je pa dobro," je dejala Stefečka. „Torej pa kar iz pipe zamesi pogačo!"
Štefek je ni poslušal.
*
„He, ti kovač Luka, ali si doma, suša? je poklical Bilban svojega prijatelja, ko je privozil pred kovačnico.
„Ali naj ti vola podkujem?" se je oglasil kovač in stopil predenj okajenega obraza i črnih obrvi. „Ne, ne, danes bomo podkovali žabo."
Zakrohotal se je, in ko mu je razložil Bilban svojo stvar, se je smejal tudi kovač.
Usmiljeni brale gotovo s strahom pričakuje neznanih prihodnjih reči in tudi mi bi radi posvarili ubogega Štefka, naj se varuje svojih prijateljev. Ali
moč usode je strahovita, in kdor se je izgubil v njeno naročje, tega zdrobi.
Sicer pa Štefek tudi ne utegne misliti in gledati stvari, ki imajo priti, ker sedi pri večerji. Ampak mudi se mu, in komaj se je nesrečnik pokrižal, je potipal v žep, kje je pipa, ni ne da bi pozdravil svojo Štefečko, je odšel pod črno nebo. In vidiš! Ali ga ne čaka Bilban pred hišo?
„0, stoj, Štefek! Kar k meni! Ali imaš pipo! Daj sem pipo, da ti jo nabašem! Veš, to je poglavitna stvar, kako se to stori!"
„ Ampak — kadil bom pa jaz," se je Štefek oblastno potegnil za svojo stvar. „Ti mi le posodi tobaka, drugo pa že sam opravim."
„Uh, Štefek, Le pipo mi daj! Da vidiš, kako se taki stvari streže."
„Pa daj, ampak kadil bom sam!"
„Veš, saj Ti povem, iz te pipe je že kadila čarovnica", je govoril Bilban in basal pipo.
„Že prav, ampak kadil bom sam," je govoril Štefek in požiral sline.
In sedaj usmiljeni bralec, je kmet Bilban podal pipo nič hudega slutečemu Štefku. In mu jo je prižgal in se smejal:
„Ti le dobro potegni, ampak zapomni si, da sem te opominjal: „Iz te pipe kadi čarovnica."
„Ha-ha," se je režal Štefek. „Nimaš prav! Iz te pipe kadim jaz, pa ne čarovnica, ker tista si s hudičevim repom trebuh maže."
Komaj je izpregovoril Štefek te bogokletne besede, ko završi, zaprasketa, zašumi, zatuli in puhne in buhne in poči in skoči dim in plamen in smrad po žveplu in smodniku Štefku v obraz. In mu opali brado in obrvi, in bi mu zažgalo tudi brke in lase, ko bi jih imel.
„Ha, čarovnica me je;" je planil prestrašeni Štefek in vrgel pipo v kot in zbežal iz hiše.
„Je že res, čarovnica te je," se je zasmejal Bilban. Pobral je pipo in jo nabasal. Seveda brez smodnika.
Dragi Kurent!
Skoro že neverjetnih stvari nam je naš Joža v Gradcu pripovedoval iz svojih lovskih doživljajev, toda to, kar se je glasom „Ivkove slave" Stevana Sremca („Humoristička knjižica", Zagreb 1918.) pripetilo njegovemu junaku kujundžiji Kaiči me je vendar nekoliko iznenadilo. Ni bilo namreč dovolj, da je Kalča imel psa Čapa, katerega slava je prodrla do ušes samega kralja in se je ta osebno potrudil v njegovo kolibo ter povabil radi Čapa še Kalčo na lov; tudi ni bilo dovolj, da sta se gospodar in pes tam tako obnesla,
da je kralj nazaj grede iz samega občudovanja vzel Kalčo na svojo desno stran, — vrhunec zadoščenja je Kalča doživel, ko se je po vzgledu svojega vzvišenega gospoda tudi kraljev pes spoštljivo umaknil Čapu na levo stran ...	Driš.—
Kaj dela Viljem?
Bivši nemški cesar na svojem begu rad čita časopise, da vidi, kaj se godi po svetu. Ko je zadnjič pregledoval oni del lista, kjer je stalo zapisano: „Pogrešajo se" — je vzkliknil: „0 jej, ko bi bil jaz med njimi! . . ."
Janez Nejaz:
Tudi Kurent hodi rad v gledišče in pozorno motri vse iz viška, kdaj se porodi iz gore miška, in še na nji vse dlačice preišče.
Slednjič prišla zaželjena k nam prodana je nevesta, bolj jo kot dozdaj ljubimo, da nam bo ostala zvesta.
Lep ljubezni je duet, mojsterski je bil sekstet, ali mladi naš balet najmočnejši je magnet.
Tudi Špicer je pripeljal Tončka svojega v gledišče — vsakdo ga lahko pohvali, kdor umetnosti ne išče.
Bratini je zopet enkrat sreča bila mila saj ga kritika je — pohvalila.
Oj, kako si se postaral, ljubi naš Deseti brat — ali kaj, saj veš, da mlad je tudi človek le enkrat.
Če tako je, naj med staro šaro Kvas gre in krjavljev cekar — nihče ne bo solz prelival, ako ne gospod Govekar.
Kurent v gledališču.
Ne šegače šegavi nas več Krjavelj, pa naj ga predstavlja Peter ali Pavel.
Kaj pomaga, naj še bolj je lepa opereta, če pa slabo je igrana in zapeta.
In presveti egoizem in zavist, intrigantizem, ženijalnost puhlih glav — to naj v kraj gre, pa bo prav.
Se nikoli nisem rekel, da Polonica ni prav nič prida, kuhalnico vihti umetno, zato pa hvali jo Robida.
Le naprej, Danilo mladi! Divno poješ v opereti; zdaj nastopi in zapleši polko hitro pri baleti!
Še bolj pust bi nam bil oder, ko Povheta bi ne imeli, kaj Michujevi bi hčerki brez očeta pač počeli?
Sudermann? Kaj res brez Nemcev nam živeti ni mogoče? ali blagajna gledališka, ali publika za njimi joče?
Malo solz, teatra malo, to je nemška »Tiha sreča« — da nam dramaturg je boljši, bi nam sreča bila večja.
Mutec pri župniku.
Mutec: (držeč klobuk v roki) m, m, m.
Župnik: Ali ste mutast?
Mutec: (pokima z glavo) m, m.
Župnik-. O ti u-bogi revež! že dolgo?
Mutec: Mmmm že tri leta!
Njegova bodočnost. JOCHAN f(HU5TER5CHUTZ
PRODAjA RAZNEGA BIA&A Po NAjNITji CENI !!
Risal M. Gaspari.
Moderna umetnost.
Orožnik: Ali ne veste, 'da je prepovedano slikati ali risati utrdbe?
Slikar: Saj jaz slikam samo pašnik in tisto-le kravo.
Orožnik (ogleduje sliko): To je prazen izgovor. Vaša slika predstavlja prav tako lahko kravo, kakor trdnjavo. Kar z manoj!
Jezikovna gorečnost.
Nekje čitam: Častniški zbor slovenskega pp. X vabi vse častnike na „vilični" za-jutrek (Gabelfruhstiick) jutri ob 10. uri dopoldne. I. D.
Misel.
Svoboda bi bila lepa stvar, ko bi si je vsak svobodno po svoje ne razlagal.
Vprašanja in odgovori.
N. R. v K. — Vi bi radi dobivali večjo količino mleka. Napravite tako, kakor smo napravili mi. Tri dni smo ostali brez mleka. Četrti dan smo se pa razjezili in kupili kar tri krave, tako, da imamo sedaj mleka dovolj.
M. G. — Kako se najesti do sitega in pri tem malo izdati? Stopite k Čudnu nasproti glavne pošte in prosite ga, naj vam vzame iz glave kolesce, katero imate preveč! Prepričani bodite, da po taki operaciji ne boste več gojili v tem času takih želja.
Taboriščnik. — Ni se Vam treba bati, da Vam zraste rilec, ker jeste dan na dan le kotenje. Najboljše sredstvo so piščanci, štruklji in šarklji. Obrnite se tozadevno na tamošnje vodstvo.
E. K. v G. — Zakaj zahteva „Passierscheinstelle" v Gorici od vsakega spričevalo o cepljenju koz, predno mu izpolni potno legitimacijo? — To se je ukrenilo, kakor smo zvedeli, na prošnjo obnovitvenega urada, da se povzdigne kozjereja na Goriškem.
Ženitna ponudba!
Mlada inteligentna gospodična, ki je bila v vojaški službi, neomadeževane preteklosti, išče v svrho možitve znanja z mladim inteligentnim gospodom; častniki in vojaki izključeni!
Odgovori, če je mogoče s sliko, naj se pošiljajo na upravništvo tega lista pod šifro »Vojaška pisarniška moč".
V avstrijskem blatu se je rodil, v avstrijskem blatu leži, pa naj se še z avstrijskim blatom preživi !
Ljubi Kurent!	Ljubi Kurent!
Francek je bil v cirkusu. Ko je prišel domov, je	Vojak, ki je prišel s fronte, je šel v drožerijo in
rekel materi: „Mama, jaz sem pa videl v cirkusu tako	je zahteval mrčesnega praška. „Ali naj ga dam v pa-
velikega osla, kakor je naš stric." - Drugi dan je prišel	pirju ali v dozi?" je vprašal drožist. - ,Ni treba, -
stric na obisk. Franckova sestra Elza se je priplazila	kar Sem stresite," je rekel vojak in je odpel svoj
k stricu in mu je razodela to skrivnost: „Veš stric,	ovratnik.
Francek je bil v cirkusu in je rekel mami, da je tam	]z dnevnika goske. videl tako velikega osla, kakor si ti. Jaz pa mu tega
ne verjamem, ker tako velikega osla, kakor si ti, sploh	Žensko vprašanje me nič ne zanima; bolj mi
ni. Kaj ne stric!"	pri srcu ~~' m°ško vprašanje!
v trenotkih razsula	Antanta in Slovenec. Risal H. Smrekar.
Slovenski polk je vko- ^^___________
rakal domov; mirno prijaše	flBBPBMff1	1	fBMHMBBBiiMBMI
rdeča ekscelenca na konju. Enoglasno zaori povsod geslo zadnjih dni: „But' ga!" Ekscelenca nekamo pisano gleda in nagovori bližnjega praporščaka:
„Sie, Fahnrich, was be-deutet: „Bud' ga?" — — Weck' ihn auf! — se odreže praporščak. Ekscelenca pa jo je popihala. I. D.
JunaškiJslovenski narod.
Risal Herik Smrekar.
„Le kar mirno režite in sekajte, samo da mi pustite jezik in slivovko!«
24