Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto III, številka 9, julij 2010 Ormoške novice Stran 8: Stran 9: Stran 16: Srečanje upokojencev Nova polnilna linija Dejavne šole S plesom okoli sveta Klavdija Zorjan Škorjanec foto: Ciril Ambrož 'M: ■ V okviru glasbenega centra Muzi-ka pod vodstvom Klavdije Zorjan Škorjanec deluje baletna plesna dejavnost v Ormožu že šesto leto. Balet poučuje profesorica baleta Martina Kramer, ki je diplomirala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru in obenem maturirala na II. Gimnaziji Maribor. Na tekmovanjih mladih slovenskih plesalcev je v letih 1993 in 1995 dosegla tretji mesti. Po diplomi in maturi se je odločila za nadaljnje izobraževanje na londonski Brunel University Rambert School for Ballet and Contemporary Dance, kjer je z odliko diplomirala leta 2000. Hkrati je vzporedno, izven univerze, opravljala izpite na Royal Academy of Dance in postala njena članica. Kot plesalka je sodelovala v predstavah baleta SNG Maribor in v različnih plesnih projektih na Irskem in v Angliji. Dodatno se je izobraževala na številnih plesnih delavnicah in seminarjih v tujini in v Sloveniji. Sedaj poučuje balet in sodobni ples na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor. Osnovno baletno izobraževanje se začne že v zgodnjem otroštvu, saj je otrok kmalu dojemljiv za vodeno in sistematično pedagoško delo. Plesna dejavnost je osnovana tako, da nikakor ne obremeni otroka, ampak mu nudi dodatno možnost poglobljenega glasbenega, socialnega in splošnega razvoja. Otroci skozi vodeno igro razvijajo glasbe-no-gibalne sposobnosti in usvajajo osnovna znanja v gibu. S tem polagajo trdne temelje za kasnejšo plesno izobraževanje, si razvijajo glasbeno-plesni okus ter oblikujejo svoj odnos do glasbe, plesa in umetnosti v širšem smislu. Pedagoški cilj je doseči, da otroci začutijo značaj določene glasbene vsebine in z njo uskladijo svoje gibalno izražanje. Pobudnica za balet v Ormožu sem bila sama, saj je bila najina hčerka stara štiri leta in sva ji z možem želela ponuditi obiskovanje plesne dejavnosti. Ker ni bilo nobene ponudbe, sem se odločila, da poi-ščem učiteljico, zberem prijave za skupino, najamem prostor in lahko začnemo. Sreča mi je bila naklonjena, spoznala sem našo bodočo učiteljico. Pogovorili sva se, kakšen interes imam, v katerih pogledih se lahko srečava, in sklenili, da bova poskusili. Vpisali sva dve skupini otrok in začeli sezono. Prvo leto smo začeli vneto delovati na dveh lokacijah, v Ormožu in v Središču ob Dravi. Prav ponosni sva bili in Martina je na koncu leta pripravila prvi nastop. Že naslednje leto je z balerinami in bale-tnikom ustvarila prvo predstavo na glasbo Čajkovskega - Klarin rojstni dan. Predstave so si vsako leto sledile, plesali so na glasbo Mozarta, Schumanna... Letošnje leto so balerine spoznale raznoliko glasbo sveta. Predstava je nosila naslov S PLESOM OKOLI SVETA. Z gibom je 44 balerin gledalce popeljalo preko Italije, Skandinavije do Japonske, potovale so v Rusijo, prikazale čar Avstralije, predstavile kavbojski ples Divjega zahoda, zaplesale argentinski tango, zaplesale s črnci v Afriki in na koncu so vse pristale na Broadwayu. Na predstavi so plesale vse štiri skupine. Najmlajše balerine so stare štiri leta in več, skupina prvega razreda obiskuje balet že šesto leto, eno leto starejše so opravile izpit za drugi razred, najstarejša skupina treh balerin pa ima opravljen izpit za tretji razred baleta. Na predstavi so plesalke plesale veliko plesov, zapomnile so si veliko število gibov, plesale so usklajeno. Gracioznost, red in disciplina so odlikovali nastop. Za vsak ples so bile oblečene v drugačne kostume. Koreografija je bila popolna in balerinam tako blizu, da so jo takoj osvojile. Tudi frizure so se med predstavo menjavale. Šestletne izkušnje so veliko pustile. Dekleta vedo, kako je treba biti oblečen na vsaki vaji, urejena mora biti frizura, kako se je treba vesti na odru. Disciplina pri urah in prav tako na odru je neizogibna. Delo med vajami je naporno, vendar dekleta to sprejemajo brez težav, saj vedo, kakšen rezultat sledi. Za odrom plesalke skrbijo ena za drugo, starejša za mlajšo. Pomagajo si pri preo-blačenju, pošiljanju najmlajših na oder, pri pripravi frizur. Tudi starši so del naše skupine, saj balerine pridno vozijo na redne in izredne vaje, nastope. Na nastopu vsaka mama ali oče pozna svojo vlogo. Sami skrbijo za frizure, ličenje, fotografiranje, snemanje, pisanje člankov. Brez pripravljenosti staršev ne bi mogli ustvarjati in zelo pomembno je, da imamo njihovo podporo. Dvorana Doma kulture je bila polno zasedena, kar nam je v veliko veselje. To je potrditev, da dobro delamo in da Martina pripravlja dobre predstave. Bravo, balerine! Čestitam! Iz vsebine • Minister v Ormožu • Dobitnici priznanj KTPS • Droge - problem v Ormožu • Razvedrilo "N. j w"it ^^^rS^iL ... ,. * F» „i ™f r foto: Ciril Ambrož Frizersko kozmetični studio Zvezdana RAUŠL s.p. Velika Nedelja 5a, 2274 Vel. Nedelja Q31 I222156 IC Q^I,. _ZGODILO SE JE Vaja evakuacije v Centru za starejše občane Ormož Robert Vaupotič, dipl. var. inž. — Civis, d. o. o. Dne 22. maja 2010 je bila v Centru za starejše občane v Ormožu izvedena vaja evakuacije. Pri pripravi vaje je sodelovalo tudi podjetje Civis, d. o. o., iz Maribora, ki za CSO Ormož, d. o. o., izvaja strokovne naloge s področij varnosti in zdravj a pri delu ter varstva pred požarom. Na vaji so zraven delavcev in stanoval- cev doma sodelovali gasilci gasilskih enot večine društev GZ Ormož (več kot 100 gasilcev) in ekipa nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Ormož. Vajo so si ogledali tudi župan Občine Ormož g. Alojz Sok, poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite g. Ludvik Hriberšek in tudi drugi člani štaba CZ. Scenarij vaje je bil takšen: Do požara je prišlo v kleti na območju garaže. Po neuspešnem gašenju začetnega požara zaposlenih je bilo treba evakuirati južni del doma. Po klicanju pomoči na center za obveščanje so začetno evakuacijo iz kletnega dela izvedli zaposleni doma sami in pomagali stanovalcem iz prostorov do zbirnega mesta. Iz nadstropja doma so po prihodu gasilcev le-ti izvajali evakuacijo simuliranih stanovalcev po hodniku preko zunanjega evakuacijskega stopnišča na vzhodni strani in preko prislonskih lestev z balkonov sob na južno stran. Drugi del evakuacije, ki so ga izvajali gasilci, je zajemal simulirane stanovalce z različno sposobnostjo gibanja (pomični, delno pomični na vozičkih, nepomični oz. stanovalci s predvidenimi poškodbami, ki so nastale kot posledica požara oz. evakuacije). Nepomični in poškodovani simulirani stanovalci so bili evakuirani z uporabo nosil iz nadstropja na varno mesto v zdravstveno oskrbo reševalne ekipe ZD Ormož. Ob koncu vaje so bile prve ocene vaje zelo pozitivne tako pri gasilcih, predstavnikih CSO Ormož, d.o.o., zadovoljen je bil tudi župan Občine Ormož g. Sok. Naše delo s področja varstva pred požarom v domu bo v prihodnje usmerjeno v izboljševanje sistema varstva pred požarom, za kar bomo uporabili tudi ugotovitve, do katerih smo prišli z izvedbo vaje evakuacije. 22. maj - dan za požarno vajo v CSO Ormož požarno vajo je bilo med zaposlenimi in stanovalci čutiti veliko mero pripravljenosti na sodelovanje v aktivnostih vaje. Dan požarne vaje je naznanil alarm. Prvi korak je bilo obveščanje odgovornih oseb, zunanja linija obveščanja zaposlenihje tako začela potekati. Stanovalce v bližini požara je bilo treba evakuirati na prvo zbirno mesto in v naslednjem koraku na drugo. Ekipi zaposlenih v domu so se v zelo kratkem odzivnem času pridružili sodelavci, ki so se odzvali na klic »na pomoč«. Zaposleni v domu so izvedli prvi del evakuacije. Pokazala je, da zmoremo svoje stanovalce pripeljati na varno mesto tudi v primeru manjšega števila zaposlenih, trenutno prisotnih v domu. Usklajeno delovanje zaposlenih je pokazalo odgovoren odnos do naših stanovalcev. Pri naših stanovalcev je bil viden občutek varnosti in zaupanja. Vaja se je nadaljevala z reševanjem poškodovancev, ki so jih odigrali člani gasilskih društev tudi iz oddelka v nadstropju. Vključevanje ekip za nujno medicinsko pomoč, Zdravstvenega doma Ormož in štaba civilne zaščite, je potekalo sočasno. Želela bi povedati, da se danes počutim varno. Verjamem, da se podoben občutek varnosti poraja tudi pri naših stanovalcih in zaposlenih. Zahvala velja v prvi vrsti mojim sodelavcem, ki so pokazali primerno znanje ukrepanja in hitrega odziva tudi v kriznih razmerah. Zavedamo se, da je naša varnost pred požari zagotovljena, saj imamo dobro organizirano Gasilsko zvezo Ormož in vse ostale podporne organizacije. Zahvala je namenjena tudi sosedom. Marija Kokol, glavna medicinska sestra_ V skladu z zakonskimi zahtevami smo se v CSO Ormož, Centru za starejše občane, d. o. o., (v nadaljevanju - dom) odločili, da v mesecu maju izvedemo požarno vajo. Priprave na izvedbo požarne vaje so potekale ves mesec maj. Pri pripravah smo sodelovali zaposleni v domu, prokurist Marko Rozman, glavna medicinska sestra Marija Kokol in hišnik Marko Pleh, poveljnik Gasilske zveze Ormož Tonček Lisjak in predstavnik podjetja Civis, d.o.o., Robert Vaupotič. Tudi lastniki so požarno vajo odobrili. Kot predstavnik lastnikov se je vaje udeležil gospod Alojz Sok, župan Občine Ormož. Priprave so vključevale: pripravo in obveščanje zaposlenih in stanovalcev, obveščanje medijev, bližnjih sosedov; pripravo linije obveščanja. Že v poteku priprav na Znanstveni simpozij ob 200-letnici rojstva Stanka Vraza Nevenka KORPIC Zgodovinsko društvo, Občina Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož so ob 200-letnici rojstva STANKA VRAZA, 19. junija 2010, organizirali znanstveni simpozij, ki se je odvijal v prostorih ormoškega gradu. Na simpoziju je 11 referentov, vsak iz svojega zornega kota, osvetlilo življenje in delo pesnika, kritika, glasnika ilirstva in »vseslovanske vzajemnosti« Stanka Vraza (s pravim imenom Jakob Fras oziroma Frass). Po končanem simpoziju je ob 17. uri potekalo odkritje spominske plošče Stanku Vrazu na njegovi rojstni hiši v Cerovcu Stanka Vraza. Ob simpoziju so organizatorji izdali in predstavili osebno poštno znamko, priložnostni poštni žig in dotiskano spominsko ovojnico, v prostorih ormoškega gradu pa je bila na ogled tudi priložnostna razstava. Diamantna maša Anton Kirič Kronist bo v kroniko zagotovo zapisal, da je prof. dr. Stanko Janežič v nedeljo, 20.6.2010, daroval diamantno sveto mašo. To je v zgodovini župnije Miklavž jubilej, kakršnega še ni bilo. Dan, pred 65-imi leti, 17. junij 1945, je bil za prof. dr. Janežiča velik in najsrečnejši dan, saj je postal novomašnik. Pastirsko duhovno službo je opravljal v Zermanu pri Trevisu, Kontovelu in na Proseku. Svojega življenja ni posvečal le oznanjanju božje besede in delitvi svetih zakramentov, ampak je svoj prosti čas posvečal tudi pesništvu in izobraževanju, saj je po nekaj letih že postal doktor teoloških ved. Drugi najsrečnejši dan njegovega življenja je bil, ko je po dolgih letih prvič obiskal domovino, svojo mamo, brate in sestre. Tudi srebr-nomašni jubilej je slavil s svojimi v domači župniji, prav tako zlato in biserno mašo. Bog mu je naklonil trdno zdravje in ga obdaril z mnogimi talenti. Na življenjski poti je doživljal mnoge preizkušnje, vendar je z globoko vero v Boga in varstvom Matere Božje te ovire premagal. Duhovniška pot pa je bila kdaj tudi trnjeva, a zanj velja pregovor PER ASPERA AD ASTRA, ko je potoval in še potuje po trnjevi poti k zvezdam. Naj ne pozabim omeniti njegovega ponosa, da je Slovenec, na Tržaškem in povsod, kjer je deloval, kar je nazorno opisano v njegovih literarnih delih. Hvaležni smo Bogu in njemu za veliko obiskov domačega kraja in za vse darovane svete maše. Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice Sprejem odličnjakov Janja Kolarič Konec šolskega leta... Tudi tokrat je župan povabil najpridnejše učence na sprejem. Potekal je v torek, 22. junija 2010 ob 12. uri, v dvorani ormoškega gradu. Na sprejem so bili povabljeni tisti učenci, ki so v vseh letih šolanja bili odlični. Teh je bilo letos 43, od tega 37 iz osnovnih šol naše občine in 6 dijakov Gimnazije Ormož. Osnovni šoli Ormož in Velika Nedelja sta lahko ponosni na 13 učencev, sledi OŠ Ivanjkovci s 7 učenci in OŠ Miklavž pri Ormožu s 4 učenci, Gimnazija Ormož pa je lahko ponosna na svojih 6 dijakov. Odličnjaki so za nagrado dobili karto za 30 dnevni obisk ormoškega letnega kopališča in knjigo dr. Radoša Zlatnik polne lune. Učenci in dijaki, iskrene čestitke in naj vam bo to spodbuda za nadaljnje izobraževanje. Upamo, da bo takih učencev in dijakov vsako leto več. Minister v Ormožu Sedanji minister dr. Igor Lukšič je svetoval, da se na gimnaziji najprej potrudijo pridobiti dijake za dva oddelka prvega razreda. Lani jim je to uspelo. Letos pa se je na ormoško gimnazijo vpisalo le 18 dijakov. Kot je minister dejal na posvetu, uvedba novih programov za Ormož ne bi pomenila nujno novega priliva učencev, obenem pa bi ogrozila okoliške šole s temi programi. Treba bo vložiti ves napor v to, da se poveča število tistih osnovnošolcev, ki se bodo vpisali v gimnazijski program. To je sicer v nasprotju s slovenskimi in evropskimi trendi, po katerih skušajo otroke spodbuditi, da izberejo poklicne in srednje strokovne šole, vendar pa je v Ormožu situacija drugačna, število otrok, ki se vpisujejo v gimnazije, je namreč nižje kot drugod. Tudi Melanie Centrih je povedala, da se ji ne zdi najboljše, da bi v Ormožu ustanavljali druge srednješolske programe. Čim več osnovnošolcev pa bi bilo treba navduševati za domačo gimnazijo, saj jih iz ormoškega konca letos 9 učencev vpisanih v Ljutomer in 8 na Ptuj. Anton Žumbar je opozoril na medvrstniški vpliv, če gre eden na gimnazijo drugam, gredo tudi drugi. Župani vseh treh občin pa so se strinjali, da bo treba po osnovnih šolah še bolj spodbujati, da se bodo osnovnošolci vpisovali v domačo gimnazijo. Vsem trem se namreč zdi nujno, da gimnazija v Ormožu obstane. Karla Putarek Zadnji dan v majuje ormoško gimnazijo obiskal minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki se je udeležil strokovnega posveta o prihodnosti, razvoju in sodobnih perspektivah Gimnazije Ormož. Poleg ministra so se posveta udeležili tudi župani vseh treh ormoških občin: Alojz Sok, Jurij Borko in Mirko Cvetko; Tonček Žumbar, vodja aktiva ormoških ravnateljev, Melanie Centrih, voditeljica konzorcija ravnateljev splošnih gimnazij, ter ravnatelji osnovnih šol, starši in drugi. Kot je znano, si ormoška gimnazija že nekaj časa prizadeva pridobiti še kakšen srednješolski program. Z bivšim ministrom dr. Milanom Zverom je bil celo podpisan dogovor, da se bo zamisel realizirala. Položen temeljni kamen za otroški vrtec v Ormožu Občinska uprava Dne 2.7.2010 je bil položen temeljni kamen za izgradnjo novega enaj-stoddelčnega otroškega vrtca v Ormožu. Po terminskem planu je predvideno, da bo vrtec dokončan junija prihodnje leto. Gradbena dela, vključno z ureditvijo okolice in nabavo opreme, bo izvedlo podjetje SGP Pomgrad Murska Sobota, ki je bilo izbrano z javnim razpisom. Pogodbena vrednost del znaša 1.817.745,48 EUR. Od tega je Občina Ormož zagotovila 700.000,00 EUR z rebalansom proračuna za leto 2010, ki je bil sprejet 28.6.2010, ostala sredstva pa bodo zagotovljena s proračunom leta 2011. Pogodba je podpisana, foto Marjan Munda ri 111 — A Spet z vami Čas neusmiljeno beži in spet je bilo treba sesti za mizo, vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati. Le o čem modrovati tokrat? Od zadnjega izida Ormoških novic so se zgodili nekateri pomembni dogodki, ki so, ali pa še bodo, zaznamovali Slovenijo. Končno je našla talent, in to sedemletnega otroka. Seveda pa ne smemo pozabiti na »zloglasni« referendum o arbitražnem sporazumu, o katerem je bilo kar nekaj govora. Ja, ni kaj, tesno je bilo. Naše malo mesto je spet obiskal minister, tokrat minister za šolstvo gospod Lukšič, ki je obiskal Gimnazijo Ormož. Več o tem lahko preberete v prispevku. Pa naj še kdo reče, da je Ormož »samo tak«, če pa ga obiskujejo tako visoki gostje. Velika in težka vrata šol so se do jeseni zaprla in sedaj je nastopil najlepši čas za naše male nadobudne glavice. Nekaj se zapre, nekaj odpre - tako je svoja vrata na široko odprl ormoški bazen, ki kopalcem nudi veliko možnosti za rekreacijo in sprostitev v naravi. Zato ponujeno izkoristite v karseda največji meri. Večina nas že zdaj z mislimi tava po peščenih plažah, misli na sonce, rahlo sapico vetra, sladoled, hladno pivo - skratka, vsi že mislimo na zasluženi dopust. Kje je še to?! Že imate rezerviran aranžma? Pa ne, da ste pozabili ali pa še čakate? Pravočasno sem vas spomnila v prejšnji številki. V prejšnjem uvodniku sem omenila, da bomo v tej številki malo natančneje predstavili tokrat že 13. Ormoško poletje, vendar temu ne bo tako, saj ste v hišni nabiralnik že dobili brošuro s programom letošnjega Ormoškega poletja. Prepričana sem, da ste si ga že pogledali in tudi izbrali predstave, katerih se boste udeležili. Kot vsako leto je tudi tokrat program pester in se za vsakega kaj najde. Minil je tudi čas proslav v počastitev dneva državnosti in ponekod so ponovno (prvič po veliki noči) zagoreli kresovi. Zraven osrednje občinske proslave smo dogodek počastili še z razstavo »Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča«. Več v prispevku na 2. strani. Kaj naj vam rečem za konec? Želim vam prijetno prebiranje lokalnih novic, prihajajoče poletje pa naj bo lepo, toplo in sproščeno. Uživajte v zasluženem dopustu, otroci v počitnicah in nasvidenje spet jeseni. Uredniški odbor pričakuje in se veseli počitniških pozdravov (Občina Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož - za Ormoške novice) in prispevkov o dopustniških dogodivščinah, ki jih bomo z veseljem objavili v naslednji številki. Želim vam prijetno branje. Janja Kolarič, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma v začetku meseca oktobra 2010. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: janja.kolaric@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02 / 741 53 28. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 15. septembra 2010. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Anica Pevec, mag. Franc Zemljič, Mirko Novak, Jožef Cajnko Lektoriranje: Nada Granduč, Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Rače, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. Odprtje ceste v Kačjakovi grabi Janja Kolarič Ko je v nedeljo po dolgem času spet posijalo sonce, je posijalo tudi za krajane Bresnice, kajti 27.6.2010 je bilo svečano odprtje nove ceste v dolžini 280 metrov in preplastitve 500 metrov ceste v tako imenovani Kačjakovi grabi. Občina Ormož je za investicijo odštela 42.647,44 EUR. Vaščani so najprej v svoji sredini prisrčno pozdravili župana Alojza Soka, podžupana Branka Šumenjaka in predstavnike Krajevne skupnosti Podgorci, katerim je bila izrečena tudi zahvala za ta projekt. Ta je bil dolgo pričakovan in zdaj končno predan svojemu namenu. Nikakor pa ne smemo pozabiti na izvajalca, in sicer podjetje Kranjc iz Žalca in podjetje Asfalti Ptuj. Naj omenim, da je to odprtje potekalo v sklopu 8. krajevnega praznika v Podgorcih. Tudi letos se je ta praznik začel s svečano sejo, na kateri so bile podeljene plakete KS Podgorci 2010. Dobitniki so Vlado Gre-gorec, Podgorci 41, 2273 Podgorci, Mirko Krabonja, Podgorci 48, 2273 Podgorci, Anton Marin, Bresnica 72, 2273 Podgorci. PGD Bresnica je ob 60- letnici delovanja društva prejelo kipec sv. Florjana. Poleg športnih in vaških iger je organiziralo veselico PGD Bresnica. Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 CV-^ „„„j.._IZ OBČINSKE UPRAVE _ v v ■ Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča Nevenka KORPIC V četrtek, 24. 6. 2010 je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož v prostorih ormoškega gradu postavil na ogled zanimivo razstavo o dr. Otmaiju Majeriču. Odprtje razstave, ki ga je slavnostno opravil župan Občine Ormož g. Alojz Sok, se je udeležilo veliko obiskovalcev. Razstava nam na zanimiv način osvetljuje delovanje predvojnega ormoškega zdravnika. Ormož, majhno mesto pod obronki Slovenskih goric, je bilo v obdobju med obema vojnama pomembno zdraviliško in turistično mesto. Tukaj je deloval zdravnik dr. Otmar Majerič, ki je bil lastnik sanatorija in kopališča v Ormožu ter pobudnik filma o Ormožu. Leta 1935 je namreč financiral prvi zvočni film o Ormožu. Kot zdravnik se je zelo zanimal za medicinsko stroko in medicinske novosti in je bil zelo ponosen na svoje uspehe pri zdravljenju. Svoje znanje in denar je vlagal v koristi svojega rojstnega mesta Ormoža. Kljub občasnim težavam, ki jih je imel z oblastmi v zvezi s pridobivanjem dovoljenj, je vztrajal ter svoje delo in življenje podredil zdravljenju bolnikov/pacientov iz celotnega območja takratne Kraljevine Jugoslavije. Viri potrjujejo, da je dr. Otmar Majerič svoje znanje in denar v obdobju med obema svetovnima vojnama vlagal v dobro svojega rojstnega kraja Ormoža, kasneje pa tudi v Preddvor. Ustanovil je sanatorij v Ormožu in okrevališče v Preddvoru. V sanatoriju je zdravljenje potekalo z elektroterapijo. Njegovi pacienti so prihajali v glavnem iz mest tedanje Jugoslavije, pa tudi iz tujine. Leta 1932 je v Ormožu odprl kopališče na Dravi, ki ga je v glavnem uredil na lastne stroške. Kopališče je imelo tri bazene in je delovalo do leta 1942, ko so Nemci dr. Majeriča izgnali. Od takrat naprej za kopališče ni skrbel nihče več in je začelo propadati. Žal danes na Majeričevo kopališče spominjajo samo še razvaline. Po koncu vojne je dr. Majerič odšel v ZDA. V New Yorku je ponovno diplomiral kot zdravnik in delal v bolnišnici kot zdravnik rentgenolog do svoje smrti, 12. 2. 1957. Razstava bo na ogled do meseca septembra. Občinska proslava ob dnevu državnosti in odprtje prireditev festi vala Ormoškega poletja Nevenka Korpič Na predvečer državnega praznika se je v četrtek, 23. Junija 2010 na ormoškem grajskem dvorišču odvijala osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti. Občinstvo, ki je zapolnilo grajsko dvorišče, je najprej prisluhnilo slavnostnemu nagovoru ormoškega župana g. Alojza Soka. Ta je v slavnostnem govoru najprej orisal prehojeno pot Slovenije in se dotaknil uspehov Slovenije v devetnajstih letih samostojnosti. Med drugim je poudaril, da se Slovenija kljub krizi uveljavlja v Evropi in tako postaja vse bolj prepoznavna v družbi velikih narodov. V nadaljevanju je govoril o dogajanjih v lokalni skupnosti ter na koncu čestital vsem občanom ob državnem prazniku. V drugem delu prireditve je potekal program odprtja prireditev letošnjega Ormoškega poletja. Tega sta s svojim nastopom «žlahtno začinila« igralca Barbara Krajnc Avdic in Gregor Geč, ki na ta večer že tradicionalno nastopata na začetku prireditev. Občinstvo je njunemu izvirnemu nastopu glasno zaploskalo in se seveda iz srca nasmejalo. Hkrati se je odvijal koncert orkestra Brass band iz Maribora, ki je v več kot enournem programu navdušil občinstvo na prepolnem dvorišču ormoškega gradu. Obiskovalci so z navdušenjem prisluhnili vrhunskim umetnikom ter si na koncu zaželeli še več takšnih ali podobnih nastopov. Občina Ormož - sonce Prlekije Sporočilo za javnost ZAKLJUČEK SKUPNE INVESTICIJE Modernizacija lokalnih cest Loperšice-Salovci-Vitan IS Občina Središče ob Dravi Občina Ormož Jelka Zidarič Trstenjak, tajnica Občine Središče ob Dravi Občina Središče ob Dravi je kandidirala za pridobitev sredstev na podlagi Tretjega javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi» v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvoj -ne prioritete »Razvoj regij« Občina Središče ob Dravi in Občina Ormož sta v okviru tretjega razpisa tako sklenili dogovor o skupnem vlaganju, saj se je modernizacija lokalnih cest izvajala na območju obeh občin. Na podlagi tega je Občina Središče ob Dravi kandidirala za dodelitev sredstev na Tretjem javnem razpisu za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi,« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013, razvojne prioritete »Razvoj regij« -(dalje III. JR RRP) za regijo Podravje. Za potrebe prijave na javni razpis je bil izdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta, ki ga je izdelala Javna Naložba v vašo prihodnost OltK/ÏJJO CONO I JNA.VJ KA J] VHLKKA UN1H EvïOûskj swai ¿a isgicrj:ni r-iacj razvojna agencija Ormož, aprila 2008. Po izvedenem postopku javnega razpisa za izbor operacij je Občina Središče ob Dravi dne 9. 7. 2008 prejela sklep Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, s katerim se je vlogi Občine Središče ob Dravi ugodilo. Pogodbo o sofinanciranju operacije Modernizacija LC Loperšice-Šalovci - Vitan, št. C1536-08S330112, je Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko podpisala 4. 9. 2008. Predlagano investicijo bo tako sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi iz Tretjega razpisa. Sredstva sofinanciranja so zagotovljena na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko v višini 85%, in sicer: v letu 2009 163.246,00 €, na postavki 7618 in v letu 2010, 148.974,00 €, na postavki 7618 Sredstva za izvedbo naročila so zagotovljena s finančnim proračunom za leto 2009 Občine Središče ob Dravi, finančnim planom za leto 2009 in 2010 v NRP. Sredstva za izvedbo naročila so zagotovljena s finančnim proračunom za leto 2009 Občine Ormož, finančnim planom za leto 2009 in 2010 v NRP. Na podlagi tega je bil dne 6. 5. 2009 objavljen razpis na Portalu javnih naročil, s katerim je Občina Središče ob Dravi izvedla postopek oddaje javnega naročila - modernizacija lokalnih cest Loperšice - Šalovci - Vitan. Kot najugodnejša je bila izbrana ponudba podjetja Asfalti Ptuj, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj, s katerim je bila dne 8. 7. 2009 podpisana pogodba o izgradnji. Gradnja - modernizacija ceste je potekala gladko in brez večjih zapletov. Ob modernizaciji pa se je pokazala tudi potreba po obnovitvi mosta v Loperši-cah, ki ga je prav tako obnovilo podjetje Asfalti Ptuj, na pogajanjih je namreč ponudilo najnižjo ceno izvedbe. Operacija je bila tako končana in 25. 6. 2010 je bilo opravljeno odprtje modernizirane ceste Loperšice-Šalovci-Vitan. Odprtje sta ob prisotnosti občanov obeh občin, predstavnika izvajalcev, predstavnikov medijev in drugih opravila župana Občin Središče ob Dravi gospod Jurij Borko in župan Občine Ormož gospod Alojz Sok. Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 ZGODILO SE JE_Ormožk., n^ 5 Miklavž praznoval 46. krajevni praznik O' 1 t ■ "J ; kip. M^i * Emil Trstenjak Z nekaj prekinitvami se praznuje že 46. krajevni praznik v spomin na osvoboditev našega kraja od okupatorja. Včasih je to enodnevno praznovanje s proslavo in spominom na padle borce ob spomeniku. Da bi pritegnili čim več krajanov k skupnemu druženju, smo aktivirali vsa društva, šolo, gostilno in tudi župnišče ter organizirali različna društvih. Velikokrat so to isti ljudje, ki so vedno pri volji kaj narediti, prirediti in izvesti. Sledi plačilo, to je zadovoljstvo in veselje po dobro opravljenem delu. Ni malo »tujih« obiskovalcev, ki so v tem času naši, in tudi to je plačilo za naš trud. Na svečanosti smo ob kulturnem programu pod vodstvom Leona Laha, v soboto, športna tekmovanja, veselico, vaške igre, tekmo v košnji, razstave, gasilsko vajo, kres in streljanje. Na proslavi je središče dogajanja, po predhodnih predlogih krajanov in društev podelimo priznanja in plakete KS Miklavž pri Ormožu. Proslava se odvija v kulturnem domu in je zadnja leta zelo dobro obiskovana. To pomeni, da krajane zanima, kaj se dogaja v KS, da podpirajo in spodbujajo razvoj in si nabirajo nove zamisli za lepši in prijaznejši kraj. To leto sta na slovesnosti spregovorila predsednik sveta KS Miklavž g. Emil Trstenjak in župan Občine Ormož g. Alojz Sok. Pozneje se ob svetlobi kresa, dobri domači kapljici, zvokih harmonike in plesu ter prigrizku zberemo krajani, se pogovarjamo, obujamo spomine in se veselimo. Naše aktivnosti privabljajo mlade in starejše krajane in mnoge nastopajoče. Vsi radi pomagajo pri delu v 26.6.2010, podelili krajevna priznanja tistim, ki so s svojim delovanjem na različnih področjih dosegali uspehe in pripomogli k razvoju in promociji kraja. Dobitniki posebnih priznanj so Breda Tomažič, Leonida Novak, Martin Fajfar, Danijel Vrbnjak, Aleksander Ciglarič in Andrej Topolinjak. Bronasto plaketo je prejelo Strelsko društvo Jože Kerenčič Miklavž, srebrno plaketo je prejel Mitja Novak, zlata plaketa pa je bila dodeljena Antonu Kiriču. Po svečanosti je bil na igrišču še krajši kulturni program z otroško folklorno skupino in pozneje kres. Dogajanja in tekmovanja za pokal KS V soboto, 12.6.2010, je bilo tekmovanje v biljardu v DIGU baru. Prvo mesto je dosegel Tomaž Imerovič, drugo mesto Milan Imerovič st. in tretjo mesto Milan Imerovič ml. Sledil je dnevno- nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal KS. Prvo mesto je osvojilo ŠD Mladost Miklavž, drugo mesto ŠRD Frankovci in tretjo mesto ŠD Kog. V nedeljo, 13.6.2010, so na tekmovanju v namiznem tenisu prvič tekmovale tudi ženske Pri moških je zmagal Sašo Prapotnik, sledila sta mu Franc iz Obreža (2. mesto) in Darko Sklepič (3. mesto). Med ženskami je postala zmagovalka Irena Lukman, druga je bila Emi-ca Trstenjak, tretja pa Vera Kolarič. V soboto, 19.6.2010, je potekalo praznovanje 15-letnice ŠD Mladost Miklavž. Na svečanosti so podali pregled uspešnosti delovanja in zaslužnim za delovanje društva in dosežene rezultate v športu podelili priznanja. Sledila je zabava z ansamblom ROCK' 'N' 'BAND in srečelov. V nedeljo, 20.6.2010, je bilo še tekmovanje v šahu v Dvorcu Temnar. Tekmovanja se je rekordno udeležilo 16 tekmovalcev. Prvo mesto je dosegel Janko Brunčič iz Ljutomera, drugo mesto Jernej Skuhala iz Ljutomera, državni prvak mladinec, tretje pa Barbara Skuhala iz Ljutomera, državna prvakinja mladinka. V streljanju z zračno puško na strelišču v Vinskem Vrhu je tekmovalo 10 ekip in 30 tekmovalcev. Posamični zmagovalci so bili Grega Novak prvo mesto, David Šnajder drugo in Bojan Šnajder tretje. Ekipne zmage so dosegale ekipe SD Jože Kerenčič I (1. mesto), SD GTT (2. mesto) in SD Jože Kerenčič II (3. mesto). V četrtek, 24.6.2010, so tekmovala društva razstavo KS Miklavž. Že vrsto let pridno pečejo različna peciva in kruh ter svoje izdelke predstavijo krajanom v dvorani kulturnega doma. V dvorani so se jim pridružili s svojimi tekmovalnimi pištolami in predstavitvijo delovanja člani SD Miklavž, ki letos praznuje 50-le-tnico delovanja. Za popestritev pa so poskrbeli še učenci OŠ Miklavž, ki so predstavili svoja risarska in ročnodelske izdelke. Za lačne so poskrbeli lovci s tradicionalnim golažem, potekalo pa je tudi streljanje na gli- Predsednik KS Miklavž üé 3 ' m /l |l I II J P' it naste golobe na strelišču LD Vinski Vrhovi. Tekmovanje koscev se je izvedlo pri igrišču. Kosci, ljudski pevci in muzikantje so se zbrali pred kulturnim domom. Na travnik so prišli z glasbo in s petjem. Kot se spodobi, so vzeli s seboj tudi »južino« in pijačo. Tekmovanje sta odprla in prikazala, kako se kosi, šestletna Bjan in Eva, ki sta bila na koncu tudi brez konkurence med vsemi kosci. Tekmovalo je osem koscev, na koncu pa je vse popravil in pokosil travo z veliko I» Î J upokojencev Občine Ormož v kegljanju za prehodni pokal KS. Pri moških so bile zmagovalne ekipe prvo mesto Miklavž I, drugo Gorišnica I in tretje Zarja Kog. Pri ženskah pa so zmagale članice društva iz Središča ob Dravi, sledile so Ivanjkovčanke, tretje pa so bile ženske iz Podgorcev. V petek, 25.6.2010, se je kolesarilo po KS Miklavž. Kolesarjenje je pritegnilo številne kolesarje iz drugih krajevnih skupnosti. Pridružili so se nam še člani kluba »Steier« s svojimi »oldteimerji«, ki so popestrili kole-saijenje. Prisostvovali so še na popoldanskih vaških igrah, kjer je sodelovalo 10 ekip. Za kolesarje so poskrbele pridne kuharice, ki so se pomerile v kuhanju ričeta. Po okusu ocenjevalcev je bil med dobrimi najboljši ričet ge. Slave Mihorič. Rezultati na vaških igrah so bili ugodni za Kajžar (1. mesto), drugo mesto je osvojila Folklorna skupina Metla, tretje pa Vinski Vrh. V nedeljo, 27.6.2010, so gospodinje pripravile kulinarično Dobitniki plaket KS Miklavž hitrostjo z bočno kosilnico Vlado Plohl. Pri moških je prvo mesto osvojil Darko Sklepič, drugo Boštjan Kosajnč in tretjo Vinko Mikložič. Med ženskami so bile najboljše Emica Trstenjak (1. mesto), Štefka Pučko (2. mesto) in Marija Šek (3. mesto). Za konec so gasilci pripravili gasilsko vajo. Prikazali so reševanje ponesrečenca iz vozila in iz stavbe ob notranjem požaru. Sodelovala so PGD Miklavž-Hermanci, Vitan-Kog ter PGD Ormož, ki je prikazalo tehnično reševanje ponesrečenca iz vozila. Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 I_Ormoške novice ZGODILO SE JE Bili smo na izletu Milan Zore, predsednik društva Društvo upokojencev Ormož je za svoje člane v mesecu 21. maja 2010 pripravilo zelo lep izlet na Koroško. Udeležilo se ga je 30 članov. Proti Koroški smo se peljali preko Maribora, popoldan pa smo se vračali po drugi strani preko Slovenj Gradca, Mislinje,Vitanja in Slov. Bistrice. Za vse, ki so se tega izleta udeležili, je bil to zelo lep dogodek. Vodila nas je poklicna turistična vodnica. Naša prva postaja je bila Muta, kjer smo si ogledali zanimivo okroglo kapelico iz 13. stoletja, imenovano Rotunda. Imeli smo srečo,da smo si jo lahko ogledali tudi od znotraj; vodnica nam je lepo razložila njeno zgodovino. Nato smo nadaljevali pot do Bistriškega jarka, kjer smo si ogledali leseno ekološko kapelico, ki je postavljena kot znamenje za varovanje ljudi pred morebitno katastrofo v primeru, če bi popustil jez umetnega jezera, ki je nad tem naseljem. Po ogledu tega zanimivega spomenika smo se odpeljali do Gortine, kjer nas je čakal splav ali flos, kot temu plovilu pravijo Korošci. To je bil vrhunec doživetja tega dne. Najprej smo opravili posnetek za skupinsko fotografijo, nato smo stopili na splav, kjer smo bili zelo toplo sprejeti.Za dobrodošlico so nam postregli s kruhom in soljo ter z domačim žganjem. Potem smo s počasno in mirno plovbo krenili po reki Dravi. Med tem smo na zabaven način spoznali življenje flosarjev nekoč, doživeli tudi flosarski krst, njihove »frajle« pa so nas med potjo pogostile z okusnim golažem, zabeljeno polento in domačim kruhom. Polni veselja, radosti in z nasmehom na ustih, pa seveda z glasbo, so nas flosarji zabavali skoraj tri ure. Ko smo se vrnili na izhodiščno mesto, so bile že izgotovljene fotografije, ki nam bodo vsem v ljub spomin. Po slovesu od Gortine smo se zapeljali do turistične kmetije Klančnik. Tu nas je mladi gospodar seznanil z dobro organizirano in s tehnično dognano kmetijsko proizvodnjo. Tudi tu so nam postregli s svojim tradicionalnim izdelkom, jelenjo klobaso, kruhom in z domačo pijačo. S turističnim vlakcem smo se popeljali po njihovi kmetiji, si vmes ogledali zanimivo lovsko zbirko, nato pa smo se napotili proti domu. V vasi Ložnica pri Slov. Bistrici smo imeli še pozno popoldansko kosilo, ki se je zavleklo v daljši in sproščen pogovor o lepo preživetem dnevu, ki ga ni moglo pokvariti niti deževno vreme. Tukaj je bila torej naša zadnja postaja, nakar smo se odpeljali domov. V Ormož smo prispeli po 20.uri. Priložena slika prikazuje skupino, ki se je udeležila izleta na Koroškem. Zelo mi je žal, da se moram na tem mestu odzvati na nekorektno pisanje v prejšnji številki Novic, o mojem odnosu do vloge naših prostovoljk, češ da jim kot predsednik ne nudim moralne podpore in da se v svojih poročilih hvalim z njihovimi uspehi. Vse to ni res in je le lažno in neosnova-no natolcevanje. Ko je bil pred leti vsem društvom predstavljen ta humani program »Starejši za starejše«, sem osebno pisno prijavil naše društvo pri ZDUS-u in nas tako vključil v izvajanje te dejavnosti. Kasneje pa sem vsako leto vnesel to obliko pomoči starejšim v naš celoletni program aktivnosti kot prioritetno dejavnost. V svojih poročilih pa z uspehi prostovoljcev nisem hvalil sebe, temveč sem pohvalil njih, kot vse druge dejavnike, na primer športnike in vse ostale, ki pomagajo uresničiti naš program, saj sem ocenil, da so bili vsi uspešni. Menim, da je takšno priznanje na mestu. Tudi naše kosti zahtevajo pozornost in nego Marta Rizman Oosteoporozi se zadnje čase vse več govori in piše, tako da so se ljudje z njo že dodobra seznanili in se zavedajo posledic njenega zahrbtnega delovanja, ki je velikokrat lahko tudi usodno. Z leti se zaradi več vzrokov gostota kosti manjša in kosti postajajo vedno bolj porozne in krhke. Ker ta proces ni boleč, se ga na žalost zavemo šele ob prvem zlomu. Društvo za osteoporozo Ormož si že 9. leto prizadeva izobraževati ljudi na področju ohranjanja zdravja kosti, kakor tudi odkrivanja in zdravljenja bolezni osteopo-roze, vso pozornost pa posveča tudi skrbi za zdravje nasploh. V ta namen organizira predavanja in delavnice s področja zdravja in krepitve kosti, preventivno odkrivanje bolezni, seznanja z novostmi pri zdravljenju, o pomenu kalcija, vitamina D ter drugih vitaminov in mineralov za ohranjanje zdravih kosti, o pomembnosti telesne aktivnosti, o zdravi prehrani in njeni pripravi, potrebi po sprostitvi in druženju, o premagovanju stresa, o boleznih oči in še bi lahko naštevali. »Dnevi zdravja«, to so izleti in strokovne ekskurzije, so vedno obogateni s predavanji strokovnjakov z medicinskega področja, z razgibavanjem v termalnih kopališčih, ogledi zanimivosti naše lepe dežele in dlje, Priznati moramo, da so vedno zelo dobro obiskani in da so po tem sodeč ljudje z njimi zelo zadovoljni. Društvo od njegove ustanovitve vodi gospa Marta Peršak, ki si v sodelovanju z nekaj članicami upravnega in nadzornega odbora prizadeva za uresničitev vsakoletnega bogatega programa dela. Vsa ta dela, vključno s prizadevanji za pridobitev finančnih sredstev, so opravljena prostovoljno. Zadnja uspešna akcija iz letnega programa društva je bila izvedena 7. junija 2010. To so bile UZ (ultrazvočne) meritve mineralne kostne gostote na petnici za člane in druge občane Občin Sv. Tomaž in Ormož. V dopoldanskem času se je pri Sv. Tomažu oglasilo na meritve 79 občank in občanov, starejših od 50 let, popoldan pa je bilo v Ormožu preventivno pregledanih še 61 občank in občanov. Obisk je bil presenetljiv, posebej razveseljiva pa je ugotovitev, da je bilo med 140 pregledanimi 49 moških, kar pomeni, da tudi moški vedno bolj skrbijo za svoje zdravje. Vsi, ki jim je meritev pokazala veliko verjetnost obolelosti za osteoporozo, so napoteni na nadaljnje preiskave z DEXA meritvami pri zdravnikih specialistih, društvo pa jim je uredilo 30 kuponov za popust pri plačilu tega pregleda. Kot vemo, so taki pregledi žal še vedno samoplačniški, čeprav si društva in Zveza društev za osteoporozo Slovenije že dalj časa prizadevajo, da bi DEXA meritve krila zdravstvena blagajna. Same UZ meritve zahtevajo seveda precej organizacijskega in spremljajočega dela in ob tej priložnosti se Društvo za osteoporo-zo iskreno zahvaljuje za vso pomoč in sodelovanje vodstvu in občanom občine Sv. Tomaž, ki so nam odstopili prostor, nam drugače pomagali in se v tako velikem številu udeležili akcije. Posebej se moramo zahvaliti vodstvu in požrtvovalnima sodelavkama na Območnem združenju RK Ormož, kjer ima Društvo vsa leta »svoje domovanje«, kjer se srečujemo na sestankih, se prijavljamo na izlete in druge dejavnosti, kjer imamo tudi razna predavanja v skupni organizaciji z RK, kamor prihaja pisna in e-pošta za naše društvo in še in še. Če Vas je ob branju tega sestavka pritegnilo naše vsestransko delovanje in če ste morda podvomili, da so vaše kosti res še vedno krepke in zdrave, se nam pridružite. Vsak petek med 8. in 10. uro smo v sejni sobi Območnega združenja RK Ormož, na Ptujski cesti 8, kjer lahko dobite dodatne informacije ali pa se včlanite v Društvo za osteoporozo Ormož, ki šteje že 196 članic in članov iz Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Društvo upokojencev »ZARJA« Kog slavi 30 let Karla Putarek_ Društvo letos praznuje 30 let obstoja. Ob jubileju so sredi junija pripravili veliko slovesnost, na kateri so sklenili tudi pobratenje z upokojenci društva »Modra Jesen« iz Dravskega Dvora (Občina Miklavž na Dravskem polju) Kot ob vsakem slavju na Kogu je tudi slovesnost ob 30-letnici društva upokojencev napolnila krajevno dvorano do zadnjega kotička. Za praznik so si namreč kogovski upokojenci pripravili obsežno slovesnost s številnimi nastopajočimi. Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik društva Milan Gašparič, ki je povedal, da so biki upokojenci na Kogu vedno pomemben člen družabnega življenja in da nič ne mine brez njihovega sodelovanja. Nato je zapel mešani zbor domačega društva upokojencev, ki ima na Kogu že 16-letno tradicijo. Včasih ga je vodila Darja Žganec Horvat, danes pa zbor uspešno vodi Aleksandra Kelemina. Sicer pa tradicija petja na Kogu ostaja neomajna, to dokazuje tudi skupina Ljudskih pevcev VRTNICA Kog, ki jih vodi Anica Petek. Praznik kogovskih upokojencev so s svojimi nastopi počastili tudi učenci domače osnovne šole. Najprej so se predstavili s skečem s sestanka društva upokojencev, kjer je tekla beseda o odhodu na izlet ... Mladi humoristi delujejo pod vodstvom Nevenke Jambriško. Tudi pevci ljudskih pesmi iz Obreža, ki jih vodi Danica Žerjav, so s svojim nastopom počastili jubilej kogovskih upokojencev. Za slovesnost pa se je zbrala tudi folklorna skupina kogovskih upokojencev, ki zadnjih nekaj let sicer ne deluje več, a so se na pobudo svoje nekdanje mentorice Anice Pevec za to priložnost znova zbrali. Na slovesnosti s svojim nastopom niso manjkali tudi šolski folkloristi, ki jih vodi Milena Orešnik. Podgorski vaški pevci in godci, ki jih vodi Kristina Škrlec, so jubilante počastili s svojim nastopom. Za smeh do solz, kot radi rečemo, pa je nastopil tudi Pepek z brega s svojo skupino GLIH ZEJ. Tokrat se mu je zdelo, da je dovolj star in dovolj bolan, da bi se lahko upokojil. Potem so nastopili še LJUDSKI GODCI domače OŠ, ki jih vodi mentorica Nevenka Jambriško, pa Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci, ki jih vodi Marija Hebar. Na Kog pa tako vedno zelo rade pridejo, kaj šele na takšno slovesnost, so povedale. Tudi glas-beno-pevska skupina osnovnošolk KOKICE je nastopila s svojim repertoarjem. Posebej svečan trenutek na slovesnosti pa je bil podpis listine o pobratenju med DU ZARJA Kog in DU MODRA JESEN Dravski Dvor iz Občine Miklavž na Dravskem polju. Listino sta podpisala predsednika društev Mira Zelenik in Milan Gašparič. Na slovesnosti sta bila prisotna tudi župana obeh občin. Leo Kremžar, župan Občine Miklavž na Dravskem polju, je izrazil posebno zadovoljstvo ob sklenitvi sodelovanja med društvi, ki se bo morda kmalu razširilo tudi na druga področja med občinama; enako je razmišljal tudi župan Občine Ormož Alojz Sok, ki je poudaril, da so se takšna pobratenja še vedno izkazala kot dobrodošla na vseh področjih družabnega življenja. Sledila je podelitev priznanj članom, ki v društvu že dolga leta nesebično in požrtvovalno delujejo. Priznanja so prejeli: Marija Štrman, Matija Luskovič, Milena Novak, Ančka Škripec, Franc Lukman, Jože Zadravec, Vinko Ratek, Ivan Luci, Dušan Prapotnik, Ivan Ču-rin in Marija Luci ter Osnovna šola Kog in VVZ Ormož, enota Kog. Seveda pa so se v teku slovesnosti spomnili tudi ustanoviteljev društva Draga Zabavnika, Mirka Zabavnika, Jožeta Klajnčarja in Jaka Konjara. Ti štirje so namreč bili pobudniki, da so se kogovski upokojenci, ki so včasih bili člani DU Miklavž pri Ormožu, združili v svojem društvu na Kogu. Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 ZGODILO SE JE 9 Ormoške novice_7 Tajnica leta Slavnostni sprejem za dobitnice priznanj Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije Albina Lukner, predsednica KTPS Prleklje_ V petek, 11. junija 2010, smo se zbrali člani Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije na Turistični kmetiji Žinko v Mali Nedelji v Slovenskih goricah, da bi slavnostno ponovili sprejem za letošnje dobitnice priznanj, ki se je prvotno odvijal na kongresu v Portorožu. Na 18. kongresu poslovnih asistentk, sekretark in tajnic, ki se je letos odvijal od 20. do 22. maja v Portorožu, je Planet GV v sodelovanju z revijo Poslovna asistenca ter Zvezo klubov tajnic in poslovnih sekretarjev na slovesnosti ob koncu prvega dne razglasil že 14. tajnico/poslovno asistentko leta in ji podelil zlati znak, simbol tajnice/ poslovne asistentke leta. Letos je na tekmovanju sodelovalo 30 kandidatk, ki so se prijavile na razpis. Konec mar- Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije Suzana Grnjak iz Ljutomera. Naša Suzana je v klubu šele kratek čas in je zaposlena v podjetju Nafta-Geoterm, d.o.o., iz Lendave. Testiranja za tajnico leta se je udeležila iz radovednosti in želje, da bi preverila svoje znanje. Pri reševanju testov si je pridobila potrebno samozavest, da se bo prihodnje leto ponovno udeležila testiranja, in upamo, za udeležbo na testiranju navdušila še katero izmed kolegic. Veseli pa smo bili tudi zlatega in srebrnega priznanja, ki sva ga na kongresu prejeli Marinka Vajda in Albina Lukner. Marinka je zaposlena na Občini Ormož in aktivna v klubu dobrih dvanajst let, za kar je dobila zlato priznanje, Albina, zaposlena na Upravni enoti Ormož, pa je prejela srebrno priznanje za desetletno aktivno delo v klu- ca so se preizkusile na strokovnem testiranju. Vprašanja, na katera so odgovarjale tekmovalke, so bila sestavljena iz štirih sklopov, in sicer: slovenski jezik; strokovno delo in osnovna poslovna pismenost; znanje enega od treh tujih jezikov (angleščine, nemščine in italijanščine) ter obvladovanje informacijske tehnologije in računalniških orodij. Naziv tajnica/poslovna asistentka leta 2010 je osvojila Natalija Zorko, članica Strokovnega kluba poslovnih sekretark in tajnic Maribor. Finalistki izbora sta bili še Irena Gačnik iz Ljubljane in Aleksandra Kovačič iz Celja. Dvaindvajset kandidatk, ki je pri opravljanju testov pokazalo primerno raven znanja, pa je prijelo certifikat Preizkušena tajnica 2010. Med njimi je bila tudi podpredsednica bu. Članstvo v klubu tajnic je kot v vseh ostalih klubih prostovoljno, zato še veliko bolj cenimo vsak trenutek, ki ga porabimo člani v ta namen. V klub smo včlanjeni člani različnih izobrazb in zaposlitev, tisti, ki jih zanima dodatno izobraževanje in druženje v prijetni družbi doma in po svetu. Ko smo skupaj, nam je lepo, saj v družbi pozabimo na marsikateri problem. Pri nas velja načelo: Prijatelj je človek, ki ve vse o tebi, pa te ima kljub temu rad. (Elbert Hubbard) O vseh naših preteklih in prihajajočih dogodkih in izkušnjah redno poročamo tudi na naši novi spletni strani: www.tajnice-prleki-je.si, zato vas vljudno vabimo k ogledu. Ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom Albina Lukner, predsednica V Ormožu in okolici so ljudje že navajeni, da je Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije vsaj enkrat na leto organiziral izobraževanje, na katerega so povabljeni tudi nečlani kluba. Takoj po zboru članov so me znanci spraševali, ali bom jaz kot nova predsednica Kluba nadaljevala to tradicijo. Glede na to, da imamo dnevno v službi in včasih tudi doma veliko pošte in dokumentov, za katere se težko odločimo, ali so bolj ali manj pomembni, sem se pri Zgodovinskem arhivu na Ptuju pozanimala, če bi nam bili pripravljeni pomagati v Ormožu organizirati kako predavanje na to temo. Gospod direktor Ivan Fras je ugodil našim željam. V petek, 14. 5. 2010, nam je v ormoškem gradu predavalo pet zaposlenih v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. To so bili: Ivan Lovrenčič - Zgodovina zavoda in osnovni pojmi iz arhivistike; Nataša Majerič Kekec - Urejanje dokumentarnega gradiva v stalni zbirki, Varstvo zaupnega gradiva in varstvo osebnih podatkov; Brane Oblak - Roki hrambe dokumentarnega gradiva, Seznam arhivskega gradiva iz Uredbe, Odbiranje in izločanje arhivskega gradiva arhivu, Pravilnik o arhiviranju; Katja Zupanič - Materialno varstvo dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva, O pogojih za pravno veljavno hrambo gradiva v digitalni obliki; Damjan Lindental - O načinu uporabe informacijske tehnologije pri delu; Vabilu na predavanje se je odzvalo 31 udeležencev iz različnih delovnih sredin, kar nas je zelo razveselilo. Na koncu smo ugotovili, da je bilo predavanje zelo poučno, saj smo se seznanili z novostmi na tem področju in dobili gradivo za svoje vsakdanje delo. Spoznali pa smo tudi ptujske uslužbence, ki nam lahko pomagajo oz. morajo pomagati, pri ravnanju z dokumentarnim gradivom (izločanju zadev in odbiranju arhivskega gradiva, ki se hrani pri Zgodovinskem arhivu na Ptuju). Ugotovili smo tudi, da bi bilo dobro, če bi podobno predavanje organizirali vsaj enkrat na leto, saj bodo udeleženci seminarja dobili potrdilo ter kreditne točke. Zaposleni na takšnih delovnih mestih morajo namreč v skladu s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti uslužbencev, javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, v treh letih po opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti zbrati dve kreditni točki. Če teh dveh kreditnih točk ne zberejo, jim preneha veljavnost potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti. Ob spoznanju, da je bilo izobraževanje vsestransko koristno (udeleženci smo prejeli 0,6 kreditne točke in potrdilo o izobraževanju), smo se odločili, da se kmalu srečamo na podobnem izobraževanju. Glasbeni večer Gimnazije Ormož Eva Lorenčič, dijakinja V soboto, 26. junija 2010, je v športni dvorani na Hardeku potekal tradicionalni koncert pevskega zbora in orkestra Gimnazije Ormož. Pevci smo se na prizorišču zbrali že veliko prej, saj smo morali zvaditi še zadnje podrobnosti pred koncertom. Kmalu pa so se nam pridružili tudi člani orkestra in seveda gostje, ki so prav tako kot koncert že del navade. Naš koncert bi lahko razdelili na štiri dele. V prvem delu smo se predstavili pevci pod vodstvom Denisa Horvata; zapeli smo priredbe kralja popa Michaela Jacksona. V drugem delu so se predstavili člani orkestra z dvema znanima slovenskima skladbama: Z Goričkega v Piran in Voda. V tretjem delu so nastopili gostje Severa in Gal Gjurin ter Galeristi, ki so večer popestrili z uspešnicami Gala Gjurina, ter virtuoza na diatonični in klavirski harmoniki Miha Debevec in Tomaž Rožanc. V četrtem delu smo se gostom na odru pridružili še pevci, nato pa smo skupaj zapeli novo Galovo pesem Spet doma in pesem, s katero smo se lani predstavili tudi na Festivalu Lent, Svila in lan. Sledilo je še nekaj nepričakovane improvizacije in ugotovili smo, da smo v tem veliko boljši kot v učenju. Po končanem koncertu je sledilo še druženje, kjer smo se vsi skupaj odlično zabavali. Kljub strahu pred koncertom smo se počutili izvrstno in to pokazali tudi na odru. Vsi skupaj se že veselimo naslednjega koncerta, saj dobimo potrditev, da se po pouku včasih res splača ostati v šoli in poleg učenja narediti še kaj drugega. Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 Î_Ormoške novice ZGODILO SE JE »Sonce nas ima rado« Srečanje upokojencev MZDU Ormož Mirko Novak Tri dni je deževalo. V soboto, 5. junija 2010, ko smo se upokojenci MZDU Ormož zbrali na 26. srečanju pri Miklavžu pri Ormožu, pa, glej, sonce. Lep dan nas je pospremil v prijetno druženje. Pod šotorom Občine Ormož se nas je zbralo skoraj 650. Srečanje sta organizirala DU Miklavž pri Ormožu in MZDU Ormož. Priprave na ob Dravi in Sv. Tomaž, ki so prispevali potrebna sredstva, Občina Ormož pa brezplačno tudi šotor, srečanja ne bi uspeli izvesti. Na srečanju so v DU Miklavž pri Ormožu pod vodstvom predsednice Slavice Mihorič pripravili bogat kulturni program, v katerem so sodelovali mlajši in nekoliko starejši plesalci folklorne skupine Metla iz Miklavža pri Ormožu, PZ DU Središče ob Dravi, PZ DU Miklavž pri Ormožu in fol- srečanje smo začeli že v zgodnji pomladi. Najprej zagotavljanje potrebnih sredstev, zadnji teden pa konkretne aktivnosti okrog šotora in ureditve prireditvenega prostora. Skupaj z DU Miklavž pri Ormožu smo kljub vremenskim težavam uspešno pripravili srečanje. Organizacija srečanja zahteva vsako leto več truda in sredstev. Brez velikega razumevanja županov Občin Ormož, Središče klorna skupina DU Sv. Tomaž. Srečanja so se na veselje vseh udeležencev udeležili župan Občine Ormož g. Alojz Sok, župan Občine Središče ob Dravi g. Jurij Borko, župan Občine Sv. Tomaž g. Mirko Cvetko, podpredsednik ZDU Slovenije g. Anton Donko, predsednik PZDU Spodnje Podrav-je g. Franc Koderman, predsednik OO Desus g. Ljubo Lukič, predsednik KS Miklavž pri Ormožu g. Emil Trstenjak in predsednik Predsednik MZDU Ormož in predsednica DU Miklavž ŠD Mladost Miklavž pri Ormožu g. Dani Vrbnjak. Še posebej veseli pa so bili udeleženci srečanja prisotnosti g. Branka Simonoviča, direktorja našega hotela Delfin iz Izole, kjer vsako leto letuje veliko naših članov. Za dobro voljo na srečanju je skrbel ansambel Prlekija. Za hitro postrežbo pa, tako kot že nekaj let, g. Marjan Skok, restavracija Gastro s Ptuja. Udeleženci srečanja so se v prijetnem druženju zadržali dolgo v popoldne in si ob koncu zaželeli: »Nasvidenje v letu 2011 v Podgorcih!« Medobčinska Zveza društev upokojencev Ormož Mirko Novak, predsednik MZDU Ormož_ V MZDU Ormož je vključeno 2611 upokojencev iz Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. V občini Ormož je 6 društev upokojencev, v Središču ob Dravi eno in enako pri Sv. Tomažu. Ko se je pred leti Občina Ormož razdelila, smo upokojenci ostali združeni v novi MZDU Ormož. Prevladalo je prepričanje, da imamo toliko skupnih interesov, ki jih upokojenci lahko uresničujemo le povezani. To se je izkazalo kot dobra odločitev. V MZDU Ormož izvajamo naloge, sprejete z letnim načrtom. Največ dela vsako leto zahteva priprava in izvedba srečanja upokojencev. V MZDU Ormož poskrbimo za finance, v posameznem društvu upokojencev pa za naloge ob pripravi prireditvenega prostora in za kulturni program. Druga večja aktivnost je izvedba LIGE tekmovanja v visečem kegljanju in potem sklepna tekma za prehodni pokal MZDU Ormož. V programu za leto 2010 imamo tudi srečanje kulturnih skupin - pevcev, plesalcev in ljudskih godcev. Dobro sodelujemo s PZDU Spodnje Podravje in z ZDUS. Vsako leto se prijavimo na razpis občin za sofinanciranje aktivnosti. V letu 2009 in na začetku 2010 je imela veliko dela naša stanovanjska komisija. Zgrajen je bil 8-stano-vanjski objekt za upokojence. Problem je bil, ker mnogi interesenti s svojimi nizkimi pokojninami na žalost niso uspeli na razpisu. Sedaj je objekt naseljen. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev v MZDU Ormož damo kako donacijo svojim društvom. Del sredstev pa po načrtu vlagamo v svoj dom. V letu 2009 smo uspeli asfaltirati in urediti okolico doma, zasluga gre županu g. Alojzu Soku. Z veseljem ugotavljam, da je sodelovanje z vsemi župani naših občin izredno korektno - dobro. Delo društev upokojencev MZDU Ormož združuje osem društev upokojencev. Vsa društva so izredno aktivna. Takoj na začetku moram poudariti, da je to zasluga predsednikov društev in UO ter NO, pa še mnogih prostovoljcev. V vseh DU organizirajo letovanja za svoje člane, zanimive izlete, piknike in razne oblike druženja. Posebno aktivni so športniki po DU, še posebej tekmovalci v visečem kegljanju. Ti se letno udeležijo tudi 18 tekem. V zadnjem času se ta športna dejavnost širi. DU in tudi posamezniki gradijo nova kegljišča. Aktivni so ribiči, kegljači, strelci. Na novo se pojavljajo še tekme v pikadu. Na kulturnem področju delujejo v DU pevski zbori, folklorne skupine in ljudski godci. Vsa DU se aktivno vključujejo v dogajanja po KS in v občinah. Finančna sredstva, ki jih pridobivamo iz občinskih proračunov, so odvisna tudi od tega. V nekaterih DU izvajajo akcijo Pomoč starejšim. To je pohvalno. Sodeluje veliko prostovoljcev. Vendar to v mnogih primerih povzroči problem, saj v DU nimamo finančnih rešitev za posamezne kritične primere. Ob rob MZDU Ormož in DU smo del civilne družbe. Tako zveza in društva nismo strankarsko opredeljeni. To je stvar posameznika. Blizu smo tistim, ki v okviru socialne države zagovarjajo čim boljši položaj upokojencev. Trenutno nam ne kaže najbolje. Toda upanje ostaja: »Saj nas sonce ima rado.« Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 ZGODILO SE JE 9 P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan z najsodobnejšo polnilno linijo vina v Sloveniji Največji slovenski vinogradnik svoj dolgoročni razvoj usmerja na mednarodne trge Podjetji P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan bosta v naslednjih petih letih do 70 odstotkov pridelanega vina izvažali po vsem svetu. Do konca letošnjega leta so v obeh podjetjih predvidene investicije v skupni vrednosti 5 milijonov evrov. Podjetji P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan sta 5. maja v družbi 130 poslovnih partnerjev, vinarjev in predstavnikov občin slavnostno zagnali najsodobnejšo polnilno linijo za vino v Sloveniji. Ta bo v eni uri napolnila 6000 steklenic najkakovostnejših vin iz Ljutomersko-Ormoškega vinorodnega okoliša. S tem sta podjetji naredili pomemben korak k izpolnitvi cilja, da v naslednjih petih letih do 70 odstotkov pridelanega vina izvozita na mednarodne trge. Razvojno investicijski cikel, ki so ga v obeh podjetjih zagnali s prihodom novega lastnika, družine Puklavec, je z letošnjo naložbo v novo polnilno linijo doslej znašal 3 milijone evrov, do konca leta načrtujejo investicije v skupni vrednosti 5 milijonov evrov. Te se bodo izvajale predvsem z vlaganjem v obe vinski kleti ter z vlaganjem v znanje 224 zaposlenih podjetij P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan. Razvoj obeh družb bo dolgoročno temeljil na njunem združevanju in zagotavljanju siner-gij, kakor tudi na prestrukturiranju prodaje s še večjo usmerjenostjo h kupcu. Zato je, s ciljem po lastni prodajni mreži, družina Pukla-vec že ustanovila podjetja na Nizozemskem, Kitajskem in v Nemčiji. Nova polnilna linija predstavlja pomemben mejnik v razvoju podjetij P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan, ki sta od začetka leta 2009 v lasti družine Puklavec. Potem ko so z združitvijo obeh podjetij, njunih kleti in 623 hektarji vinogradov, postali največji vinogradnik v Sloveniji, so sinergije doslej izkoriščali predvsem z združevanjem poslovnih funkcij in enolo-gije. Upravljanje obeh podjetij je z januarjem 2010 prevzel Boštjan Klemenčič, kleti v Ormožu in Ljutomeru pa so združili pod vodstvom enologa Mitja Herge. Naložba v skupno polnilno linijo je sedaj združila tudi proizvodno funkcijo obeh podjetij in pomeni nadaljevanje stabilnega dolgoročnega razvoja, ki ga zagotavlja novi lastnik. Za doseganje dolgoročnega razvoja in uresničitve ciljev, ki so si jih lastniki zastavili pri internacionalizaciji vin podjetij P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan, so posebej pomembne investicije. Že lani so 1,5 milijona evrov vložili v opremo kleti, letos pa nadaljevali z naložbo v najsodobnejšo polnilno linijo. Del te investicije v skupini vrednosti 3 milijonov evrov je subvencionirala tudi država. V vodstvu se zavedajo, da je eden najpomembnejših členov in ključni element uspeha obeh družb 155 zaposlenih P&F Jeruzalem Ormož in 69 zaposlenih P&F Ljutomer-čan, zato veliko vlagajo v njihovo izobraževanje in usposabljanje, zavedajo se tudi pomena stimulacije. Poleg investicij v kader in opremo je za prodor na tuje trge pomemben pristop k prodaji. Ta je z izvedenim prestrukturiranjem še bolj sistematičen, ko gre za zagotavljanje potreb kupcev. S posodobitvijo domačih znamk vin P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan so se osredotočili na ohranjanje tradicije in dodatno izboljšanje kakovosti vin, ki jih zagotavljajo z vrhunsko eno-logijo in tehnologijo nove polnilne linije. Z uvedbo znamke vin puklavec&friends, ki je namenjena za mednarodne trge, pa bodo ponesli ime regije in slovenskih vin po svetu. V ta namen je družina Puklavec že ustanovila podjetja na Nizozemskem, «z« L . it' - t - ' V, f i Obisk svetovnega prvaka vse fotografije: Arhiv P&F Puklavec Kitajskem in v Nemčiji, saj bodo na ta način tržišča, na katerih prodajajo vina, še bolje spoznali in kupcem ponudili vrhunsko kakovost. »S tem sledimo svoji viziji, v petih letih postati eden od desetih najboljših proizvajalcev belih vin v Srednji Evropi,« je ob odprtju dejal direktor P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan Boštjan Klemenčič. Trak so slavnostno prerezali lastnik podjetij P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan Vladimir Puklavec, župan Občine Ormož Alojz Sok in podžupan Občine Ljutomer Jože Klemenčič. Še pred uradnim odprtjem nove polnilne linije so se konec aprila v Ormožu zbrali zaposleni obeh podjetij in si prvi ogledali novo pridobitev. Druženje so nadaljevali ob pristni prleški hrani in nazdravili z lju-tomerčanom in jeruzalemčanom iz prvih steklenic, ki so bile napolnjene na novi liniji. Zaposleni, zbralo se jih je čez dvesto, so v spomin na ta posebni dogodek prejeli tudi rumene majice z logotipom podjetja in imeni vseh zaposlenih. Z veseljem so jih oblekli in v njih pozirali pred novo polnilnico, v nebo pa je poletelo še 224 rumenih balonov z njihovimi imeni. Vse tri znamke vin Jeruzalem Ormož, Ljutomerčan in puklavec&friends se redno pojavljajo na domačih in mednarodnih sejmih in ocenjevanjih vin, kjer žanjejo vedno večje uspehe. Tako so letos prejeli že 24 priznaj za vina letnika 2009 na mednarodnih ocenjevanjih Concours Mondial de Bruxelles (zlati medalji za traminec in sauvignon), Decanter World Wine Awards London (srebrna medalja za traminec, bronasta medalja za šipon in terase ter pet priporočil), International Wine and Spirits Competition (srebrna medalja za sauvignon, bronasta medalja za sivi pinot in za tri vina iz nove linije vin za gostinstvo) in International Wine Challenge (bronasta medalja za renski rizling in osem priporočil). Poleg uspehov na sejmih, prihajajo odlični odzivi tudi od kupcev iz tujine, zato sta podjetji na dobri poti, da dosežeta zadani cilj, 70-odstotni delež prodaje v tujini in uvrstitve med najboljše proizvajalce vin. Podatki o najsodobnejši polnilni liniji v Sloveniji Nova polnilna linija je v celoti avtomatizirana in elektronsko vodena, zaradi česar je možno prehajanje iz artikla na artikel v desetih minutah, za kar je stara linija potrebovala šest ur. Poleg te bodo polnjenje steklenic od sedaj spremljale številne druge tehnološke izboljšave, ki bodo prispevale tudi k višji kakovosti vin iz Ljutomersko-Ormoških goric. Tako bo vnos kisika med polnjenjem manjši od 0,05 ppm, kar bo vplivalo na kakovost in dolgoživost vin, v fazi polnjenja pa bo zagotovljena tudi sterilnost, zaradi česar bo moč zmanjšati uporabo enoloških sredstev. Na liniji je šest kontrolnih točk, ki so nadzorovane preko centralnega sistema in so garancija kakovostnega polnjenja, hkrati Kolektiv P&F Jeruzalem Ormož pa omogočajo odstranjevanje morebitnih pomanjkljivosti. Linijo je možno nadzorovati na daljavo, vsi postopki in procesi pa se samodejno shranjujejo, kar omogoča sledljivost. Ker je linija sinhronizirana in avtomatsko vodena, jo bodo sedaj lahko oskrbovali samo trije operaterji, za kar je prej bilo potrebnih devet ljudi. Celoten prostor in linija sta urejena v skladu z zahtevami HACCP standarda, katerega certifikat je podjetje P&F Jeruzalem Ormož pridobilo v mesecu aprilu. 2. festival pesmi o vinu privabil številne obiskovalce Peter Kirič, direktor in odgovorni urednik Zavoda za informiranje Ormož_ Na god zavetnika vinogradnikov Svetega Urbana, ki goduje 25. maja in je mnogo manj poznan kot zavetnik vinarjev Sveti Martin, je bil že drugo leto zapored izveden festival, name-njem promociji vinske dežele, kot Prlekija nedvomno je, trte, ki rodi to najbolj naravno pijačo na svetu, in pesmim, ki jih v dobri družbi ne manjka. Čeprav petek, 21. maj, ni bil najbolj obetajoč dan, vsaj po vremenu sodeč ne, sta se organizatorja 2. festivala pesmi o vinu, Radio Prlek iz Ormoža in podjetje LipArt events iz Ljubljane, odločila za skrajno drzno, vendar v končni fazi edino pravilno odločitev, in festival izvedla v zavetju mogočnih zidov ormoškega gradu, ki je ponujal odlično naravno zvočno in televizijsko kuliso. Na dvorišču ormoškega gradu so bile predstavljene nove vinske pesmi (15) na 2. festivalu pesmi o vinu, kjer so se predstavili ansambli, posamezniki in skupine. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: predsednik komisije Zmago Štebih, akademski glasbenik in prof. trobente, ter člana Dušan Toma-žič, prof., urednik v RTV centru Maribor in lanskoletni zmagovalec 1. festivala pesmi o vinu po izboru strokovne komisije, harmonikar in vodja ansambla Lojzeta Ogo-revca Lojze Ogorevc, je razpisane nagrade podelila naslednjim izvajalcem 2. festivala pesmi o vinu. Nagrado za najboljšo melodijo festivala, v znesku 600 EUR, je osvojil ansambel Ko-štruni iz Brezovcev pri Polenšaku za pesem »Nazdravimo Sloveniji«. Avtor glasbe in besedila je Franc Branko Vičar. Nagrado za najboljšo izvedbo po izboru strokovne komisije v vrednosti 1.000 EUR so prejeli člani ansambla Zlati dečki iz Stojncev v Občini Markovci, ki so predstavili skladbo z naslovom Čudna je družica vinska kaplja, avtorice besedila Vere Šolinc in avtorja glasbe Braneta Klavžaja. Nagrada občinstva v vrednosti 1.000 EUR je osvojil ansambel Žargon iz Godenincev v Občini Središče ob Dravi; navdušili so s pesmijo Sladko vince, rdeča lička. Avtor besedila je Matjaž Vrh, avtor glasbe pa Jure Založnik. Strokovna komisija za besedilo, ki ji je predsedovala Nataša Bolčina- Žgavec, se je odločila nagrado razdeliti. Po 300 EUR sta prejela Vera Kumprej za besedilo pesmi Pridite na trgatev, ki so jo izvajali člani ansambla Fantje izpod Vurberka in Vedran Franc Husar za pesem Lepši svet, ki jo je tudi sam predstavil. Odlična publika in prepolno dvorišče ormoškega gradu so bili dokaz, da imajo ljudje tovrstno glasbo radi, sicer pa gre na festivalskem prizorišču za posebnost, saj je določena le tematika (pesmi o vinu) in ne zvrst glasbe. Mnogi obiskovalci prireditve so, žal, morali ostati pred grajskimi vrati, kjer pa je potekala predstavitev vinogradnikov in ponudnikov turističnih storitev in spominkov. Ormož tako postaja prepoznavno festivalsko mesto, ki ima mnoge priložnosti nadgradnje in razvoja v turističnem smislu, vendar bo treba za to združiti moči in delovati skladno. Ob tej priložnosti gre zahvala vsem, ki ste podprli izvedbo 2. festivala pesmi o vinu z željo, da v prihodnje iz tega dogodka naredimo zgodbo, ki bo v Ormož privabljala množice iz vse Slovenije in jim ponujala možnosti in priložnosti za vračanje v našo lepo Prlekijo. Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 flrmfi&lw „„„j,-«,_ZGODILO SE JE Da bo staro spet novo Anja Kelemina, Nataša Zorec in Tamara Jurkovič Res je, da je od 22.4.2010 poteklo že kar nekaj časa, ampak prav je, da se ga spomnimo. Na ta dan namreč počastimo svetovni dan zemlje. V Mladinskem centru Ormož ga vsako leto zaznamujemo na prav poseben način. Letos smo se odločili, da pripravimo delavnico izdelave papirja, s katero smo ljudem prikazali, da se star papir lahko porabi v koristne namene. Z malo truda lahko naredimo novega, ki je zelo primeren za pisanje voščil, vabil ali česa podobnega. Ker je na ta dan tudi svetovni dan brez avtomobila, smo razstavili nogavice, ki smo jih predhodno dali na izpušne lonce naključnim avtomobilom. S tem smo prikazali, kako emisije izpušnih plinov onesnažujejo naše okolje, ljudi pa smo želeli ozavestiti, da bi se bolj posluževali javnih prevoznih sredstev, se na krajšo pot podali peš ali s kolesom. Ugotovili smo, da starejši letniki avtomobilov bolj onesnažujejo okolje od mlajših, pozna pa se tudi razlika med avtomobili, ki uporabljajo bencinske ali dizelske motorje. 26. in 28.4. smo za otroke, ki bi med počitnicami radi ustvarili kaj novega pripravili počitniške ustvarjalne delavnice in jih poimenovali DA BO STARO SPET NOVO. Mladim »raziskovalcem« smo ponudili možnost izdelave papirja, star lesen stol smo polepili s časopisnim papirjem in dobili novega, izdelali smo mizo in stol iz plastičnih kozarcev ter oglasno tablo z nazivom DA NE POZABIM. Delavnice smo vodile Anja, Nataša in Tamara. Pravljice naših babic Anja Kelemina, Nataša Zorec in Tamara Jurkovič "T^ravljice, ki so mi jih pripovedovali v Z/JT otroštvu, imajo globlji pomen kakor resnice, katerih me je naučilo življenje,« so besede Friedricha Schillerja, nemškega pesnika. dramatika in zgodovinama. Ker se tudi na Mladinskem centru Ormož zavedamo, da so pravljice pomemben del srečnega in izpolnjujočega otroštva, smo pripravili pravljične urice, ki so potekale v mesecu maju na vseh osnovnih šolah v naši občini. Pravljične urice so oblika književne vzgoje, pri kateri otroci širijo svoje literarno obzorje in si bogatijo besedni zaklad. Ljudske pravljice prinašajo v današnji hitri svet vrednote, ki so se kalile dolga stoletja: dobroto, poštenje, zaupanje, pomoč in spoštovanje tistih, ki so najbolj nemočni in potrebni zaupanja ter razumevanja. Zato smo zbrali nekoliko manj znane slovenske ljudske pravljice, jih združili pod naslovom Pravljice naših babic in jih na prijazen ter zabaven način približali otrokom. Po dinamičnem začetnem spoznavanju in uvodu v pravljično urico so otroci prisluhnili doživeti interpretaciji pravljice. Sledil je kratek pogovor o pravljici in občutkih, ki so jih doživljali med poslušanjem. Nato pa so se lotili poustvarjanja, ki je temeljilo na oblikovanju pozitivnega odnosa do književnih del in na krepitvi dobrih medsebojnih odnosov. V zahvalo za pozorno poslušanje in sodelovanje so otroci dobili bralne znake, ki so vzpodbuda za samostojno branje in gojenje nadaljnje ljubezni do knjig. Ob koncu pravljičnih uric smo vse otroke povabili na otroško gledališko predstavo z naslovom Deklica in njeni prijatelji. Gre za zgodbo o vrednotah in prijateljstvu, ki so jo z izjemnim igralskim talentom predstavili otroci iz otroškega gledališča Tara. Dragi starši, preživite čim več kvalitetnega prostega časa s svojimi otroki ob pravljicah, saj vsi otroci sveta potrebujejo zagotovilo, da na koncu dobro premaga zlo - včasih je pravljične junake strah, toda ko pokažejo pogum, premagajo težave in uresničijo svoje sanje. Štiri sekunde za rokovanje Tamara Jurkovič in Nataša Zorec tiri sekunde so dovaolj za rokovanje«, nas je poučil prekmurski bon-tonolog Saša Županek, za katerega mislim, da ga prav posebej ni treba predstavljati. Gre za človeka, ki nam svetuje na področjih zunanjega videza, bontona in javnega nastopanja, pogosto pa nastop »začini« s kakšno šaljivo življenjsko izkušnjo. V sklopu treh gostovanj v Ormožu je predaval na povabilo Mladinskega centra Ormož. Da je brez dlake na jeziku, nam je takoj po prvem maju dokazal na poučno-šaljivem večeru Moda pred korakom v Domu kulture. Najprej nam je povedal, kako je pravilno, nato pa na slikovit način pokazal napake. Beseda je tekla o umivanju, depilaciji, lasnem narastku, uhanih, kariesu, »C« košarici, prhljaju, ustnem zadahu, kravatah, belih nogavicah, Lojzetu Slaku, »žepnem biljardu« ipd. Čez štirinajst dni, na poučno-zabavnem predavanju, poimenovanem Bom reko, da s sončnimi očali prekrita pleša ni najbolj okusna, pa nas je opozoril na napake, ki jih počnemo v vsakdanjem življenju. Narava človeka je pač taka, da se najraje iz udobnega in varnega naslanjača norčuje iz napak politikov, poslovnežev in drugih, ki se (neizkušeni) potijo pred kamero. Ko pa smo sami izpostavljeni, pa nemalokrat nastopijo težave... Na tretjem predavanju smo slišali teme, kot so: kako se pravilno predstaviti, kakšno je primerno in pravilno rokovanje, koga vikati, koga tikati, kdo predlaga tikanje; kako se vesti pri telefoniranju, kdaj vse je treba potrkati in kdaj ni treba; kako naj se kadilci vedejo v družbi z nekadilci, kakšna so primerna oblačila za vsak dan. Vse to je seveda predstavil na njemu lasten način in tako navdušil veliko množico ljudi. S predavanj so vedno znova odhajali nasmejani, predvsem pa s polno glavo na novo pridobljenega znanja. Uspeh veteranov Emil Trstenjak_ Medobčinske lige v malem nogometu v Ljutomeru se je udeležilo sedem ekip iz Ljutomera, Ormoža, Sv. Tomaža, Križevcev in Razkrižja. Ekipo ŠD Mladost so sestavljali: vratar Emil Trstenjak, Franc Bombek, Andrej To-polinjak, Stanko Čurin, Darko Sklepič, Milan Borko, Miran Tušek, Dušan Kosec, Anton Štrucl, Franc Kmetec, Mirko Meško in Dejan Vnuk. Ekipa je začela prvenstvo z zmago. Sledila je poškodba vratarja Emila Trstenjaka, pozneje pa je moral odnehati zaradi zdravstvenih težav še Andrej Topolinjak. Kljub odsotnosti zaradi poškodb, bolezni ter drugih odsotnosti posameznikov je ekipa ohranjala dober ritem do konca prvenstva. Nagrada za trud je bilo osvojeno drugo mesto. Boljša je bila le ekipa Makoter iz Ljutomera. Ob tej priložnosti se ŠD Mladost zahvaljuje vsem igralcem za njihov trud in požrtvovalnost, posebej pa še igralcema Miranu Tušku iz Pušincev in Francu Bombeku iz Ormoža, ki sta priskočila na pomoč v trenutku, ko je bilo to potrebno. Čestitke veljajo celotni ekipi, ki tudi sicer povsod dosega dobre rezultate med svojimi vrstami. Želimo jim mnogo zdravja in dobre igre nogometa še naprej. Srečanje gasilk GZ ormož Natalija Fajfar Gasilke Gasilske zveze Ormož smo v začetku maja organizirale srečanje članic. Tokrat ga je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Senešci. Pred gasilskim domom se nas je zbralo okrog 88 članic. Sprejele so nas domače gasilke z dobrodošlico. Pridružile so se nam članice iz GZ Središče ob Dravi in Svetega Tomaža. Podale smo se na pohod in si ogledale lončarstvo Plohl v Vičancih. Tam so nam podarili za spomin na srečanje izdelke iz gline. Pot smo nadaljevale do vikenda Plohlovih, kjer smo si ogledale klet s staro prešo. Na vikendu članice Stanke Štagar smo se okrepčale in se tako počasi vrnile do gasilskega doma, kjer so nam domači gasilci pripravili pogostitev. Po oddihu in pogostitvi smo si ogledale še male pasemske živali članice Lidije Štagar. Na srečanju je bil prisoten tudi predsednik GZ Ormož Jožef Šterman. Polne vtisov čudovitega popoldneva v Se-nešcih smo se razšle v upanju, da se spet kmalu snidemo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem članicam in članom Prostovoljnega gasilskega društva Senešci za dobro izvedeno srečanje, še posebej predsednici Darji Škvorc Bes in voditeljici članic Mileni, za podporo in pomoč pri organizaciji predsedniku GZ Ormož Jožefu Štermanu ter tajnici Marti Žnidarič. Blagoslov kapele v Stanovnem Natalija Fajfar_ V nedeljo, 30. maja, je bilo v Stanov-nem še posebej slovesno. Tamkajšnji krajani so počastili obnovitev kapele v bližini Kolaričevih, ki se imenuje Ščiričeva kapela. Kapelica stoji tam že od leta 1858, predvidevajo pa, da je bila na istem mestu postavljena že veliko prej. Posvečena je Lurški materi božji, sv. Rok in sv. Anton pa sta priprošnjika. Kapelico so začeli obnavljati leta 2008, ko je Branko Kolarič zaprosil za pomoč pri obnovitvi Občino Ormož, ki je prošnjo tudi uslišala. Seveda brez pomoči krajanov prav tako ne bi šlo. Zidarska in gradbena dela je opravilo zidarstvo Kump iz Moravcev pri Mali Nedelji, tesarska dela pa je opravil Marjan Filipič iz Lahoncev. Na koncu so prišli na vrsto še pleskarji, večji del tega je opravil Ivan Žni-darič iz Ljutomera. Po dokončanem delu je bilo treba kapelico še blagosloviti. Pred kapelico je zadnjo nedeljo v maju potekala slovesna sveta maša z blagoslovom, vodil jo je duhovnik Tone Košar. Zbralo se je veliko vernikov od blizu in daleč in niti kaplje dežja niso pregnale zbrane množice. Slovesnost so polepšali še člani Prleškega konjeniškega kluba, za katerimi so zbrani odšli pod šotor. Sledila je manjša pogostitev, ki so jo pripravili tamkajšnji krajani. Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 ZGODILO SE JE ■J a 11 L«K1 A- Droge v našem kraju Edvard CVETKO, komandir Policijske postaje Ormož_ Policijska postaja Ormož je v sodelovanju z Medobčinsko lokalno akcijsko skupino za preprečevanje odvisnosti na območju Občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi v četrtek, 3.6.2010 ob 18.00 uri, v dvorani gradu Ormož organizirala okroglo mizo z naslovom DROGE V NAŠEM OKOLJU. Na okrogli mizi so bili gostje dr. Andrej KASTELIC, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, dr. Aleš FRIDL, Psihiatrična bolnica Ormož, predsednik LAS g. Stane Ivanuša in zazdravljeni zasvojenec Brane Miličevič. Na okroglo mizo so bile povabljene različne institucije oz. ustanove iz UE Ormož kot so Psihiatrična bolnica Ormož, Zdravstveni dom Ormož, CSD Ormož ter predstavniki lokalnih skupnosti oz. občin, vse osnovne šole in gimnazija ter predstavniki sosednjih LAS in predstavniki medijev. Skupaj se je okrogle mize udeležilo 50 udeležencev. V uvodu je dr. Andrej Kastelic nanizal podatke in ocene Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami zaradi zlorabe drog v EU ter predstavil nekatere različne metode in programe za zdravljenje odvisnosti od prepovednih drog. Na širšem ptujsko-or-moškem območju ni nobenega centra za zdravljenje odvisnosti, ki so sicer v zdravstvenih domovih, kjer poteka ambulantna obravnava. Dr. Aleš Fridl iz Psihiatrične bolnišnice Ormož je predstavil anketo, ki jo je LAS leta2008 o rabi alkohola in drog izvedla med učenci zadnjega razreda osnovnih šol in dijaki četrtega letnika Gimnazije Ormož ter med zdravljenci od odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Verjetno je med temi podatki še najbolj zaskrbljujoče zanimanje za heroin že pri osnovnošolcih. Stane Ivanuša je bil v dvojni vlogi, in sicer kot predsednik LAS ter kot kriminalist Policijske uprave Maribor. Poudaril je dejstvo, da so prepovedane droge kompleksen družbeni problem, s katerim se srečujejo različne institucije na območju UE Ormož. V nadaljevanju je predstavil podatke o gibanju oz. naraščajočih trendih uživalcev prepovedanih drog na širšem ormoškem območju. V ormoški lekarni so leta 2007 prodali 231 inzulink, leta 2008 - 730, leta 2009 pa 570. Vzrok za nekoliko manjšo prodajo v lanskem letu je aktivnost društva Zdrava pot, ki je v letu 2009 začelo tudi po občinah Upravne enote Ormož razdeljevati igle, vbrizge, alkoholne vate in kondome. V Ormožu in okolici so tako lani razdelili 5400 inzulink, 9600 alkoholnih robčkov in 720 kondomov. Povečalo se je tudi število interventnih medicinskih posredovanj zaradi prevelikih odmerkov droge, tako jih je bilo v lanskem letu dvajset. Za tako majhno območje veliko, veliko preveč. Za vse prisotne je bila posebej zanimiva življenjska zgodba zazdravljenega zasvojenca g. Braneta Miličeviča, ki je trenutno zaposlen v Zavodu Pelikan in v Karitasu. Predstavil je svojo življenjsko pot od začetka uživanja prepovedanih drog, pa vse do odločitve za zdravljenje v komuni. Sedaj na podlagi svojih izkušenj, z različnimi predavanji in obiski, pomaga mnogim drugim, ki želijo zaživeti brez drog. Sledili so razprava, razmišljanja in predlogi obiskovalcev ter vprašanja, na katera so odgovarjali osrednji goste. Podatki o strmem povečevanju odvisnikov od prepovedanih drog na širšem ormoškem območju gotovo narekujejo od vseh institucij, ki se kakor koli ukvarjamo s to problematiko, predvsem pa od staršev oz. sorodnikov, da se soočimo s tem dejstvom in da vsak na svojem področju dela ter s skupnimi močmi naredimo nekaj več predvsem s preventivo in seveda tudi z zdravljenjem oz. s pomočjo odvisnikom in njihovim družinam. RKS OZ Ormož Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož_ Rdeči križ Slovenije, Območno združenje (RKS OZ) Ormož, tudi v letu 2010 namenja pozornost in čas izvajanju tradicionalnih programov na različnih področjih. Poglavitna naloga na področju krvodajalstva je pridobivanje krvodajalcev in organizacija akcij za Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana in bolnišnico Ptuj. Dvodnevne akcije, ki je potekala februarja v prostorih Osnovne šole Ormož se je udeležil 201 krvodajalec, na transfuzijskem oddelku Bolnišnice Ptuj pa je do konca maja darovalo kri 99 krvodajalcev. V okviru februarske akcije smo krvodajalce povabili tudi k podpisu pristopne izjave o darovanju organov po smrti. 12. junija, ko zaznamujemo Svetovni dan krvodajalcev, se je tradicionalnega srečanja v Verže-ju udeležila večja skupina krvodajalcev z našega področja. RKS OZ Ormož je izvajalec programov, ki jih pripravlja strokovni center za prvo pomoč in druge strokovne komisije pri glavnem odboru RKS. Do sredine junija se je tečaja za prvo pomoč voznikov motornih vozil udeležilo 72 občanov. Aktivno smo se vključili v priprave ekipe učencev iz Osnovne šole Velika Nedelja, ki se je 7. aprila udeležila regijskega preverjanja znanja iz prve pomoči za osnovnošolce na Ptuju, v tednu Rdečega križa pa smo bili organizatorji in izvajalci medobčinskega kviza za osnovnošolce na temo Preprečevanje nezgod in prva pomoč. Kviza, ki je potekal 14. maja, se je udeležilo 14 ekip iz 7 osnovnih šol. Ekipe so bile na kviz izvrstno pripravljene, razlike v osvojenih točkah so bile minimalne. Prvo mesto so osvojile učenke Osnovne šole Središče ob Dravi, pred ekipama Osnovnih šol Ivanjkovci in Sveti Tomaž, ki sta si delili drugo mesto. Na izobraževanje za obnovitev licence za predavatelje prve pomoči smo poslali dve zdravstveni delavki. 5 pomočjo gradiv iz založbe RKS, CINDI, IVZ RS in drugih izvajamo preventivno zdravstveno vzgojno dejavnost. Posebno pozornost namenjamo ozaveščanju mladih in prav tukaj se delo prepleta z delom Medobčinske LAS za preprečevanje zasvojenosti na področju Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. V zdravstvenovzgoj-nih kotičkih, ki so postavljeni v 7 vrtcih, je bilo v šolskem letu 2009 - 2010 razdeljenih 2297 enot gradiv, v 7 osnovnih šolah in Gimnaziji Ormož pa 2759. Za varovance Centra starejših občanov smo organizirali 6 predavanj, vključili smo se v pet zdra-vstvenovzgojnih aktivnosti za občane (predavanje Menopavza in klimakterij v KS Miklavž pri Ormožu, predstavitev dela v okviru akcije Dan za spremembe v Ormožu, sodelovali z društvom za osteoporozo pri izvajanju meritev kostne gostote v Ormožu in pri Svetem Tomažu ter soorganizirali predavanji Srčno žilne bolezni v Rakovcih in Krvodajalstvo pri Svetem Tomažu). Na postajah prve pomoči Rdečega križa smo izmerili tlak, sladkor in holesterol v krvi 430 občanom. V avli občine Ormož smo imeli postavljeno razstavo v počastitev Tedna RK, v Vrtcu Ivanjkovci pa že januarja Bolezen 21, sto I et j a Klavdijo Simonovič, Skupnost Srečanje Sveta Trojica Dandanes, v 21. stoletju, ko se človeštvo bori z največjimi naravnimi katastrofami v zgodovini človeštva, s svetovno gospodarsko krizo, južna polobla sveta pa tudi v veliki večini z lakoto, se štirje fantje iz vseh koncev Slovenije, dva Primorca, najmlajši med nami je Notranjec in en Dolenjec borijo za novo življenje. Novo življenje v tem smislu, da se spopadejo in borijo verjetno z največjim problemom današnjega časa, ki je že razširjen v skoraj vsaki slovenski vasi. To je odvisnost od katere koli stvari, naj bo to alkohol, droga, igre na srečo, računalnik, nakupovanje nepotrebnih stvari. V Angliji že odpirajo kliniko za zdravljenje mladih, tudi otrok, ki preživijo več kot 18 ur na dan za računalnikom. Vse več ljudi je tudi odvisnih od tablet, ki jih zdravniki vsakodnevno predpisujejo. Ljudje se navadno ne znajo soočiti z vsakdanjimi problemi, potolažijo se s tem, da čakajo v prepolnih čakalnicah na može v belih haljah, s tem pa tudi z lahkoto pridejo do raznih stabilizatorjev umora. Statistike kažejo, da letno napišejo 250.000 receptov za psihoaktivne substance. Velik problem v Sloveniji, ki se ga niti ne zavedamo! To pomeni, da skoraj vsak tretji Slovenec v delovnem razmerju danes uživa te sintetične droge. Zahvala, da se mi lahko zdravimo zaradi tega problema, gre predvsem občanom Svete Trojice in Občini Lenart ter patrom Frančiškanskega samostana nad Trojiškim jezerom. V mesecu maju, točno 26.5., smo praznovali 6. obletnico tega centra. Trenutno je v Sloveniji odprtih pet moških centrov in en ženski center Skupnosti Srečanje. Že v besedah skupnost, srečanje je poudarjeno, da se je naša zgodba začela s čisto naključnim srečanjem ustanovitelja duhovnika Don Pierina in prvega člana, potrebnega tega terapevtskega programa, z imenom Alfredo. Daljnega 13. februarja 1963 je Don služboval v Vatikanu kot tajnik kardinala Santiaga P. Ta mu je naročil, naj odnese določene papirje v podpis papežu. Ko je Don v naglici, da bi čim prej prišel, prečkal trg Na-vana, je na stopnišču srečal Alfreda. Ta ga je prosil, naj mu pomaga. Hotel mu je podariti nekaj drobiža, vendar je denar zavrnil in mu rekel, da je bolan. »Če si bolan, te peljem v bolnico.« Odgovor je bil, da je že večkrat poskusil, pa je bilo vse zaman. Don mu je na koncu ponudil svoj dom, v katerem je živel s slepo mamo in s sestro. Te so ga hotele prepričati, naj vendar Alfreda nažene iz stanovanja, saj ga bo okradel in bodo ostali brez vsega. Čez približno pol leta se je to tudi zgodilo. A vendar je Alfredo kljub temu še enkrat potrkal na Donova vrata. Seveda, dobrosrčni duhovnik ga je še enkrat sprejel pod svojo streho, vendar je zdaj postavil določena hišna pravila, katerih se mi še danes držimo in jih upoštevamo. Vse skupaj se je začelo po tem naključnem srečanju širiti po Italiji in kasneje tudi v veliko držav na vse kontinente sveta. V skoraj petdesetih letih je s pomočjo dobrih ljudi, predvsem pa njega samega, saj je pomagal več kot 350 000 odvisnikom iz vseh smeri neba. V Sloveniji je v metadonski program vključenih približno 10.000 ljudi, predvsem mladih med 15. in 35. letom starosti. Ta številka je bolj statistična, saj je uživalcev, če poudarimo še alkohol in tablete, veliko več. Torej dnevni odmerek droge v naši državi potrebuje veliko ljudi, nekateri odvisniki pa dnevno porabijo tudi več denarja kot je najnižja plača delavke, zaposlene, npr. v tovarni Mura v Murski Soboti. Seveda si večino tega odvisnik nakrade, oziroma protipravno pridobi. V veliko družinah se pojavi ta problem, pa si ljudje zatiskajo oči oziroma se dobesedno bojijo soočiti s tem problemom, živijo v prevari, češ, saj se to v naši družini ne more zgoditi. V današnji družbi in tempu življenja se odvisnik zelo lahko skrije prvih nekaj let odvisnosti, kajti ima službo, tudi avtomobil in frizuro po zadnji modi. Toda s časoma dnevno porabi več, kot zasluži. Ni več kos situaciji. Podzavestno sledijo kraje najprej doma, potem pa še v bližnji okolici. Gotovo bo držalo, da si noben državljan ne želi živeti v državi, polni kriminala, kraj in raznih prevar. Tako je vključitev odvisnikov v metadonski program brez čakalne dobe urejena v slabi uri. Odvisnik dnevno dobi svoj odmerek, tudi za konec tedna poskrbijo, tako da v petek odnesejo odmerek domov. V večini primerov se potem metadon na črnem trgu menja za drogo. Seveda so potencialni kupci tega tisti odvisniki, ki se v ta program ne vključijo zaradi sramu oziroma strahu pred tem, kaj jim bodo rekli doma. Predvsem bo v prihodnje treba veliko več preventivnih projektov za boj proti temu problemu in pripraviti mladino, da spremeni način razmišljanja. Ne pa, da se pred vsako oviro zatečejo k opijatom. V življenju včasih zelo koristi, da razumemo druge in da ne razmišljamo, da nas nihče ne razume. izvedli razgovor na temo širjenja znanj o Rdečem križu z otroki vrtca. Svoje delo smo predstavili tudi študentom 4. letnika fakultete za družbene vede - smer kadrovski menedžment, ki so nas obiskali v okviru strokovne ekskurzije v mesecu maju. Socialna dejavnost je namenjena ljudem, ki so se znašli v stiski in potrebujejo pomoč. Izvajanje poteka v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in z mentorji mladih članov RK. Do sredine junija smo razdelili 288 prehrambenih zavitkov, 540 kg pralnega praška, 6905 litrov mleka, 611 kg sladkorja, 2307 kg riža, 3164 kg moke, 4265 kg testenin. Gre za pomoč Evropske skupnosti, ki jo je prejelo 2337 uporabnikov. Razdelili smo več kot 400 kg oblačil, zbrali in razdelili več kosov pohištva in gospodinjskih aparatov. Na letovanje smo poslali 11 otrok na Debeli rtič. Konec meseca maja smo z izdajo biltena sklenili projekt Mali raziskovalec, ki je vezan na šolsko leto in ga je v letu 2009 - 2010 obiskovalo 66 otrok iz 6 vrtcev. Člani Medobčinske lokalne akcijske skupine (LAS) smo obiskali skupnost Srečanje pri Sveti Trojici in spoznali delo skupine fantov v komuni. Svoje razmišljanje je eden izmed njih strnil v prispevku, ki je v tej številki objavljen posebej. Člani LAS smo bili tudi soor-ganizatorji okrogle mize Droge v našem okolju, ki je potekala meseca junija v Ormožu. Skupina prostovoljcev Rdečega križa se je 9. junija udeležila sklepne prireditve ob podelitvi priznanj najboljšim prostovoljcem v letu 2009; potekala je na Brdu pri Kranju pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in gospe Barbare Miklič Türk. Na razpis smo poslali dve prijavi. Priznanje za sodelovanje v natečaju Naj prostovoljec 2009 je prejel Gregor Rubin iz KO RK Središče ob Dravi, priznanje za sodelovanje v natečaju Naj projekt 2009 pa RKS OZ Ormož s projektom Med nami je veliko starejših ljudi - pomagajmo jim. Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 •J JiiMHxJiTA'JMt! OBVEŠČAMO / PRIPOROČAMO V BRANJE OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA ORMOŽ Ljutomerska c. 30, 2270 Ormož in JAVNA RAZVOJNA AGENCIJA OBČINE ORMOŽ Kerenčičev trg 4, 2 270 Ormož Tel.: 02 741 53 53, Fax: 02 741 53 55 Email: jara@siol.net Želite postati podjetnik? Imate inovativne zamisli in ne veste, kako jih izpeljati? Ste podjetnik manj kot 3 leta (s. p., d. o. o.) in je vaša dejavnost inovativne narave? Potem vas pozivamo, da se oglasite na OO zbornici Ormož ali Javni razvojni agenciji Občine Ormož, kjer vas bomo seznanili z ugodnostmi, ki jih lahko uživate kot podjetniki-inkubiranci. Spoštujmo življenje vseh živih bitij Štefka Kurent, Društvo proti mučenju živali_ Priznajmo, da imajo tudi živali pravico do svojega dostojnega življenja. Tudi one čutijo veselje, trpljenje, strah in bolečino kot človek. In kdor se zaveda, kaj vse te zveste živali naredijo za nas ljudi, kako pogosto se žrtvujejo, da bi človeku služile, mu pomagale, bi jim moral biti neskončno hvaležen. Največkrat na milijone živalim na svetu človek na žalost vrača z vsakodnevnim zanemarjanjem, trpinčenjem in izkoriščanjem. Prihaja poletje in pred nami so vroči, soparni dnevi. Vemo, kakšne muke morajo v tem času prenašati živali, pa naj bodo to živali za rejo ali druge domače živali. Zaščitniki živali opozarjamo vse tiste brezvestne lastnike, da so dolžni zanje poskrbeti. To pomeni poskrbeti, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. Zagotovite jim čiste in zračne bivalne prostore, poleg hrane naj imajo vedno na voljo prepotrebno neoporečno, čisto vodo. Opozarjamo, da privez živali ne sme biti moteč in boleč ali celo, da bi jim bilo onemogočeno počivanje v ležečem položaju. Gibanje jim nikakor ne sme biti omejeno. Veliko ljudi se obrača na naše društvo zaradi krutega, nehumanega ravnanja nekaterih lastnikov do psov čuvajev tako na podeželju kot v urbanem okolju. Ponovno opozarjamo vse lastnike, da svojim psom posvetite večjo pozornost, poseb- no v vročini in sončni pripeki. Naj imajo primeren senčni prostor in obvezno 24 ur na dan na voljo čisto pitno vodo ter vsakodnevni dvakratni kalorični obrok zdrave hrane. Mlade psičke hranite večkrat na dan z za njih primerno hrano. Če mora biti pes privezan na verigo, naj bo ta dolga najmanj 5 metrov, naj ima pes usnjeno ovratnico, ki ga ne sme drgniti niti stiskati. Redno mu odstranjujte zajedalce: klope in bolhe. Njegova uta mora biti zanj dovolj velika, dobro izolirana, s predprostorom in z ležiščem, kjer bo imel varno zavetje. Psa, ki je osamljen noč in dan, priklenjen na verigo ali zaprt v več ali manj tesnih pesjakih, peljite vsaj dvakrat dnevno na daljši sprehod, da se sprosti. Pes je družabno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi. Potrebuje pozornost z igro, božanjem, kajti osamljen pes trpi, počuti se zavrženega, postane plašen in bojazljiv. Psi v stanovanjskih blokih imajo zelo omejeno gibanje, so več ali manj osamljeni, zaprti v brezzračnih prostorih, večinoma so to hodniki, balkoni ali terase, izpostavljeni žgočemu soncu. Njim je nujno treba večkrat omogočiti dnevne daljše sprehode. Poskrbite za njihovo dobro počutje. Enako velja tudi za vse ostale hišne živali. Spomnimo se še na naše žejne ptice, nastavimo jim nizko, plitvo, široko in nekoliko težjo posodo z vodo, da se lahko odžejajo. Ob koncu vas ponovno prosimo, pomagajte svojim sopotnikom na zemlji, bitjem, ki nas ne morejo prositi z besedo, ampak nas le z žalostnim pogledom opozarjajo nase. Olaj-šajmo jim bivanje med nami, ne mislimo samo nase. To naj bo poziv za vse trpinčene živali. Imamo tudi zakon o zaščiti živali in vsem tistim, ki jim je malo mar, da žival trpi, je zagrožena denarna kazen, v nadalj -njem postopku pa tudi odvzem živali. Dnevi turizma na Kogu Anica Pevec Tudi letos bomo začeli 12. avgusta. Ta dan bomo predstavili novo turistično zloženko, v kateri bomo predstavili nekatere turistične ponudnike na Kogu, predstavili bomo kraj, znamenitosti na Kogu in pripravili razstavo, kjer se bodo predstavili vsi, ki lahko s svojo dejavnostjo pritegnejo turiste na Kog. V petek, 13. avgusta, bo v dopoldanskem času potekalo tradicionalno kegljanje ekip upokojencev Občine Ormož, povabili pa bomo tudi društva s ptujskega in mariborskega območja. Odkrili bomo spominsko ploščo priznanemu vinogradniku iz prejšnjega stoletja Antonu Puklavcu, ki je bil rojen na Vitanu. Pred odkritjem plošče bo na Kogu potekal simpozij o Antonu Pu-klavcu in o smereh razvoja vinogradništva v današnjem času. Zvečer bodo izvedli nogometni turnir. V soboto, 14. avgusta, bo osrednja prireditev. Začela se bo s kolesarjenjem po vinski cesti. Kuharice bodo tekmovale v kuhanju kisle »župe« na odprtem ognjišču, aktiv kmečkih žena bo spekel različne vrste pogač, na vrsti bo tretji vinski festival s kulturnim programom in z domačimi jedili. Najzanimivejši pa bo prihod slovenskih vinskih kraljic /tudi kakšen kralj ali princ pride/, kajti naša vinska kraljica Mateja Prapotnik bo po dveh letih predala vinsko krono novi kogovski vinski kraljici. Predajo bodo spremljali tudi vinski vitezi. Zaplesali bodo mladi člani folklorne skupine iz VDC Ormož. Na stojnicah bo mogoče poskušati vina najboljših kogovskih vinogradnikov. V nedeljo, 15. avgusta, pa bomo Dneve turizma sklenili s koncertom v domači cerkvi. Nastopil bo pevski zbor Kapljica iz Ormoža. Podrobnejši pregled časov prireditev bo objavljen v medijih pred prireditvami. Že sedaj pa ste prisrčno vabljeni vsi, ki ste Kog in prireditve že kdaj obiskali. Pridite tudi letos in pripeljite s seboj še svoje prijatelje in znance. Na Kogu bo tudi tokrat lepo. Občina Ormož - sonce Prlekije Andrej E. Skubic - Lahko Nadica Granduč Kdor želi brati dela zares dobrih novejših domačih in tujih avtorjev (pa tudi dela domačih in svetovnih klasikov), bo našel v zbirki Beletrina pri Študentski založbi prav to. Beletrinine knjige običajno prinašajo izvrstna spremna besedila. Že ta so poslastica za knjigo-ljubce, so prave literarnoteoretske študije. Osvetlijo avtorja kot osebnost in ustvarjalca, njegov čas in dogajalni čas v delu. Bralcu pomagajo bolje razumevati literarne umetnine, opozarjajo na drobne, samo navidezno nepomembne odtenke. Poskrbijo torej za to, da se laže približamo umetnini na idejni, stilni, jezikovni, etični in estetski ravni. Pripomorejo k temu, da se kot bralci razvijamo. Še posebej so spremna besedila dobrodošla pri dodatnem poglabljanju v svet poezije pri pesniških zbirkah. Roman Lahko Andreja E. Skubica je 224. knjiga, izdana v zbirki Beletrina. Gotovo nekateri poznate njegova romana Grenki med in Fužinski bluz. Oba sta naletela na zelo ugodne kritike poznavalcev in vnete bralce. V osnovi oba romana obravnavata soočenje s problemom narodnostne, jezikovne drugačnosti oziroma sploh z drugačnostjo. Andrej E. Skubic se poklicno teoretsko ukvarja z jezikom inje pisatelj z izjemnim posluhom za govorjeni jezik. Naj bo to mladostniški sleng, čefurščina v Fužinah ali jezik pravih ali le polintelektualcev. Mojstrsko prilagaja jezikovne posebnosti na različnih govornih ravneh značajem in situacijam. To je gotovo največja moč in posebnost tega (razmeroma) mladega slovenskega pisatelja. Pritegne pa seveda tudi z aktualnostjo in angažiranostjo na družbeni, politični in človeški ravni. Prav zadnje delo Lahko je močno angažirano, sploh v drugem delu - v Lahko II. Roman je torej sestavljen iz dveh navidez različnih zgodb. Kaj ju torej vseeno povezuje? Že to, da sta v obeh zgodbah glavni osebi dekleti, obe Agati, kar nakazuje na simbolno sorodnost s Tavčarjevo Agato iz Visoške kronike (kot vemo, obtožene čarovništva). Oba dela sta tudi dopolnjena s citati iz elektronskih pošt. Torej vključuje pisatelj internetni medij, ki je mnogo bolj, kot si mislimo, povezan s svetom (predvsem) mlajših uporabnikov. In ta internetni svet mnogo bolj vpliva na razmišljanje uporabnikov in dostikrat, žal, tudi na njihova ravnanja. V obeh zgodbah romana so avtorji spletnih zapisov na neki način tudi soavtorji dogajanja. Zgodba prve Agate je navezava na zločin, družinski pokol, v Kanadi iz nedavne preteklosti. Pisatelj je to osnovo uporabil za svojo zgodbo in dogajanje prenesel v Ljubljano. Zločinsko dejanje je s starejšim fantom izpeljalo 12-letno dekle, ki je tudi zasnovalo zločin - v imenu uporništva in iskanja popolne osvoboditve izpod »terorja« staršev. Občutkov kesanja ali vsaj zavedanja groznega dejanja ni bilo. Je to svet, ki postaja resničnost? Bojim se, da res ni zgolj fikcija, futuristična podoba naše prihodnosti. Strah me je takšnega sveta, žal mi je za izgubo mnogih dragocenih človeških vrednot. Druga zgodba se pravzaprav opira na medijsko zelo nadrobno osvetljeno dogajanje v zvezi z družino dolenjske romske družine Strojanovih. Pisatelj jo le preimenuje v družino Šarkezi. Celotno dogajanje zvemo iz prvoosebne pripovedi mlajšega uslužbenca, podsekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, sicer psihologa. Dodelijo mu zaupno in, kot se izkaže, zelo zahtevno nalogo, pripeljati na varno mlado ciganko Agato Šarkezi in njenega dojenčka. Pobegnila je namreč iz materinskega doma na njihovo »ozemlje«. Skoraj razbesneli domačini tega ne dopustijo, saj Šarkezijeve družine nočejo več sprejeti medse. Pri reševanju mu pomagata dva policista. Njihov podvig pa se čedalje bolj spreminja v srhljivko... Po spletu okoliščin se znajdejo na samo Agati in njenim znani stranski cesti, ki jih vodi v kočevski gozd. Tukaj se začnejo dogajati docela nerealni zapleti, ki udeležence pripeljejo do katastrofe in tragičnega razpleta. Kaj se v vsej tej srhljivki dogaja v čustvih in dejanjih udeleženih, še posebno vodje projekta, zvemo iz razmišljanja skoraj razčloveče-nega prvoosebnega pripovedovalca. Kje so torej resnice tistih na »pravi« in tistih drugačnih na »nepravi« strani? Pisatelj nas prepriča, da je resnica lahko samo na strani tistih, ki ravnajo po merilih človečnosti. Ne glede na tragičnost v obeh zgodbah, si ne moremo kaj, da se ne bi ob jezikovni spretnosti, ironizaciji oseb, predvsem mladega psihologa, tudi kdaj nasmejali. Zaradi vsega, kar nam nudi Andrej E. Skubic z romanom Lahko, vam delo priporočam v branje in seveda v premislek o naši resničnosti. Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 KOLEDAR PRIREDITEV KOLEDAR PRIREDITEV - julij, avgust in september 2010 JULIJ 7. 7. 2010 ob 18.00, grajsko dvorišče Ormož Festival Ormoško poletje 2010 OTROŠKA GLASBENA PREDSTAVA Andreja Zupančič: ZA.....LJUBLJENA PREDSTAVA Vstop prost INFO: TIC Ormož: 02 741 53 56 9. 7. 2010 ob 21.00, grajsko dvorišče Ormož Festival Ormoško poletje 2010 Kantavtor: ADI SMOLAR Vstopnina: 5 EUR INFO: TIC Ormož: 02 741 53 56 5. - 7. 7. 2010, Zg. Konjišče pri Apačah Taborjenje, starost 12 - 14 let INFO: Mladinski center Ormož; mcormoz@siol.net 5. - 9. 7. 2010, vsak dan od 9.00 do 12.00, OŠ Ormož in okolica Počitniške delavnice Za malico bo poskrbljeno INFO: DPM Ormož, 031 711 446 (Aleksandra Bratuša) 5. - 11. 7. 2010, Logarska dolina Poletni tabor PODVOLOVLJEK (zahtevnost izleta - srednje zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 14. 7. 2010, grad v Ormožu Podelitev maturitetnih spričeval INFO: Gimnazija Ormož, 02 / 74 00 14715. 7. 2010, od 10.00 do 12.00, v ormoškem parku Počitniške delavnice INFO: Mladinski center Ormož, 040 345 281, 02 719 41 41, mcormoz@siol.net. 22. 7. 2010, od 10.00 do 12.00, v ormoškem parku Počitniške delavnice INFO: Mladinski center Ormož, 040 345 281, 02 719 41 41, mcormoz@siol.net 23. - 24. 7. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Belopeška jezera, Ponce, Viševnik, Mangart (zahtevnost izleta - zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 25. - 27. 7. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Triglav in sedmera jezera (zahtevnost izleta - zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 26. - 30. 7. 2010, od 9.00 do 13.00, pred trgovino Mercator Velika Nedelja Aktivne počitnice DPM Velika Nedelja Za malico bo poskrbljeno INFO: DPM Velika Nedelja, 040 799 247 (Marija Rajh) 26. - 31. 7. 2010, Trije kralji 12. Otroški počitniški tabor Trije kralji INFO: Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter RKS OZ Ormož, 02 741 70 50 29. 7. 2010 ob 9.30 uri, v domski jedilnici Praznovanje rojstnih dni INFO: Center za starejše občane Ormož 29. 7. 2010, od 10.00 do 12.00, v ormoškem parku Počitniške delavnice INFO: Mladinski center Ormož, 040 345 281, 02 719 41 41, mcormoz@siol.net. Vsak dan v juliju od 12.00 - 18.00, Zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS, d.o.o., 02 719 42 80, 041 294 466 Julij 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila na terasi INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Julij 2010, grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Julij 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 AVGUST_ 7. 8. 2010 ob 12.00, Runeč Srečanje osnovnošolcev OŠ šole Runeč INFO: TD Runeč Žvab, 031 305 774 8. 8. 2010 ob 14.00, Runeč Vaške igre na Runču INFO: TD Runeč Žvab, 031 305 774 12. 8. 2009, Kog Dnevi turizma na Kogu Predstavitev zloženke INFO: Turistično društvo Kog, 031 667 473 13. 8. 2010 ob 9.30 uri, v domskih goricah Postavljanje klopotca INFO: Center za starejše občane Ormož 13. 8. 2009, Kog Dnevi turizma na Kogu Tradicionalno kegljanje ekip, simpozij o Antonu Puklavcu, nogometni turnir INFO: Turistično kulturno društvo Kog, 031 667 473 14. 8. 2009, Kog Dnevi turizma na Kogu Kolesarski maraton po Šiponovi vinski cesti, Srečanje vinskih kraljic, kuhanje kisle »župe« INFO: Turistično kulturno društvo Kog, 031 667 473 14. 8. - 16. 8. 2010 Izvir Donave, slapovi Rena, Zugspitze (zahtevnost izleta - lahka) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 14. 8. - 21. 8. 2010, Ormož O. F. A. K. (Ormoški festival aktivnih klubov) Koncerti, kino, športne aktivnosti, potopisna predavanja.. .Ob tem bodo potekale še različne delavnice (likovna, fotografska, gledališka, plesna.) INFO: MCO, KOŠ in JSKD Ormož; 040 345 281, 02 719 41 41, mcormoz@siol.net. 15. 8. 2010, Svetinje Praznik župnije Svetinje in postavljanje klopotca INFO: Turistično - kulturno društvo Ivanjkovci, 031 391 221 15. 08. 2009, cerkev sv. Bolfenka Kog Dnevi turizma na Kogu Koncert pevskega zbora Kapljica INFO: Turistično kulturno društvo Kog, 031 667 473 18. 8. - 21. 8. 2010 Mont Blanc (Francija) (zahtevnost izleta - zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 19. 8. - 22. 8. 2010 Po slovenski tranzverzali (zahtevnost izleta - srednje zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 23. 8. - 27. 8. 2010: Elizabetina hiša pri Veliki Nedelji 15. Poletni rokometni tabor INFO: Uroš Krstič, 040 165 293 26. 8. 2010 ob 9.30 uri, v domski jedilnici Praznovanje rojstnih dnevov INFO: Center za starejše občane Ormož Vsak dan v avgustu od 12.00 - 18.00, Zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS d.o.o., 02 719 42 80, 041 294 466 Avgust 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila na terasi INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Avgust 2010, grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Avgust 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 SEPTEMBER_ 3. 9. 2010 ob 18.30, v Domu kulture Ivanjkovci Osrednja proslava ob krajevnem prazniku KS Ivanjkovci v letu 2010 Ob 18.30 uri ogled razstave aktiva kmečkih žena v mali dvorani Ob 19. 00 uri osrednja proslava in podelitev priznanj Krajevne skupnosti Ivanjkovci INFO: KS Ivanjkovci, 040 139 060 4. 9. 2010 ob 9.00, Ivanjkovci Športna tekmovanja in vaške igre za pokal KS Ivanjkovci INFO: KS Ivanjkovci, 040 139 060 4. 9. 2010 ob 13.00, Lovski dom Veličane Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal KS Ivanjkovci INFO: LD Ivanjkovci, 041 439 012 9. 9. 2010 ob 11.30 v Domu kulture Ivanjkovci Srečanje starejših krajanov nad 70 let INFO: KS Ivanjkovci, 040 139 060 11. 9. 2010 Obir (zahtevnost izleta -zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmor-moz.si/ 11. 9. 2010 ob 9.00, na prostoru Sadjarstvo VVS Jeruzalem Ormož na Libanji Odprte kleti Pavlovski Vrh - Libanja NFO: TD Pavlovski Vrh - Libanja, 041 620 568 17. 9. 2009 ob 20.00 Svetinje Večer duhovne glasbe INFO: Župnija Svetinje, 02 7194 066 18. 9. 2010 Svetinje Praznik trgatve INFO: Turistično - kulturno društvo Ivanjkovci, 031 391 221 17. 9. 2010 Ženske po vrhovih Slovenske planinske poti (zahtevnost izleta -lahka) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 19. 9. 2010 Mala Mojstrovka (zahtevnost izleta -zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 23. 9. 2010 ob 9.30 uri, v domski jedilnici Odprtje likovne razstave INFO: Center za starejše občane Ormož 30. 9. 2010 ob 9.30 uri, v domski jedilnici Praznovanje rojstnih dnevov INFO: Center za starejše občane Ormož September 2010, v domskih goricah Trgatev INFO: Center za starejše občane Ormož Vsak dan v septembru od 12.00 - 18.00, Zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS, d.o.o., 02 719 42 80, 041 294 466 September 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila na terasi INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 September 2010, grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 September 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 1. septembra 2010 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v Koledar prireditev, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v septembru, oktobru in novembru 2010 po elektronski pošti tic.ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 :_Ormožke novice KRIŽANKA - RAZVEDRILO ojstni kraj našega občana, jezikoslovca in publicista strešna odtočna cev slov. pisatelj in rezis. (sergej) vrhunski športnik kubanski pisat. (miguel) avtor: jože borko sloven. pesnica in prevajalka škerl turistični kraj v naši občini david lean simfonija rimskega-kor-sakova postavila: tamara velušček mlada kravica dirkalni konj vrsta žita brit. pisatelj fleming ivan kos vrata v plotu, ograji arabska črka vrednostni papir žuželke v osirju erbij prebivalka irana pretepač, rvač nosilni zid stebra pri antičnih stavbah svetišče, tempelj prostor zashran jevanje zivil vrsta trobente, pozavna sodnik v gr. podZemlju^ središče vrtenja \ slovenski pevec pestner brane oblak nadzornik kratka ulanska suknja poslovni prostor roman |a. franceaj anton čehov glas, zvok ptica ujeda vodna žival narek naloženo delo izdajatelj, založnik nekdanja SlovensKA košarI rica (ur ka-ršaj neobdelan kos lesa utežna mera za zlato neo^s- evropski umetnostni slog kategori ja v boksu slovenski igralec sotlar sl. agronom (miloš) kraj pri kanalu rom. pisat. (mircea) anita meze prva in zadnja črka soglas-nika v žili podežel. naselje močno požeLenje^ zagozda prvi predsednik gabo-na (leon) veznik slovenski komorni ansambel „radij členasta drobna žival cent stane ivanc naš občan, jezikoslovec, publicist in politik hrvaška slikarka rojc največje mesto v nigerij anton, nosan zadnji soglas-nik in drugi samoglasnik znamka starejših japon-iskih računalnikov Janezek in mravlje »Mravlje delajo brez odmora več kot 12 ur dnevno«, razlaga učitelj biologije učencem. »Kaj nam to pove?« »Da imajo nesposoben sindikat«, odgovori Janezek. Duhovnikova pomoč Nekega dne hodi duhovnik po cesti, ko opazi majhnega fantka, kako se trudi doseči zvonec pri vratih hiše čez cesto. A zvonec je previsoko, da bi ga fantek dosegel sam. Ko ga že nekaj časa opazuje, se mu duhovnik približa. Dobrohotno odkoraka čez cesto, se ustavi za fantkom, mu položi roko na ramo, se stegne čez njega in pozvoni. Nato počepne do fantkove višine in ga prijazno vpraša: »In kaj sedaj, mali mož?« Fant se obrne in zavpije: »Sedaj začneva teči!« Facebook seniorjev Star dedek bere časopis in odpre stran z osmrtnicami. V sobo vstopi njegov vnuk in reče: »Kako, dedek, si spet na facebooku?«. Tašča Mladoporočenca živita v isti hiši kot tašča. Snaha je bila vajena malce dlje spati, počasi popiti kavo... Nekega jutra začne tašča: »A veš, da vse punce tvojih let vstajajo zgodaj. Ob tej uri imajo že skuhano kosilo in vse pospravljeno. Ne vem, kaj je s tabo?«. Pa reče mlada vsa zaspana: »Ja, draga tašča, tudi gospe vaših let so že vse pod zemljo, pa vam tega nikoli ne očitam.«. Rešitev križanke št. 8, maj 2010 Vodoravno: realist, artemis, bao, are, mi, znamo, Zane, kita, salon, Martin, Ivo Ban, ra, ci, rial, emi, kal, ko, Abraham, enačica, Reti, Nin, raster, dialog, Neil, oblikovanje, kri, Eton, ato, Italijan, iž, acid, kasarna, zaka, ak, Lear. Geslo iz osenčenih polj se glasi: Mi znamo z oblačili. Akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« je konec. Občini Ormož in Središče ob Dravi sta skupaj s Komunalnim podjetjem Ormož očistili največje črno odlagališče, t. i. pancer grabo, ki je na občinski meji med naseljema Krčevina in Šalovci. Le kakšna je ta graba videti danes? Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 ZGODILO SE JE_Ormožk., 1 Musical »Bugi vugi babica« Anton Zumbar Učenci in zaposleni na OŠ Velika Nedelja smo pripravili glasbeno-ple-sno-gledališko predstavo z naslovom Bugi vugi babica. V kulturni dvorani Zadružnega doma pri Veliki Nedelji smo jo zaigrali kar štirikrat. Enkrat za učence naše šole in kar trikrat za starše in druge obiskovalce. Štirikrat je bila dvorana polna, kar pomeni, da si je predstavo skupaj z učenci ogledalo okrog tisoč obiskovalcev. V predstavi je nastopalo 70 učencev in učenk od prvega do vključno devetega razreda in kar nekaj delavk in delavcev šole. Posebnost predstave je prav v tem, da so štiri odrasle vloge zaigrale učiteljice naše šole. Predstava je bila kostumsko zelo zahtevna in bogata. Uporabili smo več deset kostumov, ki so naše učence spremenili v vile, piščančke, kure, miške, ovce in muce. Nekaj kostumov smo si sposodili, večino pa smo izdelali sami. Največ s pomočjo zunanje sodelavke, ki je tudi pobarvala sceno. Predstava ponuja veliko čudovite glasbe in lepih pesmic, ki so jih vsi izvajalci peli v živo. Skorajda vsi nastopajoči so sodelovali tudi v plesnih točkah z zanimivo koreografijo. Vsebina je zanimiva, zabavna, poučna in tudi vzgojna. Govori o deklici Maji, ki skupaj s prijateljicami išče svojo babico. Pri tem najprej zaide na nenavadno kmetijo, kjer s svojimi kurami, piščančki in drugimi živalmi živi vesela starka, ki rada pleše. Maja ji da ime Bugi vugi babica. Na svoji poti Maja in prijateljice naletijo tudi na čarobne vile, čudno babico Srako in njene smešne vnuke, ki živijo v velikem gozdu. Razplet zgodbe je srečen, saj Maja na koncu najde svojo babico. Nauk zgodbe je, da so tisti, ki nas imajo najraje, vedno čisto blizu nas. Zaradi bližine pa velikokrat njihove ljubezni sploh ne opazimo. Vsi sodelujoči so se resnično potrudili in smo upravičeno ponosni nanje. Učitelji in drugi delavci šole so pokazali, da so sposobni ob opravljanju svojega običajnega šolskega dela opraviti še kaj drugega. Učenci so preživeli kar nekaj napornih vaj, so pa zelo uživali na predstavah. Ko se bodo nekoč skozi spomine vračali v svoja osnovnošolska leta, bo spomin na sodelovanje v šolskem musicalu Bugi vugi babica gotovo med tistimi dogodki, ki se ga bodo radi spominjali. Celoten izkupiček predstave smo namenili za šolski sklad, od koder se sofinancira razširjeni program učencev. Miklavževski otroci -otroci odprtih src Simona Tomažič Osnovnošolci OŠ Miklavž pri Ormožu, ki so vključeni v podaljšano bivanje, so tokrat z velikookimi sovami razveselili otroke v vrtcu zavoda za gluhe in gluhoneme v Ljubljani. Z mladimi nadobudnimi učenci, željnimi ustvarjanja, smo se tokrat odločili sodelovati v razveseljevanju otrok. Idejo za to smo našli v ustvarjalni reviji Unikat, ki o ustvarjalnosti miklavževskih otrok obvešča celotno Slovenijo. Seveda smo takoj stopili v akcijo izdelovanja obeskov - velikookih sovic. Odločili smo se, da bodo naši obeski za ključe izdelani iz materiala, s katerim v letošnjem šolskem letu še nismo ustvarjali - iz usnja. Ker usnja v šoli nismo imeli, smo za pomoč prosili bližnja in malo manj bližnja podjetja ter zasebnike, ki izdelujejo izdelke iz tega materiala. Tako so nam z velikim veseljem ostanke usnja podarili Tap Mlina-rič z Vitana, Hiša usnja Herman iz Dolan ter podjetje Boxmark iz Kidričevega. Tri popoldneve so učenci krojili, rezali, lepili in stiskali. Njihov trud je bil poplačan s smejočim pogledom na mizo, kamor smo zložili vseh 140 nastalih obeskov. Učenci so nato obeske zložili v veliko ovojnico in jih skupaj z učiteljico odnesli na pošto v upanju, da se jih bodo otroci v Ljubljani razveselili. Seveda pa je vsak učenec eno sovico obdržal zase, da mu bo na uho prišepnila kakšno modrost, katere simbol je sova. Debaterke iz OŠ Miklavž državne prvakinje na vseh turnirjih debatirale pod imenom Trije prašički. Tako so OŠ Miklavž pri Ormožu lanskemu naslovu državnih podprvakov in posamični zmagi prinesle še najprestižnejši naslov državnih prvakov v debati. Pokal za tretje mesto je šel v Domžale, nehvaležno četrto mesto pa v Spodnjo Idrijo. Za posamične govorce so pokale odnesli s seboj Vid Rotar (OŠ Maksa Pečarja Črnuče), Neža Pezdirc (OŠ dr.Vita Kraigherja Ljubljana) in Sara Romih (OŠ Lava Celje). Debatni klub na OŠ Miklavž pri Ormožu ima korenine v šolskem l. 2005/2006, ko sta dve leti klub skupaj vodila Mladen Gra-bovac in Simona Klasinc, slednja zadnja tri leta vodi klub sama. Debaterji so se letos prvič udeležili tudi 2. mednarodnega de-batnega turnirja, ki je v angleščini dva dni potekal na OŠ Središče ob Dravi, gostil pa je debaterje iz Bolgarije, Moldavije, s Hrvaške in iz Slovenije. Simona Klasinc, mentorica_ V soboto, 17. aprila 2010, je na OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru potekalo državno osnovnošolsko deba-tno tekmovanje. V spretnostih argumentacije in javnega nastopanja se je pomerilo 31 ekip, ki so debatirale na trditev »Elektrika iz obnovljivih virov energije je boljša kot nuklearna elektrika«; v tretjem krogu pa na impromptu trditev (učenci so zanjo izvedeli uro pred zadnjim krogom), kjer so razpravljali, ali angleščina uničuje pogovorni jezik slovenske mladine. Na turnirju so bile štiri ekipe z vsemi zmagami, največ točk pa sta osvojili ekipi Trije prašički iz Osnovne šole Miklavž pri Ormožu in Čikgumi iz Osnovne šole Maksa Pečarja iz Črnuč. V zelo dobri finalni debati so pet sodnikov najbolj prepričale Nastja Ha-bjanič, Melani Trstenjak in Andreja Belec iz OŠ Miklavž pri Ormožu, ki so letošnje leto Športnica in športnik OŠ Miklavž Tomaž Žganec, učitelj Bojan Cunk Simona Tomažič V OŠ Miklavž pri Ormožu so tudi letos razglasili športnika in športnico leta 2010. Letošnja prireditev je potekala v sredo, 9.6.2010, na šolskem igrišču. V uvodu se je ekipa starejših dečkov pomerila z učitelji in učiteljico, ki se je izkazala kot uspešna vratarka v nogometu. Zmaga je šla v roke učiteljem, čeprav so učenci pokazali dobro igro. Po tekmi je učitelj Bojan Cunk razglasil športnika in športnico tega šolskega leta. Za ta pohvalni naslov se je potegovalo veliko učencev in učenk naše šole. Točke, ki so se skozi vse šolsko leto seštevale, so si učenci pridobivali z dobrimi uvrstitvami na šolskih, Rezultati državnih tekmovanj medobčinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Med deklicami je ta naslov osvojila učenka 9. razreda Mateja Pokrivač, s 1480 zbranimi točkami, sledila ji je Nika Novak, prav tako učenka 9. Razreda, s 1125 točkami, tretje mesto pa je osvojila učenka 8. razreda Kaja Zadravec z 900 točkami. Med dečki je bil za športnika leta razglašen Tomaž Žganec, učenec 7. razreda, ki mu je uspelo zbrati 835 točk, drugo mesto s 680 točkami je osvojil Žan Mir, učenec 9. razreda, tretje mesto pa je pripadlo Dominiku Ozmecu iz 6. razreda. Seveda pa je na naši šoli še veliko učencev, ki so tekom tega šolskega leta osvajali dobre rezultate. Naj vam nanizam vsaj delček športnih rezultatov. Rokomet starejša dekleta, četrtfinale, 3. mesto Atletika Mateja Pokrivač, 5. mesto Rokoborba Miha Štampar, 1. mesto Rokoborba Luka Štampar, 2. mesto Strelstvo Žan Mir, 2. mesto Ples Anja Miško, 2. mesto Evropa v šoli Simona Tomažič Učenci OŠ Miklavž pri Ormožu so tudi letos sodelovali na natečaju Evropa v šoli. Med vsemi prispelimi izdelki osnovnih in srednjih šol v Spodnjem Podravju so bili kar štirje prispevki izbrani za nacionalni natečaj. Avtorji izbranih izdelkov, ki so delovali pod vodstvom mentorice Ane Jovanovič, so: Jan Rotar, 9. a - opus štirih fotografij, Petra Šek, 7. a - literarni izdelek, Vanja Carlina Rajh, 8. a - literarni izdelek. Četrti izbrani izdelek so prispevali učenci 3. a razreda, katerih mentorica je Tanja Novak. Učenec Jan Rotar pa je bil izmed vseh, ki so se uvrstili na nacionalno raven, izbran za posebno nagrado za pripovedno kompozicijo in izvedbo na fotografskem natečaju Evropa v šoli. Nagrado je prejel na sklepni prireditvi natečaja v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Fotografija iz opusa fotografij nagrajenega učenca Jana Rotarja Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010 > O,n,ožlm nmrina_ZADNJA STRAN Učitelj lahko poučuje tudi na odru Gledališka predstava učiteljev Osnovne šole Ormož Tina Zadravec Učiteljski poklic od človeka zahteva veliko domišljije. Ugajati otrokom, jih zabavati, preko tega seveda vzgajati, in predvsem poučevati, zahteva od človeka veliko inovativnosti in pripravljenosti na številne izzive. Učilnica s tablo in katedrom pa ni vedno tisto okolje, v katerem učitelj nagovori učenca. Skupina učiteljev iz Osnovne šole Ormož se je tako že drugo leto zapored odločila, da svoje učence, njihove starše, pa tudi širšo publiko nagovori kar z gledališko predstavo. V ponedeljek, 3. maja 2010, so se tako učenci ormoške šole polni pričakovanja odpravili proti Kulturnemu domu Ormož, saj jim učitelji nismo izdali, kaj gredo gledat. A takoj, ko se je zavesa odgrnila in so na odru zagledali učitelje, so se glasno razveselili. Spomnili so se namreč lanske predstave Pika Nogavička, ko so jih učitelji v vlogah Pike, Tomaža, Anice ter ostalih njenih prijateljev povsem navdušili. Že po nekaj minutah je večina učencev prepoznala vsebino igre. Matilda Roalda Dahla je namreč na knjižnih policah med učenci zelo cenjena in brana knjiga, v priredbi učiteljice Irene Blagovič, ki se je že lani odlično obnesla tudi kot režiserka, pa jih je uro in pol držala na stolih v popolni zbranosti. Ko se je nadpovprečno nadarjena deklica Matilda (v vlogi Mojca Bauman Kralj) znašla v razredu učiteljice Medice (Miijana Meško), je s svojim odličnim branjem in matematiko navdušila tako sošolce (v vlogah: Olga Veldin Bednjanič, Jolanda Magdič, Marija Cvetko, Majda Šveglar in Metka Lešničar) kot učiteljico, ki se je odločila po pouku nagovoriti Matildina starša - zakonca Pelin (Aleksander Šterman in Mateja Kovačič), a vse, kar njiju zanima, je televizija, denar, potovanja in uživanje. Za pridno in izjemno nadaijeno hčerko Matildo jima sploh ni mar. Obupana učiteljica se zateče k ravnateljici Volovškarjevi (Alenka Šalamon), a to se kmalu izkaže za še večjo napako, saj ravnateljica otroke naravnost sovraži, zato jih zapira v omaro dušilko. Ko se ravnateljica najavi na obisk v razred, so učenci popolnoma prestrašeni. Sivka (Metka Lešničar) ravnateljici nastavi pupka v kozarec vode, to pa jo popolnoma raztogoti in po besnem rohnenju naposled le zapusti razred in preneha nadlegovati učence. Ko se učiteljica Medica in Matilda zbližata, Matilda izve pomembno učiteljičino skrivnost. Pripovedovalka (Majda Podplatnik Kurpes) je dopolnila del zgodbe, nato pa se dogajanje na odru začne nagibati h koncu, ki Matildi prinese svetlejšo prihodnost. Po odličnem odzivu zahtevnih gledalcev od 1. do 9. razreda se je igralska zasedba odločila, da svojo odlično pripravljeno igro predstavi še širši publiki. Predstava za javnost je bila več kot odlično obiskana, saj so pošle prav vse vstopnice in tako so se učitelji odločili, da stopijo na oder Kulturnega doma v Ormožu še tretjič. Z zadovoljnimi obrazi so učitelji priznali, da je prijetno stati na odru, ko je publika zadovoljna, režiserka Irena Blagovič, ki ima za sabo že tudi kar nekaj odlično odigranih vlog na amaterskih odrih, pa pravi, da je namen igrane predstave ljudi zabavati in tudi poučiti. Predvsem poučiti starše, naj si vzamejo čas za svojega otroka in mu prisluhnejo. Dahlova Matilda je sicer fiktivna junakinja, a predstavlja pojem drugačnega otroka - otroka s posebnimi potrebami. Zanj je najpomembneje to, da ima razumevajoče starše, ki mu znajo prisluhniti in mu nuditi vse, da se bo v življenju lahko izkazal in potrdil. Seveda pa je tudi šola tista, ki nosi odgovorno nalogo, da takemu otroku pomaga razvijati njegova močna področja in ga usmerjati na pravo pot. Priznanje »Kulturna šola 2010« potrdilo bogato kulturno dejavnost na šoli Tina Zadravec Več kot sto let aktivnega ustvarjanja na številnih področjih kulture, ki obsega lutkarsko, pevsko, plesno, likovno, recitatorsko in nenazadnje gledališko dejavnost, je Osnovna šola Ormož samokritično postavila na tehtnico in jo ponudila v oceno strokovni žiriji natečaja Kulturna šola 2010, ki ga organizira Zveza kulturnih društev Slovenije v sodelovanju z Društvom za razvoj in varovanje GEOSS. Njihov odgovor je ormoški šoli prinesel priznanje »Kulturna šola 2010«. Osnovna šola Ormož skuša vseh svojih 381 učencev aktivno vključiti v pestro paleto dejavnosti, ki jih šola ponuja. In tako se 43-članski učiteljski zbor prizadevno trudi, da učence pridno aktivira na vseh področjih. Poleg rezultatov, ki odmevajo na športnem in naravoslovnem področju, pa se učenci aktivno udejstvujejo tudi na kulturnem področju, s katerim šola popestri tako življenje na šoli, v domačem kraju, na široko po Sloveniji, pa tudi zunaj meja naše domovine. V šolskem letu 2009/2010 so na šoli aktivne 3 lutkovne skupine pod mentorstvom Ljube Fišer, Ksenje Šoštarič in Mateje Meško, ki so se uspešno predstavile na občinski, kakor tudi na regijski in državni ravni. Pod taktirko zbo-rovodkinje Alenke Šalamon delujejo na šoli trije pevski zbori, ki redno sodelujejo na občinskih srečanjih, pomenijo pa tudi nepogrešljiv del vsake šolske ali občinske proslave, ki jo šola organizira. Obe občinski proslavi, ki ju šola organizira (ob dnevu mrtvih in ob dnevu upora proti okupatorju), bi si težko zamislili tudi brez šolskih recitatorjev, ki jih vodi mag. Irena Kandrič Koval. Vsaka generacija prinese s seboj tudi kakšen likovni talent, ki ga še dodatno motivira učiteljica Janja Rudolf, in tako je v letošnjem šolskem letu likovno nadarjen učenec Matjaž Plavec barve svoje šole in domačega kraja uspešno zastopal v Planici v okviru smučarskih skokov, saj je bil motiv z njegovega izdelka izbran za vstopnico na prireditvi. Zadnja štiri leta se je na šoli začelo prebujanje ljudskega izročila - delujejo folklorna skupina pod vodstvom Marije Cvetko in Jožeta Filipiča, ljudski običaji z Matejo Kovačič in etno skupina Gudalo, ki z ljudskimi glasbili nastopa skoraj po vsej Sloveniji ob mentorici Metki Lešničar. Tudi modernejši izrazni plesi popestrijo marsikatero prireditev, da pa so dekleta v odlični formi, za mlajšo skupino skrbi Du-šanka Feguš, za koreografijo starejših deklet pa Sanja Miškovič. Izjemno aktivna je na šoli tudi gledališka dejavnost, ki jo vodijo Urška Geld, Breda Šandor in Irena Blagovič. Slednja je zadnji dve leti na oder postavila tudi učitelje in tako na šoli deluje gledališka skupina učiteljev, ki z vsakoletno predstavo razveseli učence in širšo javnost. Priznanje Kulturna šola 2010 bo šola nosila naslednja štiri leta, že zdaj pa načrtuje, da bo pestre dejavnosti do leta 2014, ko bo ponovno potekal natečaj za kulturno šolo, spet na pretek. Sport Spas - gibanje treh generacij Tina Zadravec Kljub dežju kar nekaj odličnih rezultatov na prenovljenem atletskem stadionu Že tretje leto zapored je druga sobota v maju rezervirana za veselo druženje otrok, staršev in starih staršev, ki se vsako leto v velikem številu zberejo na urejeni zelenici pred Osnovno šolo Ormož na Hardeku. Tudi letošnje leto se ormoška šola pridružuje vseslovenskemu projektu »Šport špas - gibanje treh generacij«, a letošnjo prireditev, ki bi morala biti še posebej slavnostno obarvana, saj se je odvijala v Mestni grabi, kjer se je prav ta dan slavnostno odprl in svojemu namenu predal preurejen atletski stadion je zmotilo slabo vreme ... Že v oblačnem, a še suhem jutru sobote, 15. maja 2010, so se na atletskem stadionu začeli zbirati najprej učenci in učitelji ormoške šole, gostiteljice že 3. prireditve Šport špas, ki naj bi tudi letošnje leto na svetovni dan družine zbrala vse tri generacije in jim ponudila veselo druženje ob športnih aktivnostih in kulturnem programu. Organizator vseslovenske prireditve, ki se odvija v okviru TV-oddaje Šport špas, je za to soboto napovedoval udeležbo več kot 80 000 udeležencev na 203 lokacijah po vsej državi. Ormoška šola pa se je letošnje leto v sodelovanju z Občino Ormož odločila, da se dobro obiskana športna prireditev postavi na preurejeni atletski stadion v Mestni grabi, ki je bil ta dan slavnostno predan svojemu namenu. Med slovesnim odprtjem prireditve, za katero so poskrbeli pevci in plesalci Osnovne šole Ormož, je začelo nagajati vreme, ki se ni usmililo niti vztrajnih mladih športnikov iz osnovnih šol Ivanjkovci, Velika Nedelja, Miklavž in Ormož, ki so v odlični telesni pripravljenosti v nizkem štartu že težko pričakovali začetek občinskega atletskega tekmovanja. A najprej je bilo treba odlično prenovljen atletski stadion slovesno predati svojemu namenu. Alojz Sok, župan Občine Ormož, je slavnostno prerezal trak, s tem pa povabil udeležence prireditve, da so s skupnim sprehodom zaokrožili stadion. Napovedovalec prireditve Uroš Krstič je na oder povabil posebni športni gostji - Nino Kolarič s Ptuja in Majo Mlinarič iz Središča ob Dravi, ki sta v kratkem pogovoru razkrili svojo športno kariero in mladim atletom podali nasvete za uspešno športno udejstvovanje. Ker so se padavine le še krepile, je načrtovani pohod po občini odpadel, gledalci, ki jih je bilo zaradi vremena seveda občutno manj kot prejšnja leta, pa so družno skandirali za učence, ki so se kljub nizkim temperaturam in vztrajnim padavinam neustrašno borili v teku na 60, 300, 600 in 1000 metrov, v skoku v daljino in v višino, v suvanju krogle in v metu vorteksa. Ko so se na koncu ekipe deklet in fantov pomerile še v štafeti, so se izpod dežnikov slišali le še opogumljajoči navijaški glasovi. Ob koncu prireditve letošnje leto sicer niso izbirali najštevilčnejše družine ter najmlajšega in najstarejšega udeleženca prireditve, so pa bili toliko bolj razveseljivi rezultati mladih športnikov, ki so se premočeni, a ponosni veselo nasmihali z zmagovalnih stopničk. Ormoške novice, Leto III, številka 9, julij 2010