I, torek, 20.10.1981 CENA 9 din LA urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek St. 81 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO a dobro obiskan - Okrog šest tisoč obiskovalcev je v prvih treh \ pritegnil 14. sejem stanovanjske opreme v Kranju. Ponudba *~za notranjo in zunanjo opremo domov je res pestra, ivliko cev pa imajo tudi strokovnjaki iz centralnega zavoda za w* gospodinjstva, ki prikazujejo ekonomično ogrevanje. Seveda ' ttkftkot vsako leto. dovolj radovednežev tudi na gobarski razstavi. *J*m M. Ajdovec _ ostorska stiska ki občini so pozni pri ustvarjanju pogojev za delo social-•■tra, ki mora zaživeti z novim letom - Največ težav s - Zakon o socialnem skrb-Jaga vsem občinskim-skup-vrtalnega skrbstva, da do tega leta oblikujejo centre ža N» delo. Tržičani so se nove latili dovolj zgodaj po orga-da in finančni plati. Da cento postal preveliko breme v porabi, so se odločili, da šte-Jpoaienih v sedanji izvajalski •ocialnega skrbstva ne bodo srsii, ampak se bodo povezali, W te doslej, s pogodbenimi dela socialnega centra je Dobiva tudi nekatere nove kot ao predzakonsko sveto-mtzni postopki in evidenca 1 pomoči. Vsega v utesnjeni * kateri se socialni delavci 1 »tiskajo, prav gotovo ne bo >dobro opravljati. N avet skupščine občine % je zato ponudil, da bo skup-«walnega skrbstva pomagal ^Imnju prostorskih težav. " 1* je povezati tudi s kranj-»oatjo, ki že ima center za *do Glede na to, da je *čina majhna - ima pa J tocialnih primerov - bi v njej •flSanizirali enoto centra za lentarni ivrščenih jI - V sredo, 21. oktobra, se f»nju začela revija doku-'•ib filmov iz neuvrščenih Jfe ga Internim festival iz Kra->*J3a v počastitev 20-letnice L^ooference neuvrščenih v Beo-K*vija se bo do 26. oktobra v kinu Center v Kranju, pa jo bodo odprli v sredo, -,*a, ob 20. uri. Prvi večer Vko videli filme:' Pozdrav Ijo. domačega režiserja Dra-Mitroviča, kuvajtski film e Pri beduinih, pakistanski *odobe blaginje in argetinski Turizem in gospodarstvo Revijo bo spremljala miza na temo Dokumentar-kot možnost zbliževanja in XW med neuvrščenimi deže-\ki bo na sporedu v petek, akC]M*a. V sredo, 21. oktobra, ob VJ bodo v galeriji Mestne hiše v Vj£» odprli razstavo Kulture l\V«»ih, ki jo je pripravil slo-J^Čtoografgki muzej iz Ljublja- socialno delo Kranj. Vendar pa so Kranjčani odgovorili, da možnosti za takšno rešitev ni. Tako bo v Tržiču z novim letom zaživel samostojen center za socialno delo. Kje bo dobil prostor, trenutno še ni znano, saj izvršni svet ni izpolnil svoje obljube. Prostor bo poiskal do 15. novembra, do takrat pa mora občinska skupnost socialnega skrbstva predložiti tudi vsebinski program dela bodočega centra. Koristen razgovor Radovljica — Udeležence 27. dvomesečnega političnega tečaja je v četrtek v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici obiskal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. V dveurnem razgovoru s slušatelji je Vinko Hafner govoril o svojem nedavnem obisku na Kitajskem in obilici vtisov o njeni politični sedanjosti. Predsednik slovenskih sindikatov, je na Kitajskem v kratkih predavanjih skušal predstaviti jugoslovansko samoupravno stvarnost in vlogo sindikatov v njej, v Radovljici pa je pojasnil zgodovinske tokove in razvoj današnje Kitajske, še posebej pa je predstavil odnos Kitajske do posebnosti jugoslovanskega socializma. Predavatelj je pritegnil udeležence političnega tečaja v živahen pogovor, ki se je slednjič s Kitajske preselil na domače razmere, omejil se je zlasti na nekatere neposredne naloge sindikatov letos in prihodnje leto. Vinko Hafner je vnovič poudaril pomembnost temeljitejše analize socialnega položaja delavcev. Razprava o tem je zaradi prevladujočih gospodarskih vprašanj prestavljena v prve mesece prihodnjega leta. Spregovorili so tudi o predlogu za skrajšanje delovne dobe kot morebitne rešitve iz zadreg zaposlovanja, o kopičenju letošnjih gospodarskih težav in nalogah sindikatov ob skupščinskih volitvah. Ob sklepu srečanja je predsednik slovenskih sindikatov pohvalil napredek pri delu sedanjega političnega tečaja v Radovljici in naglasil pomembnost sindikalnega šolanja D. Žlebir DANES V GLASU 2. STRAN: KOMUNIST CEL DAN 3. STRAN: NOVA TOVARNA ZA IZVOZ 4. STRAN: PRED SEJO KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE 8. STRAN: VELIKA PRIDOBITEV ZA TELESNO KULTURO 9. STRAN: VOZILA Z L OZNAKO DALEČ OD BREZHIBNOSTI 16. STRAN: SODELOVANJE MLADIH PODIRA MEJE iSJK. Vy»vili bodo še retrospektivo V>Vnih filmov režiserjev Jous-^**ina in Mrinala Sena. Posvetovanje o ljubiteljski kulturi - V Šolskem centru Boris 7iherl v Skofji Loki je bilo v petek in soboto srečanje predsednikov in tamikov občinskih zvez kulturnih organizacij. Pogovarjali so se o delu kulturnih društev, usmerjanju in usklajevanju dela, obUkoianju kul turne politike, deloma pa tudi o sistemu svobodne menjave dela. Po Zhnoie v letošnjih programih naglašeno načrtovanje ljubiteljske kul turne dejavnosti v šolah. Obilje pobud, ki so jih izrekli udeleženci svetovanja, je izzvenelo kot obet resničnih premikov na tem Lidrnčiu Hkrati s posvetovanjem je republiška Zveza kulturnih orga-nizacii pripravila tudi razstavo stro/iovne literature, ki jo kulturni animatoruuporabljajo kot teoretično pomagalo pri svojem delu. -Foto: D. Zlebir _ Cisterna puščala škofje Loka - Branislav Ste-vanovič. star 47 let. voznik tovornjaka podjetja Mineltransport iz Ripnja. je v četrtek. 15. oktobra, pripeljal v Skofjo Loko 3.500 litrov olja za transformator. 4000-litrska cisterna je že na poti počila in olje je počasi kapljalo iz nje. V Skofji Loki je vozilo prevzel Tomislav Ivanovič. odgovoren za transformatorsko postajo v Frankovem naselju. Ko je vključil črpalko, se je olje razlilo. Ker je olje težko gorljivo in nestrupeno, so zemljo in pesek, kjer je iztekalo, le deponirali v kontejnerje, ftkode Se niso uspeli oceniti. [) £ NARAVA V SKODELICI ČAJA L V SREDIŠČU POZORNOSTI Govorimo eno, delamo drugo Član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc se je v soboto pogovarjal z gorenjskimi gospodarstveniki in družbenopolitičnimi delavci Kranjska gora — Ljudem moramo povedati resnico o sedanjem položaju pri nas, ker jih bomo le tako mobilizirali za premagovanje težav. Če bomo še naprej na široko govorili eno, delali pa driigo, potem bo zaupanje ljudi v naš samoupravni socialistični sistem upadalo. Marsikje, doma in na tujem, že govoričijo, da je "semu temu kriv sistem socialističnega samouprav Ijanja. To pa ni nič drugega, kot poskus rušenja sistema, napad na njegove temelje in poskusi vračanja nazaj, je dejal v soboto Stane Dolanc, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Naloga komunistov in vseh drugih subjektivnih socialističnih sil je razbijati takšna mnenja in poskuse. Za dosego tega cilja pa bo treba veliko drugače politično delati med ljudmi, manj bo treba ponavljati že povedane ugotovitve in hitreje uresničevati dogovorjeno. Jugoslavija prav tdko kot večina drugega sveta ne more naenkrat uresničiti vseh želja in potreb, ki jih vsak ima in so upravičene. Sedaj bomo morali reševati tisto, kar v danem trenutku uresniči največ želja. Ne znamo vedno najti skupnega interesa, kar ne xvelja le za federacijo, ampak za vsako republiko, pokrajino, občino. Pri nas pa najrazličnejši interesi dobivajo tudi nacionalni pomen. V obdobju administrativnega socializma smo precej takšnih ali drugačnih interesov zatrli, v sistemu socialističnega samoupravljanja, v sistemu pluralizma samoupravnih interesov, pa je njihov pomen porastel. Ce danes govorimo o združevanju dela, sredstev in znanja, potem to ni noia centralizacija na starih osnovan, ampak posledica spoznanja, da razdrobljeni v svet ne moremo, je dejal Stane Dolanc. Marsikaj bomo morali spremeniti v našem mišljenju, ravnanju in življenju. Niti za dolar več se ne smemo zadolžiti v tujini. To vsi vemo in poudarjamo, po drugi strani pa v isti sapi uvažamo povsem nepotrebne stvari. Do uvoza se je treba opredeliti selektivno. Uvoz naj bo v službi izvoza. Sprašujemo se, ali sploh vemo, kaj rabimo. Ali dajemo točne podatke ali imamo prepotrebne bilance, katere mora sedaj narediti vsak. Ker bilanc in točnih podatkov nimamo, se dogaja, da v delovnih organizacijah, občinah in v republikah med našimi obiski ugotavljajo dobro stanje, v federaciji pa ugotovijo drugače ... Vzvodi premagomnja naših težav so znani. Ustaliti kaže ini>e sticijsko potrošnjo, vendar ne le z besedami. Kako je mogoče, da je bila v Jugoslaviji od lani do letos začeta gradnja 45.000 objektov? Zanesljivo so s temi gradnjami soglašali tudi ljudje, ki sicer radi govorijo o zmanjševanju investicij! Nujno bo omejiti proračunsko porabo na vseh ravneh in maksimalno izkoristiti tisto, kar imamo. Delati je treba, da bo osebni standard nazadoval čim manj. To pa bomo dosegli, če bomo znali nagrajevati delo. Pridnemu se stan dard ne sme zmanjšati, nedelavnemu pa brez škode, je dejal Stane Dolanc. Pri varčevanju se kaže bolj zgledovati po državah, ki so bo gatejše od nas. Kako je mogoče, da je dnevno v Ljubljani med odpadki toliko kruha, kolikor ga v enem dnevu spečejo v Trbovljah. Kako narobe je, da kritiziramo vsak ukrep za zmanjševanje porabe goriv, drugega boljšega predloga pa ne najdemo. Zahodni Nemci so spontano sprejeli poziv, da en dan zamenjajo avtomobile s kolesi pa je ta država leliko bogatejša od nas. Drago in zapleteno postaja naše politično delo, kjer drobimo sile in razmetaiamo denar... Veliko moramo spremeniti v delu in mišljenju, da bomo dosegli cilj. kije vsem nam skupen in za katerega vemo. J. Košnjek ST UGODNEGA NAKUPA OPREME ZA VAŠ DOM TEKSTIL IN DEKORATIVA RAZNA TEHNIKA IZOLACIJSKI MATERIALI PRODAJNA RAZSTAVA PRIZNANIH LIKOVNIH UMETNIKOV 14.sejem stanovanjske opreme kranj16.-23.10.B1 BREZPLAČNE POKUŠNJE VELIKA IZBIRA GOBJIH RAZSTAVA JT^HffiS ob 18. uri %M%&Bt predavanja o gobah G LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 20. OKTOMA PO JUGOSLAVIJI NOV MBJNI PREHOD VRTOJBA -8TANDRE2 Otvoritev mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba — Stanare ž pomeni uresničitev ene najpomembnejših skupnih nalog, za katere sta se odločila Jugoslavija in Italija s potrditvijo Osimskih sporazumov. Prehod sta predala namenu zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in italijanski zunanji minister Emilio Colombo. Slavnostni govorniki so na slovesnosti poudarili pomen te velike pridobitve, ki je nov dokaz dolgoletnih priza devanj za krepitev tezi med dvema državama s sicer raz ličnima družbenopolitičnima sistemoma, vendar enakim hotenjem po mednarodnem medsebojnem spoštovanju, razumevanju in uresničevanju skupnih interesov. NA PRVEM MESTU GOSPODARSKA VPRAŠANJA Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je pred sestankom predsednikov držav in vlad 22 držav v Cancunu govoril prek zagrebške televizije. Naštel je gospodarske težave s katerimi se ubada svet, tako razviti kot dežele v razvoju. Dežele v razvoju so sicer imele S odstotno gospodarsko rast, a so jo dosegle z velikimi težavami in zadolževanjem. Odnosi med blokoma se še naprej zaostrujejo. Oborože valni boj zaposluje najsposob nejše delavce, urejanje bistvenih svetovnih gospodarskih težav pa je podrejeno političnim interesom blokov. Če oi na prvo mesto postavili urejanje gospodarskih vprašanj, s katerimi se ubadajo tako v razvitih kot ne razvitih deželah ter to spremenili v politiko na enakopravnih temeljih, bi z napredkom držav v razvoju, nastalo novo ozračje medsebojnega zaupanja. SETEV KONČANA PRED NOVEMBROM Po kratkem predahu, zaradi dežja, so vojvodinska polja spet oživela. Treba je pospraviti pridelke in zasejati pšenico, ki naj bi jo zasejali nad 300 tisoč ha polj. Do zadnjega dežja so v Vojvodini obrali koruzo na 68 tisoč ha polj, oziroma 10 odstotkih. Pšenico pa so posejali na 49 tisoč ha. V Vojvodini me nijo, da ni bojazni, da bi setev vlekli v november. To je izred nega pomena, ker pravočasna setev določa, kakšen bo pride lek. TEDEN INVALIDOV V JUGOSLAVIJI Ker je leto 1981 mednarodno leto invalidov, naj bi tudi pri nas imeli »teden invalidov«. Kdaj bo, se bodo pogovorili na novembrski seji jugoslovanske - fa odbora invalidov. Teden naj i postal tradicionalen in naj bi spodbudil zaščito invalidov, ki jih je v naši državi okoli 2 milijona. AVTO NA POSOJILO Iz zavodov Crvena zastava so napovedali, da bodo že od četrtka spet prodajali avtomobile na kredit. S tem naj bi prispevali, da se bodo tovarniška skladišča spraznila, ne bo pa to rešilo izdelovalce avtomobilov skrbi s sestavnimi deli in reprodukcijskimi materiali. V Za stavi se je v zadnjih mesecih nabralo na parkiriščih kar 30 tisoč neprodanih vozil. Predlagajo naj bi posojilo doseglo 50 odstotkov tovarniške cene. Rok odplačila posojila bo predli doma 30 mesecev. r NAŠ SOGOVORNIK V spomin revolucionarja — V Kranju je bila včeraj opoldne žalna seja v spomin na umrlega kranjskega občana, komunista. revolucio narja in družbenopolitičnega delavca Andreja Brovča. O bogatem in ustvarjalnem življenju pokojnika je govoril predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Kranj Jože Marjek-Joco (jk) — Foto: M. Ajdovec Andrej Brovč Velik človek je bil; ne le po postavi, tudi po dejanjih. In takih ljudi je ijedno škoda, vedno odidejo prezgodaj.. . Andrej Brovč je bil rojen pred 72 leti v Koritnici pri Tolminu, ki je bila tedaj pod italijansko oblastjo. Občutil je krivice in trpinčenja naših ljudi in se že kot mlad fant v protifašističnih organizacijah boril proti njim. Zato so ga fašisti preganjali in zaprli. 1936. leta je prebegnil v Jugoslavijo. , V*-Kranju se je zaposlil v takratni Jugočeški, kjer se je takoj) vključil v napredno delavsko gibanje. V Komunistično partijo Slovenije so ga sprejeli 1939. leta. Postal je sekretar celice v Jugočeški. Tudi po kapitulaciji Jugoslavije je vedel, kje je njegovo mesto. Aktivno je delal v pripravah na organiziran odpor proti okupatorju. Julija 1941 je vstopil v prvo Kranjsko partizansko četo in bil navzoč pri napadu v koči pod Storžičem 5. avgusta. Predvsem sreči se je moral zahvaliti, da je prišel iz sovražnega ognja. Septembra istega leta se je po nalogu Komunistične partije vrnil na rodno Primorsko. Zadolžen je bil za organizacijo vstaje na Tolminskem. Bil je član okrožnega komiteja za Tolminsko, sekretar Bovškega okrožja in nato do osvoboditve sekretar ter predsednik Osvobodilne fronte Bovško-cerkljanskega okraja. Po osvoboditvi se je spet vrnil v Kranj, kjer je opravljal vrsto pomembnih funkcij; med drugim je bil drugi kranjski župan, sekretar občinskega komiteja Komunistične partije, poslanec prvega in drugega sklica zvezne skupščine. Zdravje, ki se mu je začelo krhati že med narodnoosvobodil nim odporom — bil je vojni invalid — mu je vedno bolj nagajalo. 1956. leta je moral v pokoj, mndar je ostal aktiven še naprej, predvsem v organizaciji zveze združenj borcev NOV. Za svoje delo je prejel več pomembnih pri znani. Od Andreja Brovča, ki v našem spominu ne bo nikoli, umrl, se bomo poslovili danes ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Janez Pazlar V nedeljo, 18. oktobra, je po dolgi bolezni umrl 68-letni Janez Pazlar iz Spodnjih Gorij* Janez Pazlar je bil že pred drugo svetovno vojno znan komunist. Pred voino je bil predsednik DPD Svoboda Gorje, ki se je pozneje preimenovala v Vzajemnost. Po decembrski vstaji v Gorjah so ga leta 1941 odpeljali v begunjske zapore, po nekaj mesecih pa v nemško taborišče, od koder se je leta 1943 vrnil in se takoj vključil v osvobodilno gibanje na terenu ter v NOB. Janez Pazlar je bil najprej zaposlen v jeseniški Železarni, nato je delal kot referent na oddelku za gradbeništvo v Radovljici, do upokojitve pa pri SGP Sava na Jesenicah. Bil je aktivni član Svobode, aktivni odbornik Planinskega društva in drugih društvenih ter družbenopolitičnih organizacij na terenu. Pazlar je s svojim aktivnim delom in napredno zavestjo, saj je bil član Komunistične partije že od leta 1938, veliko prisjpeval k širjenju komunistične misli v okolju, kjer je živel. Le-malo je še ljudi, ki bi tako zavzeto delali za osvoboditev in se po vojni tako aktivno vključili v obnovo in napredek kraja. Za svoje delo je prejel več priznanj med drugimi red dela, orden s srebrnimi žarki. Med znanci in prijatelji ter vsemi tistimi, ki so Janeza Paz-lerja dobro poznali, je nastala boleča vrzel. Bil je dober in iskren prijatelj ter tovariš, ijedno pripravljen pomagati, zato ga bodo ohranili v najlepšem spominu. D. Kuralt OLAS Izdaja Časopisno Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tr*ic -podjetje d«. Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d odgovorni urednik Jote Košnjek - Novinarji' I^oSna Botfatai, Danica Dolenc, DuAan Hu»er, Helen. *lov«an^ Mencinger Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija VolSak £veU> zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Prane Perdan - Tehnični urednik Marjan AMiSL ^Hkovalci: Lojse Erjavec, Toma* Gruden, Slavko Hain m Igor Kokalj - List izhaja „d oktobra K? kot tednik od SSSVSATkot poltednik, od januarja 1«M> trikrat tedensko od januarja 19«4 kot polfdnik ob sredah inVoboI taVT odiSiJa lt74 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica LJublUna S,.'lov in uprave lista: Kr«.j, Mota Pij.de 1 - Teko« r.cun pri SDK v Kr.nj« številk. SlMHk^Jum TeletoZh n.c. 13-341, fj.vni urednik, odgovorni ured n.k .n«pr.v. 21-886, red.kcij. 21-8*0. komercial, prop« ganda naročnina, m.H oglasi in računovodstvo 23-341 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72- Jože URŠIC Program dela KS, most, ceste Te dni se začenjajo programske konference krajevnih k« SZDL. Lani so jih pripravili prvič in izkušnje govore, da j« oblika dela primerna. Na njih naj bi predvsem ocenili ui programa dela in pripravili nov letni program, izvolili novo so se tako odločili, in člane drugih organov ter se pogovorili o problematiki. »Na seji predsedstva, ki je bila pretekli teden, vali priprave na programsko konferenco in smo m slednji dnevni red: evidentiranje kandidatov za Volitve "v" 1M2, samoupravljanje in delegatski sistem v krajevni i s ti, obravnava in sprejem programa dela KK 8ZDL. predsednika in sekretarja. Posebno točko bomo posrv gledu uresničevanja sklepov sveta in skupščine kraj«' nosti in zborov krajanov, ker se večkrat zgodi, da sklepe, ki potem niso uresničeni,« je povedal presednik krak*** konference SZDL Log nad Škofjo Loko Jože Uršič. Dnevni red je obsežen, zato nekoliko podrobnejše opišite najt* aktualne probleme v krajevni skupnosti o katerih boste spregovatii si programski konferenci. »Konkretno bomo morali na konferenci spregovoriti letnem planu dela krajevne skupnosti. Naša koi namreč menila, da se program sprejema preveč forumako ia i so krajani premalo seznanjeni s predvidenimi porabo denarja. Zato smo prvi plan zavrnili in pripravtjea nov, na podlagi mnenj, ki so jih dali krajani. Menim«, da taksna oblika dela dobra in edino primerna in bomo zato al nadaljevali. Na konferenci se bomo morali pogovoriti tndi o kaciji novega mostu čez Soro. Na osnovi stališča delnega _ krajanov je skupščina krajevne skupnosti predlagala, da ki i most zgradili čez Soro pri Jurju. Ker pa je Sora oktobra odnesla most pri Petruzovi žagi, ki je tudi v naši KS, u krajani prevladalo mišljenje, da je lokacija pri neprimerna. Ker se nikakor nismo mogli uglasiti, smo za ponovno strokovno preveritev vseh predlogov predloga za most pri Jurju, predloga, da bi most' Cvelfarju in da bi obnovili oba sedanja. Ocene so sedaj bo potrebno ponoviti celoten postopek ran usklajevanja. Na konferenci je prilika, da se pogovorimo" postopek čim bolje izpeljati. Problem je tudi urbanistična dokumentacija, saj mm črtovalci urbanističnega programa občine Skofja Loka bili, da tudi v manjših krajevnih skupnostih pol družbene prostore in otroška ter športna igrišča i družbene objekte. Zato se bomo skušali kar najbolj vključiti v javno obravnavo predloga o urejanju pi občini Skofja Loka. Dogovoriti se bomo morali tudi o vzdrževanju1 _ cest, za katere skrbijo zelo delavni vaški odbori. Menim' potrebno pripraviti prioritetni red popravil in obnove.« Kdaj bo konferenca? »Predvidoma prvi teden novembra.« j. Bogata Komunisti cel dan Podljubelj - Brez olepšavanja so komunisti iz krajevne skupnosti Podljubelj v sredo zvečer, ko so jih obiskali člani delovne skupine centralnega komiteja ZKS, spregovorili o svojem delu. Kritično so izpostavili predvsem probleme, z uspehi, ki jih je veliko, pa kot da se niso hoteli hvaliti. Kot da so umevni sami po sebi. V krajevni skupnosti, kjer živi nekaj več kot šeststo ljudi, ki so bili že pred vojno napredno usmerjeni, je 41 komunistov. Od teh jih je 23, predvsem starejših, vključenih v osnovno organizacijo v Podljubelju. Radi bi, da bi se v skupne akcije bolj vključevali tudi komunisti iz delovnih organizacij, saj, kot je dejal sekretar osnovne organizacije, mora biti komunist aktiven 24 ur na dan. Zal spodbujanje doslej ni obrodilo posebno sočnih sadov. Sicer pa se člani vključujejo v družbenopolitično in samoupravno delo krajevne skupnosti. Aktivni so v krajevni konferenci socialistične zveze, v svetu krajevne skupnosti, v mladinski organizaciji kot tudi v društvih: gasilskem, kulturnem in turističnem. Tudi z delegati tesno sodelujejo. Pred sejami' skupščin večkrat skupaj obravnavajo gradiva, ki pa so po njihovem mnenju še vedno preobširna in preveč strokovna. Ne zapirajo se torej v ozek krog. Obravnavajo vse probleme krajevne skupnosti, kot na primer, kako bi ponovno oživili kamp — sami za to nimajo dovolj denarja — kako bi kvalitetno popestrili delo kulturnega društva ali kako bi ohranili obmejne kmetije. Od občinske kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij ne zahtevajo več denarja. Radi bi le strokovne ljudi, ki bi jih učili. Kmetijstvu so v pogovoru posvetili posebno pozornost. Vedo, da združevanje zemlje zaradi razdrobljenosti ne pride v poštev, da je strojna obdelava v hribovitih predelih, kakršni so v Podljubelju, težka. Najhuje pa je, ker mladi odhajajo na delo v tovarne. V kmetijstvu ne vidijo prihodnosti. Kmetije propadajo, veliko tudi po krivdi gospodar- jev, ki jih nočejo prepustiti Kot je dejal Zdravko sekretar medobčinskega sv za Gorenjsko, bi morali i občine oziroma kmetijske natančno preučiti vsako kmetijo, ugotoviti, kako bi bit] bolj donosna in poskrbeti za < vire dohodka, najsibo z domu, s kmečkim turi kakšno drugo obliko, treba za vsako ceno reke propadom! V pogovoru so se dotikaš, volitev. Majhnost njihove skupnosti, so dejali, po e prinaša prednost, saj a poznajo in lahko izbirajo i po drugi strani pa kandis**^ široko zasnovan delegatski običajno zmanjka. Kritično * zorili še na slabosti, ki človeku vse bolj grenijo zavij««* H Predlog za izdajo zakoi Položaj na področju . čunalniških sistemov je ti. kratko rečeno neurejen. V Si je v uporabi 315 i sistemov; od tega 225 srednjih in 22 velikih. _ narašča predvsem število računalnikov, ki so večin mače proizvodnje (Iskra. Med srednjimi računalniki v 20 odstotkov domačih, pri tis*1 novanih velikih sistemih oa * benega domačega. Glede na pomen informat*^ uresničevanje temeljnih rsn interesov naše družbe je treš* buditi in pospešiti hitrejše ziranje združenega dela na mu proizvodnje, razvoja ia domačih računalniških skladu s pomenom računakaP*, javnosti je v dogovoru s «*• družbenega plana Slovenije * dobje 1981-1985 in v planu Slovenije za to ufcšUfl ena pomembnih nalog oor!*p skupni program razvoja mpf* nje enotnega računaln«*** ma. 20 OKTOBRA 1981 GOSPODARSTVO 3.STRAN O LAS Prizadevnost prinaša dohodek Akdesovem tosdu Gostinstvo dela 13 delavcev, ki so v osmih letos ustvarili 1,6 milijona dinarjev dohodka — Niso ure, temveč delo, ki ga je treba opraviti speč ia I i te te. Ha niso nikdar v zadregi, ko je gostu potrebno post reči z domačimi jedili Skratka, nikdar se ne ustrašijo dela in vsak poprime tam. kjer je treba. Tako je direktor v petek, ko sem bila na obisku, vse dopoldne delal v kuhinjski blagajni, ker delavka, ki je tam zaposlena, tisti dan ni bila v službi. Prav tako vedno, kadar se pokaže potreba, priskoči na pomoč natakarjem ali kuharicam. Natakarji po potrebi pomagajo v kuhinji. Delo in prizadevnost sta pri njih merilo in redko lahko končajo ob uri. Zato pa so zaslužki primerni, čeprav so osnove nizke. Tako je direktor ta mesec dobil v plačilni kuverti 21.000 dinarjev, natakarji 19.000 dinarjev, kuharica 16.000 in gospodinjska pomočnica 12.000 di- Tikrsiki — Kar splošno pravilo di» menza oziroma obrat druž prehrane le s težavo izogiba številkam v zaključnih raču-a j> večini potrebno v okviru organizacije pomagati. Alp menza oziroma tozd Gostin-' izjema. Trinajst delavcev je v aeaerih letošnjega leta ustva-milijona dinarjev ostanka narjev Ob tem velja povedati tudi to. da zaradi bolniških izostankov, porodniških dopustov in drugih izostankov z dela ne iščejo pomoči zunaj temeljne organizacije, temveč skušajo vse. postoriti sami Kljub temu v zadnjem času ne poznajo fluktuacije. V Železnikih načrtujejo tudi gradnjo manjšega hotela. Investicijo so zaupali Alplesovemu tozd u Gostinstvo in. če bodo čez leta. ko bodo sprejeli goste, v tem kolektivu delali tako, kot znajo sedaj, se /.a rentabilnost ni bati.« »Kader moramo sami vzgojiti,« meni direktor Jože Košmelj. »Že sedaj Stipendiramo 4 učenke, kasneje pa bomo še videli, kakšne potrebe bodo. Novi hote) naj bi odprli do konca tega srednjeročnega obdobja. Že letošnjo zimo pa bomo ob vlečnici na Soriški planini uredili poseben kiosk, kjer bomo prodajali čaje in tople malice« L. Bogataj Ikrektor tozd GoatinstVit v Mpirnu Jote Kosmelj menza in od leta 1978 temeljna organizacija je '■tjsovljena leta 1971 in je ves . jgjrtega tipa. Pripravljamo t MIO malic in približno 50 do 60 ***im>.« pripoveduje direktor »•knelj. »Vendar se ne zapi-> v tovarniški oziroma ,menz-Pripravljamo tudi svatbe. - -Snamo postrežbo na vese-'•ko smo čipkarski dan že oskrbeli z jedačo in pijačo, za pogostitev na prosla- vo kuhinje Danica Šolar a**tka, prevzamemo vsak po-„*sten dohodek se nam ne zdi en Če nas poprosijo, po-i *a> tega delavci Alplesovega •Gostinstvo sedaj, ko je sezona, pripravljajo pršute, domače M m zasek o ter druge domače V Tokosu gre bolje dvig produktivnosti pa je odvisen predvsem'od tetaSfiSSSi razvoja v sodobnejših prostorih in od omejitve izmeta - Za izvoz so poti odprte a Trtic - K o so se člani komiteja občinske konference ZKS Tržič februarja letos sestali s komunisti in zastopniki drugih družbenopolitičnih organizacij v Tovarni kos in srpov, so prišli na površje več let nakopičeni problemi, zaradi katerih je padala produktivnost, delavci so bdi nezadovoljni z osebnimi dohodki in odnosi, odhajali so in podobno. ' Takrat so komunisti sprejeli vrsto ukrepov, ki naj bi vodili k izboljšanju poslovanja in nenazadnje njihovega ugleda med delavci. Najpomembnejša je bila gotovo ugotovitev, da je edina dolgoročna pot razvoja delovne organizacije v povezovanju navzven ter v dograditvi sistema nagrajevanja po delu.' Na petkovem sestanku osnovne organizacije zveze komunistov, ki so se je udeležili tudi gostje iz centralnega komiteja ZKS, medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in občinske konference ZKS Tržič, so ugotovili kvalitetne premike. Prva naloga, to je povezovanje navzven, dobiva trdne osnove. Delavci Toko-sa so se odločili za združitev z Merkurjem, s katerim iščejo skupno pot pri izvozu, preskrbi z reprodukcijskimi materiali in vlaganju v nove proizvodne prostore, saj so možnosti razvoja in izboljšanja delovnih razmer v sedanjih utesnjenih nemogoči. Nekaj več težav nastaja pri dograjevanju sistema nagrajevanja po delu, čeprav se tudi na tem področju rezultati že kažejo. Normative so spravili v realne okvire, povečali so osebne dohodke in tako bistveno zgradili nezadovoljstvo, z novim le- tom pa nameravajo uveljaviti še dohodkovne odnose med obrati. S poskusno vpeljavo strožjega nadzora kvalitete dela so že dosegli nepričakovane uspehe. Izmeta je namreč ogromno. Če bi jim ga uspelo izključiti, bi izvoz lahko povečali kar za polovico. Na področju izvoza so delavci Tokosa že lani napravili velik korak naprej. Obogatili so ga za 47 odstotkov. Letošnje smele načrte jim je precej prekrižal izpad prodaje v Jordanijo in Nigerijo, bojijo pa se tudi, kako bo z Egiptom. Plan izvoza so zato nekoliko znižali, kljub temu pa upajo, da bodo na tuje prodali za 14 odstotkov več kot lani, od tega na konvertibilni trg za dobrih 35 odstotkov več. Zanimivo je, da za nekatere izdelke, za katere imajo v domovini monopol, na tujem dosegajo za 20, celo 50 odstotkov višje cene. Izvoz je zato zanje posebno zanimiv. Nove poti so jim odprte, seveda pa niti domačega trga ne smejo pustiti na cedilu. Rešitev vidijo — trenutno delajo za izvoz tudi ob prostih sobotah — le v povečani proizvodnji na osnovi višje produktivnosti oziroma sodobnejše tehnologije. Približno 20 milijonov dinarjev bi morali vložiti v nove stroje, pa bi produktivnost narasla za celih 50 odstotkov. Žal so odvisni predvsem od lastnega razvojnega dela, saj denarja za vlaganja doslej niso imeli, zdaj pa jih omejuje še prepoved uvoza opreme, čeprav za uvoz na leto porabijo le okrog 13 odstotkov ustvarjenih deviz. H. Jelovčan SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Zavarovanje za primer brezposelnosti (3) -*VICA DO DENARNE POMOČI ^* ■kupnost za zaposlovanje delavca brez zaposlijo0 konca prejemanja denarnega nadomestila ni n zaposliti in nima 15 let delovne dobe, pridobi ob prejemanja denarnega nadomestila pravico do pomoči med brezposelnostjo. Pri tem mora pjevati še dva pogoja: da dohodki brezposelnega •J z dohodki članov ožje družine na osebo ne B^K* zneska, ki je enak zajamčenemu oziroma 8,>J*emu osebnemu dohodku v republiki, in da ne •^r^* v tem času denarnih dajatev za izobraže- 1 lr>rej nujno, da vsak upravičenec- do denarnega J,**stila, ki ga skupnost za zaposlovanje v določe-f0»u ni mogla zaposliti, pridobi tudi pravico do ■^h* pomoči Pri uveljavitvi te pravice je pomenih-^■»ženjsko stanje osebe, ki to pravico uveljav-r^*Pa je pri uveljavitvi te pravice do denarnega J****ttla povsem nepomembno Višina denarne ^V*'.* odmeri vsem upravičencem v enakem "?H ,n »cer v višini najnižjega osebnega dohodka v 1,1 * J Od 15. aprila letos je višina denarne pomoči brezposelnosti 5100 din. Iz razlogov, zaradi usahne pravica do denarnega nadomestila, tudi pravica do denarne pomoči PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA To pravico pridobi brezposelna oseba, ki se najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri skupnosti za zaposlovanje, ne glede na vzrok prenehanja delovnega razmerja. Pravica do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih, ki urejajo to področje. PRAVICA DO PRIPRAVE NA ZAPOSLITEV Priprava za zaposlitev je pravica brezposelnih oseb, ki zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanja ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenega dela oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Ta pravica zajema strokovno usposabljanje ter materialno pomoč pri tem usposabljanju, uveljavlja pa jo lahko brezposelna oseba, ki se prijavi pri skupnosti za zaposlovanje zaradi zaposlitve. Pravico do priprave na zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe, kadar njihovo delo v OZD postane nepotrebno zaradi modernizacije proizvodnega procesa, zaradi preusmeritve poslovanja ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in jim je mogoče z dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo zagotoviti drugo delo: OZD mora v ta namen na podlagi sporazuma s pristojnimi skupnostmi za zaposlovanje namensko združevati svoja sredstva. Vse pravice v zvezi s pripravo za zaposlitev izgubi oseba, ki namenoma ali iz malomarnosti ne izvršuje obveznosti, ki jih prevzame, ko se vključi v priprave) za zaposlitev. Oseba, ki po končani pripravi neopravičeno odkloni zaposlitev, pa je dožna povrniti vse izdatke, ki jih je imela skupnost za pripravo na zaposlitev. PREVOZI IN SELITVENI STROŠKI Učenci in Studenti, ki se v 30 dneh po končanem šolanju prijavijo zaradi zaposlitve, imajo pravico do povračila prevoznih stroškov do kraja zaposlitve zase in za svoje družinske člane ter do povračila selitvenih stroškov, če v kraju stalnega bivališča ni mogoče dohn ti ustrezne zaposlitve Druge osebe, ki se prvič zaposlijo, in osebe, ki jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji, imajo pravico do povračila prevoznih stroškov do kraja nove zaposlitve zase in za družinske člane.m do povračila selitvenih stroškov. Ana Frohlich Stopicanje v krogu Razlogi, zakaj temeljna organizacija Konfekcija ne dosega proizvodnega plana, so znani, premalo naporov pa je, da bi jih presegli Tržič — V Konfekciji, eni od štirih temeljnih organizacij Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, so težave z doseganjem proizvodnega plana prisotne že nekaj let. Obrat, v katerem so prvi v Jugoslaviji začeli šivati industrijsko posteljnino, je bil ustanovljen predvsem zato. da bi v njem zaposlili invalide, ki jih tekstilna panoga »proizvaja« toliko kot malokatera druga. Zdaj je med 207 delavci le še blizu .30 odstotkov invalidov, ki pa imajo enake delovne obveznosti kot zdravi. O tem, da bi zanje odprli |M)sebna dela. vrednotena drugače, primerno njihovim sposobnostim, so v Bombažni predilnici in tkalnici že razmišljali, kaj dlje pa. žal. niso prišli. Na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov Konfekcije, ki je bil v četrtek ob obisku članov delovne skupine centralnega komiteja ZKS. so govorili o vzrokih, zakaj delavci ne dosegajo plana. V polletju so ga osvojili le 87-odstotno, zdaj pa so ga z delom v tretji izmeni popravili na 91 odstotkov. Komunisti so povedali, da imajo težave s planom predvsem zato, ker se proizvodni program dokaj hitro menja, ker so izdelki za izvoz zelo zahtevni, ker zaradi zastarelih strojev nastajajo ozka grla, ker je zaposlenih blizu dvajset delavcem manj. kot so predvideli, ker je med njimi največ mladih žensk, ki so pogosteje v bolniški in podobno. Objektivnih in subjektivnih razlogov je torej res kar precej. Prav zato pa bi se verjetno morali vprašati, kako jih preseči. Ali znižati plan ali kupiti sodobnejše stroje — trenutno je ta rešitev zaradi omejitve uvoza seveda nemogoča — ali pa delavce spodbuditi s sprejemljivejšim nagrajevanjem. Konfekcija je menda tista temeljna organizacija, ki »plačuje« tudi napake drugih treh tozdov, zaradi napetih norm in zahtevnih izvoznih programov, pri katerih je kar 70 odstotkov izplena. pa posebnega zadovoljstva verjetno res ne more biti. Prav pri nagrajevanju, ki v Bombažni predilnici še vedno ni urejeno na osnovi dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb oziroma gospodarnosti posameznih delovnih sredin, ki ne upošteva kvalitete in pogojev dela, se namreč najpogosteje krešejo kopja. Zaradi tega pešata tudi samoupravljanje in vloga komunistov, ki bi morali biti bolje seznanjeni s težavam delovne organizacije. Neke vrste apatičnost je opazna zlasti v Konfekciji. Kako bi sicer mogli razložiti dejstvo, da je referendum za novo metodologijo izdelave razvida del in nalog uspel šele drugič, da so delavci zavrnili strokovno pomoč pri obravnavi predloga, na drugi strani pa pravijo, da so gradiva premalo razumljiva. Manjka torej tudi samokritike in to so komunisti priznali. Kajti tudi »presaditev« nekaj čalnov iz osnovne organizacije delovne skupnosti skupnih služb je le zasilen izhod, saj komunisti iz druge delovne sredine ne poznajo dovolj njihovih problemov Na noge se bodo morali postaviti predvsem sami z večjo zainteresiranostjo za odpravljanje slabosti. H. Jelovčan Kranj — Delovni kolektiv Vino Kranj je v soboto proslavil 35-letnico obstoja in uspešnega poslovanja. Ob tej priliki so najstarejšim članom kolektiva podelili priznanja, vsem pa priložnostne nagrade. Razvoj in poslovanje podjetja sta na svečanosti na kratko orisala direktor TOZD Vino Jože Brankovič in predsednik delavskega sveta Jože Zima. - A. Z. Nova tovarna za izvoz V tržiškem Zlitu nameravajo zgraditi novo tovarno za proizvodnjo masivnega pohištva — Dvakrat toliko ga bodo izdelali kot zdaj, kar 80 odstotkov pa izvozili na zahodnoevropski trg — Investicijski program ima že podporo v sozdu GLG, gospodarski zbornici Gorenjske in v tržiškem izvršnem svetu — Nova tovarna bo stala okrog 156 milijonov dinarjev — Povezava s Slo-venijalesom Tržič — Med tremi naložbami, ki jih tržiško gospodarstvo namerava uresničiti v tem srednjeročnem obdobju — če obidemo program Lepenke, ki že zdavnaj čaka na zeleno luč za uvoz opreme — je prišla, kot kaže, trenutno najdlje Združena lesna industrija Tržič. Čeprav boi popoln investicijski elaborat izdelan predvidoma konec novembra ali decembra, so osnovne značilnosti naložbe, ki je zajeta v razvojnih načrtih Zlita, tržiške občine in sestavljene organizacije GLG, že znane. Gre za postavitev nove tovarne za izdelavo masovnega pohištva s površino 1650 kvadratnih metrov, za novo sušilnico s temperirnico lesa ter za razširitev trafo postaje. V Zlitu upajo, da se bo gradnja začela Crihodnje leto, čez tri leta pa naj bi ili vsi delavci že v novih prostorih, večjih in sodobneje opremljenih od sedanjih, v katerih pogoji za delo niso ravno najboljši. Naložbo, ki je kot prednostna že dobila podporo v sozdu GLG in v medobčinski gospodarski zbornici Gorenjske, v Zlitu tehtno utemeljujejo. Povpraševanja po njihovem masivnem pohištvu, ki ga največ pošiljajo na evropski konvertibilni trg, ne morejo zadovoljiti. V novi tovarni ga bodo lahko izdelali dvakrat tofiko, kar 80 odstotkov pa ga bodo prodali na zahod. Naložba bo stala predvidoma 156 milijonov dinarjev, od tega 141 milijonov gradnja in oprema. 40 milijonov dinarjev bodo delavci Zlita zbrali sami, 47 milijonov nameravajo pridobiti z bančnimi krediti, 49 milijonov s pomočjo sovlagateljev, 20 milijonov dinarjev pa s posojili izvajalcev del. Tovarno bodo postavili v industrijski coni ob sedanjih proizvodnih prostorih. Ko se je v sredo z investicijskimi • načrti Zlita seznanjal izvršni svet skupščine občine Tržič, je imel pred očmi številne prednosti naložbe. K načelni podpori — dokončno bo dal šele, ko bo elaborat celovit — ga je vodilo tudi zagotovilo, da bodo razvoj, izdelava in uvedba tehnologije v novi tovarni sloneli na domačih izkušnjah in znanju in da bo proizvodnjo moč hitro prilagajati zahtevam zahodnoevropskega trga. Strokovnjake, ki bodo potrebni, bodo v Zlitu pndobili predvsem iz vrst lastnih štipendistov, surovinska osnova za izdelke.pa je tudi domača. Kot nosilec razvoja masivnega pohištva v sozdu GLG se Zlit tesno povezuje še s Slovenijalesom. Tržiške omare bodo dopolnjevali stoli in mize iz Radomelj, s temeljno organizacijo Trgovina pa bodo oblikovali skupne programe, razvoj, enotno nastopali na domačem in tujem trgu ter se še posebej posvetili raziskavam in uveljavljanju na zahodnoevropskem tržišču. H. Jelovčan C L, A S 4. STRAN. © KRANJ 43. SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj sreda, 28. okObra 1981, ob 15. uri v dvorani skupščine občine Kranj 43. SEJA zborjpždruženega dela skupščine občine Kranj srediti 28. oktobra 1981. ob^fpvuri v oVVprani skupščine občine Kranj 44. SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj sreda, 28. oktobra 1981, ob 15. uri v dvorani skupščine občine Kranj Dnevni red - Poročilo o izvajanju družbenega piana občine ;.ranj za obdobje 1981- 1985 in resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj v letu 1981 - Predlog za izdajo zakona o ustanovitvi delovne organizacije za razvoj, proizvodnjo in trženje računalniških sistemov z osnutkom zakona - Pravna pomoč v občini Kranj - Program razvoja osnovnih Sol v občini Kranj - Problemi prostora za kulturno in družabno življenje v občini Kranj - Razvoj samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih - Poročilo odbora za uresničevanje družbenega dogovora o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega podjetja v Kranju - Predlog dogovora o skupnih osnovah m merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča sli gozda ~ P^log odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Kranj za leto 1981 - Osnutek odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za zbor združenega dela Skupščine občine Kranj — Kadrovske zadeve: — razrešitev in imenovanje občinske volilne komisije — imenovanje delegatov v svet INDOK centra — razrešitev in imenovanje namestnika komandirja Postaje milice Kranj - Predlogi in vprašanja delegatov Razvoj samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih Samoupravno planiranje se je v krajevnih skupnostih v občini že precej uveljavilo. Vendar pa je hkrati tudi res da planiranje in sprejemanje samoupravnih sporazumov za sedanje srednjeročno obdobje ni potekalo usklajeno s planiranjem v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih. Tako nekatere krajevne skupnosti še vedno niso sprejele temeljnega planskega dokumenta. Marsikje se je tudi dogodilo, da so bila predvidevanja v krajevnih skupnostih pretirana, zato prihaja do zastojev pri podpisovanju. Poravnalni sveti v krajevnih skupnostih prevzemajo vlogo samoupravnega sodstva in v marsičem pozitivno vplivajo na reševanje sporov. Seveda pa marsikje Člani poravnalnih svetov še nimajo dovolj izkušenj, zato so poravnave pogosto odvisne od izvirnosti in vztrajnosti senata. Seminar za člane poravnalnih svetov konec lanskega leta je bil koristen, zato ga bodo pripravili tudi letos. Potrošniški sveti so bili v krajevnih skupnostih ustanovljeni že pred časom. Namen ustanovitve le bil zastopanje interesov občanov kot potrošnikov. Rezultati na tem področju pa niso najboljši. Nastala je vrzel zaradi premajhne povezave potrošniškega sveta z občarn in organizacijami združenega dela Z ustanovitvijo konference potrošnikov v občini pa lahko P^akujemo inapredek. Konferenca naj bi usmerjala delo, nudila strokovno m drugo pomoč potrošniškim svetom. Tak.° bi se izboljšali tudi pogoji za njihovo delovanje. DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 20. DOGOVORIMO SE Predlog dogovora, odloka in osnutka odloka o. .. ■.. skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda - Za zdaj je bil z odlokom določen najnižji znesek odškodnine. Aprila letos pa je prišlo do dopolnitve zakona, da občinske skupščine na pobudo Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti sklenejo dogovor o skupnih osnovah in merilih. Gre za to, da bi bile osnove in merila enotna. Sele po sprejetju dogovora bi občinske skupščine sprejele svoje odloke o odškodnini. Dogovor bo veljal, če ga bo v republiki sprejelo najmanj 40 občinskih skupščin. Če do sprejetja dogovora ne bo prišlo, bo republiška skupščina predpisala odškodnino tudi za tiste občine, kjer dogovora ne bodo podpisali oziroma sprejeli-. ... spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Kranj za leto 1M1 - Odlok o letošnjem poračunu občine je bil sprejet konec januarja letos. Proračunski prihodki so bili planirani v znesku 246 milijonov dinarjev. V skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe pa je rečeno, da se le-ta lahko poveča za 18 odstotkov v primerjavi z letom 1980. Za kranjsko občino to pomeni 247 milijonov 300 tisoč dinarjev. Pri prihodkih so spremembe le pri postavki takse na promet parklarjev Kulturno in življenje v občini in kopitarjev in sicer za 750.000 dinarjev ter pri prihodkih upravnih organov in drugih prihodkih za 1.742.000 dinarjev. Ostali viri prihodkov bistveno ne odstopajo Z rebalansom se tako povečajo proračunska sredstva za 1.300.000 dinarjev Dodatno pa so bila v proračunsko porabo vključena sredstva za poravnavo obveznosti pri gradnji ceste Kropa —Jam nik—Draž goše in do Temeljnega javnega tožilstva. Določene postavke pa so zmanjšane zaradi obveznosti občine, da prispeva v republiko iz proračuna 2.700.000 dinarjev za pospeševanje izvoza in zaradi manjših prihodkov pri nekaterih postavkah. — določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Kranj — Osnutek odloka upošteva vse predvidene spremembe samoupravne organiziranosti nekaterih delovnih organizacij in dosedanje izkušnje na področju delegatskih odnosov. Delegatov v zboru združenega dela naj bi bilo še naprej 85. Spremembe pa so v povezovanju v konference delegacij. Predvsem naj bi se povečalo število konferenc delegacij. Osnutek odloka nadalje tudi predvideva oblikovanje več skupnih delegacij, da bi tako zagotovili boljše povezovanje manjših delovnih skupnosti sorodnih dejavnosti. Zbora skupščine kulturne skupnosti v občini že nekaj let zahtevata izboljšanje prostorov za kulturno in družabno življenje. Žal pa kulturna skupnost nima dovolj denarja in se glede tega praktično ni nič spremenilo. V občini je pet organizacij združenega dela s področja kulturne dejavnosti. Stavbe, v katerih delujejo, pa so stare in je precej težav glede vzdrževanja; razen tega v njih ni prostorov za delavnice za< restav-riranje in skladišč za že zbrane zgodovinske umetniške predmete. Tako nabrano kulturno bogastvo v pre-nekaterih primerih propada. Osrednja knjižnica deluje na dveh različnih lokacijah. Po drugi strani pa zaradi prenatrpanosti knjižnega gradiva ni možna tako imenovana reforma knjižnice, ki naj bi zagotovila prost pristop. Studijski oddelek je na primer 1950. leta hranil 2500 knjig, danes pa jih ima skoraj 87 tisoč. Oder v Prešernovem gledališču je že tako dotrajan, da je skoraj nevaren za nastopanje: o sodobnih gledaliških prireditvah zato seveda ni moč razmišljati. Zavod za spomeniško varstvo (ki je sicer pokrajinska ustanova) deluje v pritličnih prostorih brez dnevne svetlobe in je brez restavratorske delavnice. Skratka, kritična ocena v opozorilu opozarja, da Kranj v vsem povojnem obdobju ni dobil nobenega novega kvadratnega metra površine za potrebe kulturnih ustanov. Zato je razumljivo, da so prostori za kul Kadrovske zadeve Razrešitev in imenovanje občinske volilne komisije - Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga vsem zborom občinske skupščine, da razrešijo dosedanjo občinsko volilno komisijo in imenujejo novo, da bi lahko nemoteno pričela s pripravami na volitve v prihodnjem letu. Imenovanje delegatov v svet INDOK centra — Dogovor o ustanovitvi in vlogi informacijsko dokumentacijskega centra določa, da občinska skupščina imenuje v svet INDOK centra 3 delegate. Predlagani so Jože Čopek, Marjeta Bren in Aleksander Ravnikar. Razrešitev in imenovanje namestnika komandirja Postaje milice Kranj - Predlog je, da se razreši dosedanjega namestnika komandirja Postaje milice Kranj Staneta Nara ta in da se za novega namestnika imenuje Marjana Srečnika (1948), ki je bil zdaj namestnik komandirja Postaje mejne milice Jesenice. _J turno in družabno življenje v občini praktično nenehno na dnevnem redu sej skupščine kulturne skupnosti. Po letu 1960 sta bila v občini zgrajena le dva domova družbenih organizacij, ede^i pa je bil obnovljen. Vsi prej zgrajeni »zadružni« domovi pa so potrebni temeljite obnove oziroma popravila. V obdobju 1981—1985 bo s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov zbranih za kulturo 23,580.000 dinarjev. S tem denarjem se bo moč lotiti problemov na tem področju. Seveda pa sredstva, ne bodo omogočala drugega kot zgolj adaptacijo odra v Prešernovem gledališču, obnovo gradu Kiselstein in kulturnega doma na Jezerskem. Takšno stanje pa nedvomno narekuje, da bi bilo treba do leta 2000 zgraditi osrednjo stavbo za kultuTrc v kateri bi bili prostori za osrednjo knjižnico, galerijsko in razstavno dejavnost ter koncertne prireditve. Uresničevanje dogovora o izgradnji nove asfaltne baze Odbor za uresničevanje družbenega dogovora o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega podjetja v Kranju je ugotovil vse objektivne težave, ki preprečujejo uresničevanje družbenega dogovora. Odločil se je, da o nastalih problemih obvesti podpisnike, le-ti pa naj sprejmejo ustrezne odločitve. Odbor je ugotovil veliko zakasnitev uresničevanja družbenega dogovora in spremembo pogojev, ki vplivajo na realizacijo, velike podražitve pa onemogočajo rentabilnost investicije. Vsi, ki so obravnavali investicije, so ugotovili, da bi bilo treba bistveno zmanjšati naložbo na novi lokaciji, preučiti možnosti investiranja na stari lokaciji ali pa povečati prodajne cene asfaltnih zmesi. Odbor se je zato odločil, da bo preučil možnost postopne izgradnje nove asfaltne baze. Pri tem je ugotovil, da tudi pri izgradnji v dveh fazah ne * moremo zagotoviti uspešnost naložbe oziroma potrebna sredstva za realizacijo predvidene investicije Ugotovljeno je bilo tudi, da bi investitor z velikimi napori lahko zagotovil največ 90 milijonov dinarjev zmanjkalo pa bi še 180 milijonov dinarjev Ta sredstva pa bo pod zelo ugodnimi pogoji morala zagotoviti Temeljna banka Gorenjske in morda še kdo. Tolikšnih sredstev pa ni moč zagotoviti, zato odbor seznanja podpisnike z omenjenimi ugotovitvami. Leti pa naj se zdaj odločijo za ukrepe, ki bi omogočili uresničitev družbenega dogovora ali pa bi realizacijo dogovora odložili Uresničevanje družbenega plana in resolucije Pri razvojnih usmeritvah kranjske občine za srednjeročno 1981— 1985 so bile v prvem letu z resolucijo o politiki izvajanja benega plana občine določene naslednje usmeritve: — razvijanje in uveljavljanje samoupravnih družbenoek od nosov. — povečanje izvoza blaga in storitev ob le najnujnejšem blaga in storitev. — povečanje rasti dohodka in zagotavljanje njegove delitve rist sredstev za razširitev materialne osnove dela, — povečanje kmetijske proizvodnje in izboljšanje oskrbe rev, — razvijanje sistema nagrajevanja po delu, — zagotavljanje počasnejše rasti cen iz pristojnosti občine letu 1980 ob postopnem odpravljanju najbolj izrazitih nesora Zaostreni pogoji gospodarjenja v letu 1980 in ocena možnosti voja za leto 1981 so narekovale, da so bili z resolucijo materialni okviri razvoja za leto 1981 nižji kot za srednjeročno je. Stalna in zavzeta prizadevanja vseh samoupravnih orgi skupnosti občine Kranj za uresničitev resolucijskih nalog pa m vila. da je resolucija glede najpomembnejših nalog tudi u V okviru stalne naloge razvijanja -samoupravnih dru_ nomskih odnosov — posebno še delegatskih odnosov — so bik* rane pomembne aktivnosti za sprejem statuta občine in drugih nosti. Tako je na primer prišlo tudi do dohodkovnega povezovanji nekaterimi delovnimi organizacijami (Živila —Central. KZK-Iskra). Tudi kar zadeva materialni razvoj, so rezultati ugodni, saj s»j« primer industrijska proizvodnja v osmih mesecih povečala za 85 stotka. Izvoz je porastel za 24 odstotkov, uvoz pa se je zman** 7 odstotkov, kar pomeni skoraj 97-odstotno pokrivanje uvoza x zom. Podobna gibanja pa lahko pričakujemo tudi do konca leta. poudariti, da se je izvoz na konvertibilno področje povečal za 8 kov, uvoz s tega področja pa se je zmanjšal za 7 odstotkov. Dohodek v gospodarstvu v občini se je v prvem polletju 37,5 odstotka v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Zato lahke kujemo, da bomo dosegli v občini 4-odstotno realno rast Glede na relativno nizko rast zaposlovanja (1,2—1,3 odstotka) p dosežena rast družbene produktivnosti večja za 2,7 odstotka. Tadk tvena razmerja se izboljšujejo, kot so v povprečju predvidena, dohodki pa bodo (po oceni kjub nominalni rasti za 31 do 33 rJ realno za 8 do 6 odstotkov nižji kot lani. zaradi visokega življenjskih stroškov (41 odstotkov). Sredstva za skupno porabo bi morala zaostajati za 10 odst rastjo dohodka. Zaradi prenosov nalog med SIS in odločitve, občini za gradnjo družbenih objektov del sredstev zberemo s stopnjo, pa bo dosežena rast nekoliko presegla dovoljeno. Vendar še vedno počasnejša od rasti dohodka. Investicijska vlaganja v občini bo bodo nižja v pi_ republiko oziroma zvezo. Prav tako lahko ugotovimo, da razvi i dograjevanje načel svobodne menjave dela še vedno ne poteka hitro. Ugodnejša pa je ugotovitev glede gibanja cen, ki so v pri občine. Le-te bi se lahko povečale za 22 odstotkov, dejansko p za 17,1 odstotka. Precejšnji napori so bili tudi glede nemotene preskrbe. Ix je bilo namenjenega precej denarja za kompenazcije v porahiin vodnji hrane (za meso). KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ z n. sol. o. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge v TOZD KOMUNALI b. o. - OPRAVLJANJE DEL PRI ODVOZU SMETI _ | cev - OPRAVLJANJE CESTNO-VZDRŽEVALNIH DEL na relaciji Gorice — Preddvor - 1 delavec - OPRAVLJANJE CESTNO-VZDRŽEVALNIH DEL na relaciji Zgornja Resnica - Podblica — 1 delavec - OPRAVLJANJE CESTNO-VZDRŽEVALNIH DEL V SKUPINI - 2 delavca - OPRAVLJANJE DEL PRI JAVNI SNAGI - 2 ? - OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKO-VZDRU* NIH DEL - 1 delavec Pogoj: — za vsa zgoraj navedena dela. razen za ključavničar* zahteva nedokončana osemletka in priučitev. PokhcM kovinske stroke se zahteva za ključavničarja - vwW ca. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas * skusnim delom dva meseca. v TOZD OPEKARNE b. o. OPRAVLJANJE ZIDARSKO-VZDRŽEVALNm DEL 1 delavec Pogoj: - poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj. Delovno * merje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim dele* meseca. v TOZD OBRT b. o. OPRAVLJANJE MIZARSKIH DEL - 1 delavec Pogoj: - poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj. Delovr*' merje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim (Mm meseca. v TOZD GRADNJE b. o. OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL -4 delavci OPRAVLJANJE POMOŽNIH GRADBENIH DEL - delavcev Pogoj: - za opravljanje zidarskih del se zahteva poklicna^^Jag bene stroke ali priučen zidar / eno leto delovnih izkiJJ Za opravljanje pomožnih gradbenih .del * ' nedokončana osemletka Delovno razmerje za »«rjt sklepa za nedoločen čas. za gradbene delavce pa za«**^ čas. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati za vsa zgoraj navedena dela in naloge najJ^Jgj vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna raj« navedene TOZD, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. 20. OKTOBRA 1981 KULTURA 5.STRAN G LAS Pota naše ljubiteljske kulture — Dvodnevno stro-■wčanje predsednikov in se-občinskih zvez kulturnih ij v Skofji Loki je vnovič da ljubiteljska kultura, o i jr bilo pretežno govora, danes ••trezno mesto. Vendar se **aoat Ar vedno otepa s teža-nejasnost mi. sistemsko ne rešitvami, ki društva ijujejo in jim puščajo ožji ti prostor«- za njihovo os-»fcjavnost — kulturo .fM?»k. ko za io zvrst kulture taih sredstev in ko so se paveti sukali pretežno okrog je mimo.« pravi pod pred-Zveze kulturnih organizacij »J* Jože Homer »Danes so vprašanja, saj jih si- stemsko ureja svobodna menjava dela. V društvih in občinskih kulturnih organizacijah pa tej problematiki še ni docela odzvonilo, še vedno namreč mrzlično razglabljajo, kako omejena sredstva najbolj razumno in pravično razdeliti, da bodo potešeni vsi kulturni apetiti. Sistem financiranja je sicer dan. vendar bi bilo primerneje, ko bi si ga vsaka občinska zveza pametno prikrojila. Vendar pri tem ne mislim le na razporejanje kulturnega dinarja, pač pa na oblikovanje celovite politike s tega področja « Ob denarju kot »najpomembnejši I »»stranski stvari« kulture pa se poraja tudi vprašanje pravičnega in smiselnega nagrajevanja strokovnih delavcev. kulturnih animatorjev. »polnjeni opus itovih del založbi Komunista in Borca so te dni ponovno izšli prevodi Zbranih del Josipa Broza Tita — Bralcem na i* 9. in 10. knjiga, medtem ko prevoda vmesnih dveh — Knjige bogato opremljene s fotografijami, faksimili i tov, predvsem Titovih pisem in razprav ekipa jugoslovanskih »kov. združenih v beo-inštitutu za zgodovino, že zbira Titova dela in jih za izdajo. To kontinuiteto nje tudi slovensko zgodo-ki z rednimi prevodi •kupna znanstvena prizadetem področju, o so na knjižnem trgu na ■a dela do desete knjige — k osma bosta prevedeni v **cih — ki zajemajo Titova dela in vojaškopolitične do leta 1942. obdobja dogodkov v času sovražnih knjiga obsega Titova zbrana obdobja tik pred začetkom ko v narodni zgodovini Jugo-Prihaja do velikih odločitev, razprave v tem času zadevajo jugoslovanske delavske do vojne, zaostrujejo vprašanje, iščejo pota na-entitete ob hkratnih načrtih eobnovo družbe, os vet-iWedvojni razvoj ... Titovo razglabljanje je v tem času zlasti osveščanje ljudi, ■j* oči v obdobju, ko so sve-. dogodki vnašali zmedo v no politično življenje, nenazad-*> Titove besede tudi mobi-vfeh naprednih sil, da ne bi v kapitulantstvu in bi katero pot velja ubrati v Cofilnem trenutku. in deseta knjiga zajemata kto vojne, ko so vsa pri za ■ osvobodilne vojske Jugo- slavije usmerjena v širjenje osvobojenega ozemlja in v zbiranju prostovoljnega vojaškega potenciala za boj proti sovražniku, ki zadaja težke udarce z ofenzivami. Iz tega obdobja so v knjigi zbrani predvsem dokumenti, v katerih Tito kot vojaški poveljnik partizanske vojske daje splošne smernice poveljstvom partizanskih enot, hkrati pa njegove tedanje usmeritve niso brez politične note. Med važna političnovojaška vprašanja tega časa sodijo neugodne politične razmere v Črni gori. Sandžaku in Bosni, kjer prihaja-do ogromnega razmaha četništva, na kar je Tito odgovoril s korenito spremembo partijske in vojaške organiziranosti partizanske vojske. V to obdobje spada tudi ustanovitev II. proleterske brigade, močne premične udarne sile, ki naj bi opravila z mno-žečim se kolaboracionizmom. Iz tega časa so značilna tudi kratka sporočila Kominterni, ki pa se je silno počasi odzivala na osvobodilni boj pri nas. S sedmo in osmo knjigo bo zaokrožen prvi ciklus Titovih del, prevedenih v slovenščino, makedon-ščino in albanščino, beograjski inštitut za zgodovino pa trenutno zaključuje znanstveno obdelavo 24. in 25. knjige. Trenutni načrti obsegajo le zbir Titovih del, ki se nanašajo na pred in medvojno obdobje Jugoslavije; med jugoslovanskimi znanstveniki pa se pojavlja težnja po publiciranju del, ki zadevajo tudi povojno graditev Jugoslavije. D. Zlebir mentorjev ... Različna področja kulture na raznih območjih v Sloveniji imajo o tem tudi različna vrednostna merila. Ko bi skušali temeljiteje spregovoriti o stimulaciji in jo poenotiti, bi se problem spodobnega nagrajevanja mentorjev bržkone še zaostril, saj bi bilo za vse Bremalo denarja, meni Jože Humer. 1 oralna stimulacijska sredstva, bolj priznanja kot vrednotenje, ki poleg delovnega uspeha odražajo odziv družbe na kulturniške »impulze«, še naprej ostajajo najpomembnejše spodbujanje, čeprav bi marsikateremu spodbujevalcu kulture verjetno bolj prav prišli urejeni pogoji za delo Na posvetu je bilo mnogo govora o tem. kaj pomeni zveza kulturnih organizacij v okviru celotnih kulturnih prizadevanj v občini, kaj od nje pričakujemo in čemu dejansko služi. Ne zgolj zadovoljevanje zahtevam društev, »izživljanje amaterjev«, kot radi namigujejo kulturni laiki, pač pa prodorno ocenjevanje kulturnih potreb. Gre namreč za to. da institucije služijo kulturi in ne obratno, čeprav se včasih dogaja tudi slednje in je zato kultura deležna grenkih pripomb. Ce kulturno društvo na podeželju izposoja knjige iz društvene knjižnice, to prav gotovo ni izživljanje, pač pa kaze na kulturne potrebe ljudi. Poglavitni steber kulturnih zvez so kadri, ki so za prihodnost sprejeli velike obveznosti v zvezi z delom v šolah, kjer je kulturna dejavnost obstala ali pa sploh še ni zaživela. Pri tem delu tirna jo kulturne organizacije pred očmi vsestransko kulturno osveščanje, ki je pogoj za popolnejšo in za kulturo »odzivnejšo« osebnost. Jože Humer je spregovoril o pogojih, ki zagotavljajo resnično usposobljene strokovnjake za razna kulturna področja. »Društvo slovenskih muzealcev je na nedavnem srečanju v Brežicah samo izreklo željo po sožitju z ljubi-teljstvom. Doslej je delovalo v svojih profesionalnih okvirih in ta kulturna zvrst ni našla pravega mesta v ljubiteljski dejavnosti. Takšnega odpiranja šolam, društvom, ljubi-teljstvu, manjka, zato. take pobude velja posnemati.« Ustvarjalno zastavljeno delovno srečanje je problemsko prodrlo v tehtne točke ljubiteljskega dela v kulturi, zato je obet za razumno, načrtovano ustvarjanje kulturnega življenja v občini. Ta premik zagotavljajo končno tudi živahne polemike in izmenjave izkušenj, za katere je kultura vedno dovzetna. D Zlebir e desetletji ubrane pesmi — Moški pevski zbor upokojencev Jesenice slavi »vojo 20-letnico. V petek. *», so svoj jubilej počastili s koncertom, na katerega so tudi pevce okteta upoko-a Trbovelj in folklorno sku-Oruštva upokojencev Javor-Bela. Na slovesnosti so zlate, srebrne in bronaste značke pevcem, ki so to " * petjem v dveh desetletjih o ustanovitvi zbora upo-. « je rodila med pevsko lenimi člani, ki so se upo-leta in so si želeli ustvarilsjj Področju glasbene dejavno-H^t1 ***** 80 jih spodbujali veliki ■OV zborov starejših pevcev K^Vfc2**^ J* postal prva sekcija p^k/* upokojencev. Prvi pevo->l pokojni Polde Ulaga m^J»r vodil šest let. Pod njegovo Iv« je pesem resnično oživela v fcvV*tno glasbeno sporočilo. Uspe nastopov so pevce spodbu- C^Sfcii " del. —niski pevci dobili novega ^Ndjo, Janeza Ponikvarja, je ^■ovim izborom pesmi oboga-j^£*ovako petje, v kvaliteten je vnesel še nekaj ■SS** »i so pevce podžgale V %X driovni vnemi. Pred - vnemi. Kred dvanajst' j« k upokojenskemu pev-zboru pristopilo tudi nekaj N|^*takratnega zbora Jeklar, prazničnih nastopov, go-?J «n uspelih koncertov se je J> v teh letih. Že sedmič se je V^k*'! tudi pevskega tabora v k%v!U P" stični, sprva Se pod \V**> »Jeklar«, zdaj pa že četrtič t"«ju moškega pevskega zbora upokojencev Jesenice. Na sodelovanje v tej mogočni manifestaciji slovenske pesmi, ki združuje vse slovenske privržence zborovski glasbi, so Jeseničani še posebej ponosni. Ne le, ker so na taboru Častno zastopali svoje »dobro glasbeno ime«, pač pa so tudi pomembno prispevali k širjenju pevske kulture med ljudi. Pred kratkim pa je jeseniškim pevcem pesem težko privrela iz prsi. Zadnjič so namreč zapeli Janezu Ponikvarju, svojemu dolgoletnemu zborovodji, ki je ustvaril svojstven izraz njihove pete besede, poglobil čustveno navezanost na zborovsko petje in v 14-letno delo vložil svoje srce. Danes vodi zbor Jože Kelvišar, v njem pa prepeva dvajset pevcev. Dva med njimi, 76-letni Alojz Jeraša in 77-letni Franc Terseglav sta že več kot pol stoletja privržena zborovski glasbi in pomnita prve korake sedanjega upokojenskega zbora, saj sta bila med njegovimi ustanovitelji. Alojz Jeraša je bil med vojno celo pevovodja partizanskega pevskega zbora jeseniško-bohinjskega odreda, opravil je tudi pevovodski tečaj, ki ga je v času vojne vihre v Cerknem vodil profesor Makso Pirnik. Tudi za Francem Tersegla-vom je že bogata pevska preteklost pri mnogih znanih zborih. Se pred vojno je prepeval pri zboru Sava, pri Obrtniškem pevskem zboru, po vojni se je pridružil mešanemu zboru Svoboda, Komornemu zboru, pel je pri Jeklarju, zdaj pa že dvajset let njegov prvi bas doni v vrstah upokojenskega pevskega zbora. Poleg razvedrila na jesen življenja pa je petje obema že pred leti prineslo tudi zlato Gallusovo značko. Franc Jelene Kulturni koledar RADOVLJICA - Vsak dan je odprt Kovaški muzej, in sicer dopoldne od 9. do 13. ure, popoldne pa od 15. do 17. ure. Muzej talcev v Begunjah je odprt ves dan, od 8. do 17. ure. Čebelarski muzej v Radovljici z Linhartovo sobo je odprt od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Ob sobotah in nedeljah je odprt Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, in sicer od 10. do 12. in od 15. do 17. Ob istem času, vendar le ob sobotah pa je odprta Sivčeva hiša. Kulturna ustvarjalnost tabornikov Križe — Kulturno srečanje slovenskih tabornikov, drugo po vrsti, je za nami. Srečanje ni bilo nič bolj množično od lanskega, saj so se ga udeležili le tisti odredi, ki so že lani videli, da se taborniki lahko predstavijo tudi drugače, ne le s karto in kompasom v roki. Prijeten in dobro pripravljen program taborniških odredov se je odvijal v popoldanskih urah, zvečer pa so se zvrstili diapozitivi in filmi iz taborniškega življenja. Udeleženci so pripravili tudi razstavo »Taborni ogenj«. Niti plesa ni manjkalo, ki je ustvarjal prijetno vzdušje skozi ves večer. Kljub dobro uspelemu programu pa taborniki še vedno niso uspeli popraviti lanske napake, kajti še vedno ne poznajo razlogov za tako majhno udeležbo odredov kot se je zgodilo že dve leti zapored. Na srečanjih, kakršni sta bili lansko in letošnje, ni nikakih tekmovanj, niso potrebne zahtevne priprave, tudi posebnega znanja ne, pa vendarle ni zanimanja za to obliko sodelovanja in krepitev vezi med mladimi. D Zepič Figura kot oblikovalni problem Razstava del Franca Vozla je prva predstavitev mladega in nadarjenega kranjskega umetnika domačemu občinstvu Nekatere slikarjevih zgodnejših figuralnih kompozicij nosijo močne znake realističnega izhodišča. Toda že kmalu zamenja sklenjen obris telesa zabrisana ali celo prekinjena kontura, umirjen portretni značaj figure dobi svoje nadomestilo v živem zanimanju za izraz telesa, ki ni več statično niti enotno osvetljeno, temveč polno notranje dinamike in razkrojeno v močnih snopih svetlobe. Z lego telesa so podane tudi meje prostora. V tej načrtovani prostorski utesnjenosti se toliko bolj uveljavljajo napetosti, ki so prisotne v predstavljenem slikarskem objektu. Lastnosti človeškega telesnega mehanizma nam je slikar podal v skeletnem prikazui človeške figure. Le-ta se kasneje spremeni v pravi vrvež konstruktivističnih oblik, ki jih sestavljajo deli okostja. Od konstruktivistične skeletne oblike se slikar počasi obrača k plastični obliki človeškega telesa. Plastično poudarjena oblika pa kmalu preraste v svoje stilno nasprotje — v slikovitost. Figure v sliki niso več ločene med seboj, temveč se povezujejo v barvenem sožitju. Posledica tega razvoja je razpad figure v razbigano barvno in svetlobno igro oblik. Medtem ko smo se v naštetih slikarskih realizacijah srečevali s problematiko oblikovanja človeške figure v njenih najrazličnejših likovnih pojavnostih, se v novejših Vozlovih slikah bolj in bolj uveljavlja vsebinski moment. V plastično in slikovito pojmovano oblikovalno področje posega nov, »grafično« občuten element kot povezovalec kompozicije in katalizator vsebinskih dogajanj v sliki. Antropomorfna prevlada v sliki polagoma bledi, posamezni plastični elementi v njej še nakazujejo zvezo s prehojeno razvojno potjo, vedno bolj pa se vanjo zažirajo v samostojne like spremenjene ploskve, ki razkrajajo nekdanjo polnost teles. Človeško telo razpada v vrsto bolj ali manj samostojnih in svobodno oblikovanih delov, ki so razpršeni po slikarski ploskvi in jih posamezni barvni poudarki povezujejo v kompozicijsko celoto. Slika ne deluje statično, njen premik v prostor nakazuje grafično občutena vez — morda ostanek nekdanjega konstruk-tivističnega skeletnega ogrodja, ki ni samo pomembna nosilka oblikovnega, temveč tudi vsebinskega dogajanja v sliki. Razvoj slikarstva Franca Vozla je logičen, dosleden in zraven dinamičen in poteka v neprestanem boju med plastično in slikovito likovno izraznostjo, med konstruktivnimi in zopet destruktivno usmerjenimi oblikovalnimi tokovi, med čisto likovnostjo in vsebinsko poglobljenostjo. V tem dinamičnem spletu likovnega ustvarjanja ostaja umetnik do kraja odprt sočloveku, čigar fizična in psihična pojavnost je osnovna tema njegovega upodabljanja. Cene Avguštin Bogastvo kulturnih stikov. V okviru kulturnih dni ZR Nemčije Se je v Ljubljani pi odstavila celovita ustvarjalnost sodobne Nemčije — Poleg kulturne predstavitve tudi pogled v znanost in politiko — Nov dokaz mednarodno utrjenih kulturnih razmerij Ljubljana — Dneve nemške kulture je pretekli ponedeljek v Ljubljani začelo prijateljsko srečanje z u nanjh ministrov Hansa Dietricha Genscherja in Josipa Vrhovca, ki sta slovesno odprla baletni večer. Prva je v Operi nastopila samostojna baletna skupina Tanz Forum iz Kolna, ki je izvedla sodobno koreografijo Bele Bartoka in Igorja Stravinskega. Ves teden so se v Križankah odvijale krajše predstave, imenovane »multi media show«, ki zajemajo uporabo najsodobnejših avdiovizuelnih sredstev. Današnje življenje industrijskega Porurja je prikazala razstava »Nova podoba revirjev, predvsem novi svet, poln energije in tehnike«, ki so jo pripravili gostje iz porurske metropole Essna. Pred Cankarjevim domom je značilni »Medienbus« prikazoval življenje vestfalske prestolnice Dortmunda, kjer so se pred tremi leti vrstili dnevi kulture jugoslovanskih narodov. Institut za spektroskopijo je pripravil zanimivo razstavo, ki združuje nova znanstvena dognanja z umetnostjo. Razstava »Pogled v mi-krokosmos z elektronskimi očmi« nima le znanstvenega pomena, pač pa nudi tudi svojevrstno likovno do- živetje. Se ena likovna razstava je doživela nesluttn odziv med ljubljanskim občinstvo;;]. Pod naslovom »Papir navdihuje — papir navdušuje« je svoja značilna likovna snovanja s papirjem izrazil galeris in likovni profesor Thorhas Grochovriak. S filmom režiserke Se Ime Sai.ders-Brahms »Nemčija, bleda mati«, se je začel cikel filmskih predstav. Ljubljana pa je gostila tudi nemškega dramatika Tankreda Dcrsta, ki ga je prvi večer predstavilo predavanje, ki je osvetlilo njegove ' iogo v širših tokovih nemške dramatske ustvarjalnosti, avtor sam pa je svoja besedila iz igre »Merlin« prebral na četrtkovem večeru. V širokem spektru glasbene ustvarjalnosti in nou?t-varjalnosti sc je zvrstila klasiki v izvedbi klavir>!:i.;; t din Kan arskv, glasbena romantika; ! i jo je odigrala Visoka šola za u t iz Berlina, v Slovenski filh iji pa je na- stopil tudi Ja:.: kvartet Miehaela Sella. Poleg kult ur; odstavitve pa so se v okvin govorili tu ga trenu t' stransko p j dveh de zel polnosti politične-h dežel in oboje-vili razvoj. D. Z. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 oglasa na osnovi sklepov Komisij za delovna razmeja naslednja prosta dela oz. naloge: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB PRIPRAVA OSNUTKOV STATUSNIH SAMOUPRAVNIH AKTOV IN AŽURIRANJE SODNEGA REGISTRA Posebni pogoji: - diplomirani pravnik, 3 leta delovnih izkušenj na pravnem področju TOZD MLEKARNA KRANJ ČUVANJE DRUŽBENE IMOVINE Posebni pogoji: - poznavanje.požarnovarnostnih ukrepov in dela fuvajsk« potrdilo o nekaznovanju. zaželjen je tečaj za teletu dužbe. nista 2, v ISdneh ,*> objavi. mu KŽK Kranj, C. JLA O LAS 6.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK. 20 0KT01M Aleš je predlagal, da bi Ali naslednji dan na petico Od tam naj bi potem prinesli kisik na šestico Eden naj bi počakal Iztoka in nato z njim Ae enkrat odAel proti vrhu. Nore ideje! V takem stanju kot smo bili. je bilo to za nas nemogoče. Za sebe sem vedel, da ne bi Ae enkrat tvegal in nenavezan plezal po pravkar prehojeni poti nad Aestico. Klinov in vrvi. da bi pot zavarovali, pa nismo imeli Prinesti bi jih bilo treba iz nižjih taborov Tam pa ni bilo daleč za nami. nikogar, ki bi bil za to sposoben Gora nas je uničila. Zjutraj vreme ni bilo najboljše. Odločili smo se za sestop. Ze na petici je začelo snežiti. Vse do vznožja stene nas je neprestano zasipalo. Stena se je poslovila ««d nas na isti način kot nas je sprejela in nas nato opremljala ves <*as odprave — s plazovi! Pod Stipetovo stopnjo smo srečali Iztoka. Sam je okušal pnti do Aestiče. Vendar ga je že tu tako zeblo v noge. da je potem kmalu odnehal. V to so ga prisilili tudi plazovi Na trojki je. bil Franček. Vanja pa Ae na poti iz enke. Se enkrat bosta poizkusila Zadnje upa nje Povedali smo jima. da za vrh potrebujeta najmanj en dan brez sneženja. Zato sta se kasneje odločila, da bosta poizkusila prečiti zgornje snežiAče v levo na rob stene. V bazi so nas hladno sprejeli Za podporo zadnji juri.Ani navezi |e AleA določil Štiri Serpe. Vsakemu je za dosežen tabor Aest obljubil tisoč rupij. Njihov celoten zaslužek na tej odpravi brez nagrad pa je znaša! tisoč petsto rupij Vsi Atirje so prišli do šestice. Tako so dokazali, da lahko nosijo samo če hočejo. Navsezgodaj so nas zbudili nosači. Danes večina odhaja v dolino V bazi nas bo ostalo sedem, trije na hribu in Franček ter Vanja kot zadnja juriAna naveza. 1 rostovoljno sem ostal v bazi. Ni mi Alo v glavo da bi zapustil tabor takrat, ko eni Ae plezajo na hribu. Ob devetih dopoldne smo bili že sami. Enega zadnjih dni sva z Marjonom izkoristila za vzpon na koto nad bazo. Franček in Vanja sta tega dne zapustila Aestico in se napotila proti levemu rob,, ANDREJ ŠTREMFELJ LHOTSE 19 Prs?:? v>aem tisoč metrom Ob povratku v domovino stene. Prečila sta ogromno snežiAče, polno nevarnih zastrugov in opasti. Kmalu ju je zagrnila megla. Pričelo je snežiti. Ob dvanajstih sta sporočila, da se vračata v dolino. Imela sta vsak po en voki-toki. Večkrat sta se pogovarjala med seboj. Z bazo pa skoraj nista kontaktirala. AleA se je nad to njuno molčečnostjo kmalu začel jeziti. Pri kosilu smo po radiu zopet ujeli njun pogovor. Iz njega smo zagotovo lahko sklepali, da sta se premislila in da gresta navzgor. Popoldne je minilo v negotovosti. Skrbelo nas je. Malo smo se pogovarjali. Okrog petih sta sporočila, da sta Ae kakih petdeset metrov pod robom grebena. Dostop do grebena jima je zapiral skalnat skok z ogromno snežno opastjo. Kmalu za tem javljanjem je Franček sporočil, da se vračata. O tem ali sta dosegla greben ali ne nismo vedeli ničesar. Sprva sta razmišljala o tem, da bi iz grebena sest'o-pila v Zahodno globel, kjer bi ju pobral helikopter. K sreči sta se premislila. Sestopila sta tam, kjer sta šla gor, le da se nista vzpenjala nazaj na šestico, ampak sta se spustila naravnost mimo tabora pet v štirico. Vso noč smo lahko o njuni usodi le ugibali. Ob pol štirih zjutraj sta prišla na štirico. To sta nam sporočila ob šestih zjutraj. Pred odhodom v južno steno Lhotseja, so nam strokovnjaki pripisovali največ en procent možnosti ali pa še to ne. Večina je bila prepričana, da ne bomo pogledali niti nad sedem tisoč metrov. Richardo Cassin, sloviti italijanski alpinist, ki je s svojo ekspedicijo poizkusil v tej steni, je imel našo smer za noro idej"o. Ob povratku nam je čestital. Čas bo ob ponovnih poizkusih drugih alpinistov pokazal, kaj pomeni doseženih 8200 metrov. Kljub prestanim naporom bi bil pripravljen dokončati direktno smer v južni steni 8501 meter visokega Lhotseja. KONEC 1 iv AN JAN-SREČKO 12 L KOKRŠKI ODRED Ob prebijanju Kranjčevega bataljona čez ozemlje Kokrškega od-r;.da je torej pomembno predvsem »tejstvo, da so Nemci odkrili skladišče hrane pod Begunjščico, kajti zaradi tega so Kranjčevi borci morali gladovati in so tako izgubljali zaupanje v borce Kokrškega odreda. Da je bila hrana res zaplenjena, priča radiogram operativnega odseka namškega štaba Jug z dne 21. avgusta 1942. V tej nemški brzojavki je tudi potrjeno, da so Nemci ubili enega partizana, enega ujeli in odkrili taborišče z Živili in lahkim mitraljezom. Tako je Kranjčev ah 1 bataljon Savinjskega odreda 2. grupe odre-,dov prešel in končno tudi zapustil vroči sektor Kokrškega odreda. V vseh teh avgustovskih dneh se jr Kokrški ali 2. bataljon KO, to je njegova 1. in 3. četa zaradi .emškega zasledovanja še vedno »oral previdno premikati po določenem^ sektorju. Pri tem pa je kont avgusta pod segel še fen nepnčakovan uspeh. L namenom, da bi zamešal sledi, se je bataljon 29. avgusta 1942 zjutraj z Dolgih njiv premaknil čez planino Javornik poo Malo Poljano. Da bi se borci v miru odpočili in uredili, se je ustavil nad Sleparsko vasjo. Od tod je poveljstvo takoj poslalo na ogledovanje dva borca, da bi ugotovila, kakšne so razmere na Mali Poljani, kjer je bilo običajno najbolj nevarno. A že na poti med domom pod severno steno Storžiča in Malo Poljano sta naletela na nemško kolono. Proti njej sta z nekaj deset metrov razdalje takoj streljala in enega izmed policistov tudi ranila. To sta ugotovila po njegovem kriku. Zatem sta tovariša naglo stekla nazaj v taborišče in bataljonski štab obvestila o nevarnosti. Bataljon, ki je bil od naporne in dolge poti hudo utrujen, je med tem počival. Strelom izvidnikov, ki so jinv taborišču dobro slišali, se ni pridružilo dodatno streljanje, a to je poveljstvo sodilo, da je kdo streljal na kako žival Vendar se je bataljon, vedno računajoč na ne-most, vseeno pripravil ali na va ali na premik. Medtem sta tovariša, ki sta se tedaj vrnila z ogledovanja, že poročala o Nemcih pod Malo Poljano in o strelih nanje.« Zato se bataljon tedaj še ni odpravil proti prelazu na Mali Poljani, temveč je v okolico takoj šlo več patrulj. Te naj bi preprečile vsako presenečenje, bataljon pa se je medtem hitro premaknil na severno pobočje Tolstega vrha. Ena izmed patrulj je spet imela nalogo, da gre otipavat teren proti Mali in Veliki Poljani, ki je bila dominantna točka na tem območju. Niso dolgo čakali, ko se je odtod vrnil izvidnik s sporočilom, da je na Veliki Poljani kakih 15 Nemcev, ki se ukvarjajo z ranjencem in mu pripravljajo nosila. Ob tem sporočilu je komandir Janez Perko takoj pozval prostovoljce in, ne da bi čakal nanje, že pohitel iz taborišča. Mimogrede je še razlagal, da morajo hitro na Veliko Poljano in tam napasti Nemce. Prostovoljci, morda kakih 18 do 20 z dvema strojnicama, so skoraj vso pot tekli za Janezom Perkom navzgor. Toda na Veliki Poljani jih je čakalo razočaranje: tam je bil samo še njihov izvidnik, ki je povedal, da so se Nemci že spustili po strmini Vendar pa se upehani borci niso takoj obrnili, temveč so ostali na Veliki Poljani. Računali so, da bodo policisti zaradi bližine partizanov spet rinili v Storžič To ne bi bilo težko, saj je bilo tik ob njegovem vznožju več močnih IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Tako se Jože in Marko nista več zanimala za to, da sta odnesla svoje kovčke. Urejevala sta svoje stvari in molče čakala, prinesel čas. Med vojaki je bila videti potrtost in negotovost, petje a sta ponehala in vsi so se ukvarjali z vozmi in živino. Nekaj oficirjev j med seboj pogovarjalo, nato pa je prišlo povelje za »pokret«. Prvi se premaknili, kolona se je raztegnila, vojaki pa so demoralizirani ■ odgovornosti nemo spremljali gugajoče se vozove. Vozarji so udrihali po živini, da se je šibila pod udarci. »Kaj misliš, kam gremo?« je vprašal Marko Jožeta. »Kamor koli, meni je vseeno, samo to bi rad doživel, da Nemce pričakamo, jih »nagajžlamo« in nič drugega. Dobro, da smo jim vlak odpeljali, prekletim kurbani švabskim.« »Ali si videl tistega generala, ki se je odpeljal z nekaterimi oficir*| v to smer, kamor gremo mi?« »Ja, videl sem ga, ko je stopal v avto, pa še dva polkovnika sta! poleg njega. Veš, Marko, vse te polomije je kriv prav sam vrh. V se**« ščitili Nemce pri nas, največjo potuho pa so imeli kulturbundovci ia kolonaši. Jaz sem lansko leto na Bledu udaril nekega Nemca po »t so me zaradi tega zaprli za štirindvajset ur in še kazen sem plačal njam«. Sedaj pa imajo! Ja, ja, Marko, zloma Jugoslavije so krivi pirani ministri in buržoazija, med katero je mrgolelo fašističnih petokoloncev, največ pa je kriva Simo viceva vlada, ki še v zadnjem I hotela poslušati glas ljudstva, ki je jasno odgovorilo sedemindvaB marca: »Bolje rat - nego pakt«. Saj sam veš, da je bilo tako. ra*1 prašiča Natlačen! Kot ban je z vso svojo močjo ščitil kulturbunde*t*J petokolonaše. Ta je drugi Pavelič, ki je v Zagrebu proglasil državo Hrvatsko. Ali si jih videl, kako so zbarantali z nami? Seda.; praktično odrezani od Srbije, ne vem, kam še rinemo v smeri Ht kakšen namen imajo oficirji. O, madona, kam smo prišli!« »Res je, Jože, kar praviš, samo jaz pa bolj študiram pri vsej tej | miji, kako naj se rešimo ujetništva, če do česa takega pride, da nevarnost le preveč velika« »Oh, Marko, mene pa prav nič ne skrbi. Toliko hoste je od tod Gorenjskega, da se v nekaj nočeh prebijeva domov. Le brez skrbi bsi! drživa se skupaj«je Jože pogumno dejal Marku. »Pa še nekaj, Jože. Jaz poročilom, ki jih je oddajal radio, ne vc_, povsem. Tu ima vmes1 prste peta kolona, ki poskuša vojsko do kraja' ralizirati in razkrojiti. Kar poglej oficirje tam spredaj na konjih, j kot da se ni nič zgodilo, pa so tudi poslušali poročila. Veš, Jože, meni i v glavo, da bi se vojska umikala z Gorenjske, saj so enote v Mojstrani i Bohinjski Beli in drugod dosti močne, da vzdržijo vsaj nekaj dni. če vsi skupaj zares prodani.« _ Kolona vozil z živinsko vprego se je pomikala s težko obloženimi v smeri Trebnjega. Vojaki, čeprav se je videla na njih nekakšna nost, so poslušali komando svojih starešin. Na čelu kolone je bilo vid nekaj oficirjev manjka, jahali so le štirje, čeprav jih je bilo vseh blizu deset. Na manjkajoče oficirje ni nihče mislil. Majavi vozovi so komerno in škripajoče premikali po blatni cesti, vprežna živina se je zala z vso močjo. Kolesa so s težavo vzdržala pretežko biw marsikakšnemu vozu se je zlomilo kolo. Vojaki niso več iskali drugih i preložili so tovor na druge vozove in pretrgana kolona se je zopet str nadaljevala pot. Polomljen voz so vojaki potegnili na kraj ceste ah _ rinili po bregu, žival pa so privezali k drugemu vozu in vse je bilo v Odrejen je bil polurni počitek. Vse se je ustavilo na robu ceste, so se druge umikajoče se enote lahko hitro gibale in neovirano na pot v neznano. Vojaki iz bežeče tuje enote so se pozdravljali z transportni enoti, ki se je najbolj počasi premikala med vsemi pri ten padale opazke. Nekdo iz umikajoče se enote je zavpil: »Fantje. Nemci so vam za ritjo, polovili vas bodo kakor zajce.« Odgovorih a »Kar hitite na Hrvaško, tam vas že čakajo Nemci s pleh muziko. da laže korakali v ujetništvo.« Jože in Marko sta sedla na prisojen, dokaj suh breg ob cesti, jima je tudi Cene. Odprli so si vojaške torbe ter iz njih pričeli jemati darine in kikirikije. Cene je izvlekel iz torbe več kosov čokolade in da je še kot otrok najrajši jedel čokolado. »Kje pa si dobil čokolado?« je vprašal Marko. »V enem izmed vagonov jo je bilo le nekaj zabojev, pa smo si > med seboj porazdelili, tako da ni nihče videl. Ce je ne bi pobrali mL bi j pobasali oficirji«, je odgovoril Cene. Pri tem delu so Marka, Jožeta in Ceneta iznenadili nemški »V zaklon!« se je nekdo zadri. Vsi vojaki so se kar najhitreje v obcestno goščo, obraslo s smrekami in grmovjem, le vozovi z ostali na cesti. Tudi oficirji so spodbodli svoje konje in v diru dobili med smrekami. Med neurejenim umikom se je Jožetova skupini tudi Jaka. Avioni so leteli precej nizko nad cesto v smeri Novega i kolono se niso zmenili. Mogoče je niso videli ali pa so imeli drugo, nalogo. policijskih postojank. Najbližji in hkrati zelo močni sta bili na Golniku in v Preddvoru. Glede tega se res niso zmotili. Čez dobri dve uri je stražar, ki je opazoval smer proti Preddvoru, že javil, da so se od tam'odtrgali trije tovornjaki in se pod Poljanami ustavili. Iz njih so naglo poskakali policisti in se usmerili naravnost proti Mali Poljani oziroma v Storžič. Skozi daljnogled so ugoto vili, da se jim bliža 97 policistov Tedaj so se borci z Velike Poljane naglo spustili na Malo Poljano in se potaknili na položaje, ki so bili tam dokaj ugodni. Poleg lahke strojnice so prinesli tja še težko zbrojevko, ki je bila tedaj največji ponos bataljona. Zaradi ugodnih položajev in zaupanja v Janeza Perka so partizani kljub petkratni premoči policistov postavili zasedo. Franc Stefe-Miško, eden izmed borcev v tej zasedi, je o tem zapisat: »Nemci v predstraži so hodili previdno, drugi v koloni za njo pa so bili brezskrbnejši, razpeti ali brez bluz, s privihanimi rokavi ... Predstraža je bila že skoraj mimo nas, kolone pa še vedno ni bilo konec. Čakali smo na Janezovo znamenje. ,Ogenj!' in že je zaropotalo. Mitraljeza sta to pot pela brez zastojev .. . Sele ko sta pela redkeje in ko so mitraljezci morali iskati redkejše cilje, je proti nam od spodaj zadfdral kak rafal.. . Sovražnik je bil zbegan in razbit! Policisti so se razbežali na vse strani... Na tleh je obležalo najmanj 17 policistov, vetik* pa je moralo biti ranjenih .. « Tako uspešni napad oddfefe* bataljona Kokrškega odrsš*. tedaj tehtal več kot običajno-krat so Nemci povsod 4 precejšnje uspehe. Njihova ganda je že razglašala, da zanov ni več, da so uničeni Krepričljivostjo pa je t b* ;okrškega odreda s svojiai hom tik nad kranjsko ravas* propagando glasno zanikal mivo je tudi, da v nemških mentih ni bilo moč dobiti o tem dogodku, lahko pa _ da so dogodek zaradi izgub -če ni padlo 17 policistov -molčali. Tako so prej že napravili. Zadovoljna skupina JaneH ^ ka se je brž zatem vnuk bataljon, ki se je še ta dan. J*1 gusta, premaknil na KonjščK^ je bilo potrebno zaradi u«w"* policijskih oddelkov, ki sc prišli na Veliko Poljano. A w*£ se tam utrdili in ostali na P*«Jfl kar več dni. Kdor pa je pod *N žičem držal prehod če* Mak Veliko Poljano, je nadiSijT smer, ki je vodila v kranjske^ nino iz severne triiške in k0^ strani. Ud 20 OKTOBRA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 7.STRAN GLAS Črtomir Zoreč POGOVORI O TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH ui tehnika — Marsikdaj se grdo gledata, v n*eru pa, kot kaže, sta si prijateljsko podali ki je pred dnevi pokukal iz maha na J? dvignil zarjavelo pločevinko, ostanek nek-»menneea doručka« in jo napolnil s Inm klobučkom. Posrečen »t oz de k« je v sredo •h župan Milan Ogris, ki je dejal, da v svoji gobarski karieri česa podobnega še ni videl, ^•čan Planinci sodelujejo — Prve tesnejše rezi med kranjskimi in celjskimi planinci so bile stkane ob otvoritvi kranjskega planinskega doma na Ledinah. Otvoritve se je udeležil tudi član predsedstva CK ZKJ Andrej Marine. Kranjski in celjski planinci so se-pred nedavnim ponor no srečali v Logarski dolini oh odprtju planinske koče nad Plesnikom. Dogovorili ho se. da se bodo prihodnje leto zbrali na Ledinah, ko bo postojanka slavila 5. ob letnico obratovanja. Udeležbo na srečanju je obljubi/ tudi Andrej Marine, ki ga vidimo v družbi predsednika kranjskega društva Franca Fkarja in znanih celjskih planincev Janeza Gradisarja in Franca Herlcta (jk> TOZD ZA PTT PROMET KRANJ Kranj, Postna ul. 4 prosta dela i VIJANJE PTT napoSti združuje za nedolo-Poiskusno delo traja vae interesente, osebno zglasijo v TOZD Kranj, ul. 4. Udarniška za šolo V Selcih so krajani priskočili na pomoč pri gradnji šole — Sodelovalo je 71 krajanov Selca — Nova šola, prvi objekt, ki ga gradijo s sredstvi občinskega samoprispevka in delovnih organizacij Selške doline, je zrasla do strehe. Gradnja šole ima dolgo zgodovino in problemu je zrasla že dolga brada. Pred dobrimi dvajsetimi leti so krajani sami zbrali les in železo, vendar do gradnje ni prišlo. Pred petimi ali šestimi leti so se odločili za krajevni samoprispevek, vendar spet zaman. Sele lani so zadeve premaknile z mrtve točke in rezultati so vidni. Gradnja šole v Selcih je nujna, saj je stara letos praznovala devetde- 80ZD ALPETOUR . _ Skorja Loka TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja proata dela in naloge: 4 SPREVODNIKE ZA DE ŠKOFJA LOKA »SPREVODNIKOV ZA DE KRANJ - osemletka in 1 leto delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo .? mesece ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev «ata 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška '"■DE Kranj, in kadrovska služba Skorja Loka, Titov trg 4 b ^DKftkofjaLoka. ^ESĆEVALEC VUČKO Jelo Peternelj set letnico in je bila v vsem tem času le enkrat, in to prva leta po vojni, obnovljena. Sola je letom primerno v zelo slabem stanju. Ima Štiri oddelke, ki jih obiskuje 101 otrok. Računajo, da bo tudi vpis v malo šolo velik in sicer naj bi se vpisalo 24 otrok. Tudi za prihodnja leta pričakujejo dober vpis. saj vas raste, gradijo nove hiše in s tem se veča tudi število mladeži. Nova šola je štirirazredna, grajena pa je tako, da bo v njej lahko tudi vrtec. Kasneje, ko bo potreba, jo bodo povečali v popolno osnovno šolo. Arhitekt je predvidel zaprto podstrešje. Pa so krajani menili, da je prostor nadvse primeren za potrebe krajevne skupnosti in raznih društev. Zato bodo v streho vstavili kupolna okna in uredili stopnišče ter celotno podstrešje. Ker pa vse to nekoliko podraži gradnjo, so se krajani odločili, da bodo stroške pokrili s prostovoljnim delom. ' Prva takšna prostovoljna delovna akcija je bila pretekli petek in soboto. Kar 71 krajanov se jo je udeležilo in prišli so iz vseh vasi in zaselkov šolskega okoliša: Dolenje vasi. Topol, Lajš, Kališ, Golice in Selc. Izkopali so 65 metrov rova za kanalizacijo, globokega od 1,60 do 2,20 metra. Včeraj so se zbrali drugič, da so kanale zasuli in pripravili vse potrebno za prekop ceste. V delovni akciji so se zelo izkazali starejši krajani, saj so, kot sami pravijo, delali za vnuke in mladino. L. Bogataj VAŠA PISMA KJE JE DIMNIKAR? Dimnikarja ni bilo v Podbrez-jah že od februarja, to je dobrih osem mesecev. S hladnejšimi dnevi so marsikje že zakurili, pa jim zaradi neometenih dimnikov peči in štedilniki slabo vlečejo. Saj vemo, da je dimnikarjev premalo, toda prenašati dim, ki prihaja iz slabo orne-t enega štedilnika.res ni prijetno, posebno še, če človek ni posebno zdrav. Prav bi bilo, če bi dimnikar hodil vsaj na štiri mesece, saj je osem ali celo devet mesecev odločno predolgo čakanje. Zima pa se naglo bliža, še več bo treba kuriti, dimniki so zaba-sani s sajami, dimnikarjev pa od nikoder. Saša Pretnar Podbrezje • i • • > i J (18. zapis) Ze v prejšnjem zapisu sem trdil, da je naša družba le premalo storila za Gozd. mučeniško hribovsko vasico, ki jo je okupator oktobra 1944 požgal. prebivalstvo pa poslal v izgnanstvo. POZABLJENA MUČENICA Res, kar hud naslov odstavku, ki je hkrati očitek in opomin. Dražgošam in Jamniku, ki sta v času okupacije doživljala isto tra- Prav bi tudi bilo, če bi na cerkveni vnanjščini pisalo v kateri od bližnjih hiš še da dobiti ključ ali ključarja. Da radoznali popotnik ne bi begal od hiše do hiše. Se večji nesmisel sem nekoč doživel v Domžalah, kjer sem si hotel po končanem masnem opravilu ogleda ti Pengovove slike v cerkvi. Brumni cerkovnik je cerkev po maši brž izpraznil in zaklenil. Ura pa je bila poldne. Strah pred morebitnim »izropa-njem« je najbrž le pretiran. Vseka-' kor bi se dalo stvari urejati razumnejše. Zimski pohod mladine v Gozd l. 1954. gedijo kot Gozd, smo se le nekako dostojno oddolžili. Obe vasici sta zdaj spet lepi in brez preočitnih ran. Gozd pa je vprav pozabljen, nemi-kaven, skoraj zanemarjen. Ne le pot iz Križev, tudi vaške poti in poti v Kriško goro — vse je v žalostnem stanju, nič boljše kot pred desetletji. Pa vendar bi Gojžani zaslužili večjo družbeno skrb in podporo. A ne le gmotno, tudi moralno! Bil sem v Gozdu pred dobrim mesecem. Vtisi so Še sveži — a porazni. Kot da ni več sledu o nekdanji idilični vasici. Tudi vaške krčme ni več, je le planinsko zavetišče na začetku vasi, ki pa je pravzaprav le nadomestek za vaško gostilnico. Zakaj »planinsko« — saj planinska koča stoji na Kriški gori (1482 m)! Spodnja postaja tovorne žičnice (tudi za prevoz zmajev), ki vodi odtod na Kriško planino morda le nekako opravičuje lepo ime? Domačinov v Gozdu ni več veliko, zraslo pa je nekoliko počitniških hišic, ki pa ne pripomorejo k večanju števila stalnih prebivalcev. V teku stoletja je to število stalno padalo. Največ Gojžanov je bilo leta 1931, ko so našteli 73 domačinov, sedaj število ne doseže niti 50 ... Sicer pa skromna polja, senožeti in gozdovi niti tega števila domačinov ne bi mogli preživeti, če ne bi kruha dajala tudi tržiška industrija. Divjad, ki je okoli Gozda ne manjka, je vasi (in posevkom) bolj v škodo kot v korist. Posebna številna jelenjad in tropi divjih svinj. Senožeti z bujno travnato odejo in pestro planinsko floro na Kriški gon pa so mikavne tako kot so bile nekoč. Narava ostaja lepa, če le ne posegamo vanjo z nasiljem. Bolje urejeni vasi bi dajala zanimivo in romantično podobo gotska (z nekaterimi značilnimi prvinami ljudskega arhitekturnega snovanja) cerkvica sv. Miklavža, ki pa danes kaj sramežljivo stoji ob strani, spomeniško varstveno najbrž pozabljena, četudi s častitljivo starostjo (zgrajena leta 1451). GOTSKI KIP Leseno plastiko sv. Miklavža, zavetnika gojžanske podružnične cerkvice, so zaradi njegove dragocenosti — izvira iz 1. 1460 — prenesli iz Gozda v kriško farno cerkev. Seveda, zaradi varnosti. Toda. na ta način prazniti vaške cerkve in kapelice — da kipe odnašamo v bolj zavarovane farne cerkve ali celo v župnišča, najbrž ni povsem prav. Dalo bi se zamenjati staro umetnino s primerno kopijo, ne pa da iskalec tovrstnih lepot naleti na vrzeli ali celo na prazen prostor. Cerkev brez svojega okrasja, ni več funkcionalna celota. Vsekakor bi se dalo stvari urejati tudi z napravo mrež v preddverju ali pod kornim prostorom1 (primer Breznice).* * OŽIVITEV GOZDA Stujo besedo — revitalizacija, ki pomenja trud za vrnitev prvotnega življenja v starem okolju, a seve na sodobnih načelih estetike in higiene. Vasica Gozd bi bila kot nalašč za izraz naše hvaležnosti za njeno pre-stano trpljenje in pomoč v času okupacijskih let. Ne besede, ne le pomniki — dejanja bi bila potrebna. Predvsem, seveda cesta! Morda iz Križev navzgor enosmerna, iz Gozda čez Veterno pa drugosmerna, navzdol. Vso vas bi bilo treba sanirati, pomagati s podporami za obnove in z nasveti. Vaške poti smiselno urediti, popraviti in napraviti obsežnejša parkirišča (zdaj so poti kar zatrpane z vozili križem kražem). Močvirje sredi vasi podvreči temeljiti melioraciji. Cerkvico in okolico dokončno spomeniškovarstveno urediti (re-stavrirati — toda ne le na pol!). Arhitektonske spake, ki so nastale v letih prenagljenosti, je treba odstraniti, popraviti, če gre. S primerno besedo in predlogi omogočiti v vasi razvoj »kmečkega turizma«, ki bi bil še kako primeren za ta lep kraj. In morda tudi gospodarska rešitev? Gotska cerkev sv. Miklavža v Gozdu nad Krizami. Vse to — ureditev Gozda — seve ne bi smelo biti le stvar denarja, bolj bi moralo biti to stvar srca in naše skupne hvaležnosti kraju, ki je dal na oltar domovine samega sebe. Potem, ko bi bilo vse to urejeno, ne bi bilo potrebnih več takih tožb, takih apelov, takih očitkov in obžalovanj. Tudi življenje vrlih Gojžanov bi postalo lažje, bolj svetlo in perspektivnejše. Za zdaj pa je vse tako hudo, da hujše biti ne more. Ves grenak in žalosten sem se vračal iz Gozda v dolino .. . - G LAS 8.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Naši športniki ŽIRI — ' Letošnja sezona v motokrosu za slovensko prvenstvo je zaključena. Tako ao znani najboljši v kategoriji motorjev do 50, 125, in 250 ccm. V tej pestri motokros sezoni je bil najboljši AMD Slovenija avto iz Ljubljane, pred Lukovico, Orehovo vasjo, na odličnem četrtem mestu so mladi tekmovalci iz AMD Žiri. Od ostalih gorenjskih moštev je Tržič deveti, Radovljica deseta in dvanajsti je Bled Pri AMD Žiri so motokros začeli voziti sele leta 1978 in to na pobudo posameznikov žirovskega AMD. 2e na začetku so žirovski tekmovalci naleteli na kup težav. Ni bilo denarja za nabavo tekmovalnih motorjev, ne za opremo in ostalo kar sodi v to zvrst avtomoto sporta. Toda tekmovalci so sami naredni vse tisto, kar jim je bilo za tekmovanja potrebno. Iz lastnega žepa so si kupovali motorje in ostalo. Začelo se je in Kopač ter Novak sta bila tista, ki sta začela orati ledino v motokrosu v Zireh Začela sta tekmovati za slovensko prvenstvo v kategoriji do 50 in 250 ccm. S svojimi tekmovalnimi uspehi sta navdušila tudi ostale tako, da imajo sedaj v klubu ftest tekmovalcev, ki so letošnjo sezono v kategoriji do 125 in 250 ccm vozili za slovensko prvenstvo. Njihov tekmovalec Janez Mlinar je v skupni razvrstitvi vseh voženj za slovensko prvenstvo v kategoriji do 250 ccm na odličnem tretjem mestu, Aleš Kopač je sedmi, Ivo Andreuzzi osmi. V kategoriji do 125 ccm se je od Zirovcev najbolje odrezal Jernej Frlič, ki je Štirinajsti, Bogdan Trček pa se je uvrstil na trideseto mesto. V letošnji sezoni so motokrosisti AMD Zirov že začeli dosegati v slovenskem prostoru vidne uspehe. Se posebno so bili uspeftni, ko so v Breznici uredili motokros progo. To je bila hkrati tudi največja investicija za ta delavni avtomoto kolektiv. Organizirali so na tej novi progi tudi slovensko prvenstvo za vse tri kategorije. Eden od tekmovalcev AMD Ziri je tudi Ivo Andreuzzi, ki pa ima kratek Ivo Andreuzzi: Zastareli tekmovalni stroji tekmovalni staž. S to zvrstjo avtomoto športa se je začel ukvarjati leta 1979. Takrat je nastopil na eni izmed dirk za slovensko prvenstvo vv ka-t egori j i do 250 ccm. »Začetek je bil leta 1979 in sam sem kupil motor in ostalo opremo za tekmovanje v kategoriji do 250 ccm,« je dejal nadarjeni tekmovalec iz Zirov Ivo Andreuzzi. »Kot vsak športnik, ki začne, sem se tudi sam na začetku soočil z vrsto težav. Motor, ki sem ga kupil, je bil star in treba ga je bilo za vsako dirko popravljati. Treniral sem na gozdnih poteh in v Ročevem. Sedaj ko imamo v bližini motokros progo je že lažje.« Zakaj ste se odločili za motokros šport? »2e od malega imam veselje do motorjev. In ko sem po Sloveniji obiskoval motokros prireditve, me je ta šport navdušil. Tako sem tudi sam začel. Ni mi bilo žal vloženega denarja, saj je to šport, ki privlači. Sam se moraš boriti s strminami, blatom in progo. Pri tem moraš imeti dobro fizično pripravljenost in tudi dober motor. Na začetku svoje tekmovalne poti nisem imel veliko uspehov. Lani sem v generalni razvrstitvi v kategoriji do 250 ccm za republiško prvenstvo dosegel dvanajsto mesto, letos pa že osmo. Lani sem bil na teh dirkah vedno med prvimi šestimi in tudi to sezono sem posegel po enakih mestih na posameznih dirkah.« Težave in problemi pri tem športu? »Težave so le v dobrih motorjih. Mi imamo motorje, ki so stari od tri do štiri leta. Pri tem je tudi razlika. Vsi drugi tekmovalci imajo do deset konj večjo kubaturo. Će se materialni pogoji ne bodo izboljšali, razmišljam, da bi se poslovil od tega športa, ki me navdušuje. Ce bi imeli v društvu boljše motorje, bi lahko vseh naših šest tekmovalcev vozili tudi za državno prvenstvo. Tako imamo zastarele motorje, ki iie služijo več svojemu namenu« D. Humer Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMET - Moštvi kranjskega Triglava in Jesenic tudi v tem kolu na gostovanju nista bila uspešni. Oboji so izgubili Kranjčani so v Lendavi morali priznati premoč domači Nafti, Jeseničani pa so izgubili z Usnjarjem. Izida - Nafta' : Triglav 2:0 (0:0), Usnjar : Jesenice 3:0 (2:0). Para prihodnjega kola - Triglav Izola, Jesenice : B. Krajina. ROKOMET - Več uspeha so imele ro-kometaške Alplesa v dvorani Poden v Skofji Loki. Po boljši igri so v prvi zvezni rokometni ligi B premagale Crvenko. Preddvorčanke, ki nastopajo v drugi zvezni ligi, tudi tokrat na domačem terenu niso bile uspešne. Priznati so morale premoč Lokomotivi. Tudi Dupljanke se niso mogle upirati rokometašicam Iskre Šentjernej v slovenski ligi. Uspeh so v slovenski moški rokometni ligi na domačem igrišču dosegli rokometaši tržiškega Peka. Bili so boljši od Velike Nedelje. Izidi -tenake - Alples i Crvenka 19:17 (9:10), Preddvor : Lokomotiva 15:21 (6:11), Duplje : Iskra Šentjernej 16:19 (8:11), moški - Peko : Velika nedelja 34:27 (17:13). Pari prihodnjega kola — ženske - Split : Alples, Arena : Preddvor, Fužinar : Duplje, moški — Jelovica : Reka. Lipa : Peko. ODBOJKA — S svojim prvenstvenim tekmovanjem so začeli tudi odbojkarji in odbojkarice v drugi zvezni in republiški ligi. V drugi ligi - zahod za moške je Kamnik doma presenetil ekipo Drljače. V drugi zvezni ženski ligi so morale Blejčan-ke doma priznati premoč Koprčankam. V moški slovenski ligi je Zelezar izgubil s Savo, medtem ko so Kranjčani premagali Salonit, mladi Blejčani pa so izgubili z Izolo. V slovenski ženski ligi so bile Kam-ničanke doma premagane od igralk Kočevja, Gorjanke pa so izgubile z Mislinjo. Izidi - moški: Kamnik : Drljača 3:2. Zelezar : Sava 1:3, Triglav : Salonit 3:2, Izola : Bled 3:0, ženske - Bled : Koper 0:3, Kamnik : Kočevje 1:3. Mislinja : Gorje 3:0. Pari prihodnjega kola — moški - Kamnik : Karlovac, Sava : Triglav, Izola : Zelezar, Bled : Brezovica, ženske — Marčana : Bled, Partizan Vič : Kamnik. HOKEJ — V prvi zvezni hokejski ligi v tretjem kolu ni prišlo do presenečenj. Doseženi so bili pričakovani izidi. Jeseničani so brez težav premagali Crveno zvezdo, Cinkarna Celja pa je bila boljša od mladih KranJ8kogorcev. Izidi — Jesenice : Crvena zvezda 12:6 (4:1, 5:1, 3:4), Cinkarna Celje : Kranjska gora 13:4 (4:1, 6:1, 3:2), Spartak : Olimpija 3:13 (1:3. 1:6, 1:4), Partizan : Medveščak 6:3 (3:1. 2:0 1:2). Pari prihodnjega kola — Jesenice : Spartak, Crvena zvezda : Kranjska gora NAMIZNI TENIS - Igralke stražiške Save so že na startu v medrepubliški na-mizn o teniški ligi presenetile. Srečanji z Maratonom in Varaždinom so gladko odločile v svojo korist. Izida — Sava : Maraton 6:3, Sava : Varaždin 7:2. V prvem srečanju je bila najboljša MesČeva. v drugem pa Fojkarjeva. -dh Rokomet Danes Preddvor : Branik Kranj — Danes so na sporedu četrtfi-nalna srečanja v rokometu za pokal mladosti v Sloveniji. Med moškimi bo Gorenjsko zastopala ekipa Jelovice, ki se bo danes ob 18. uri pomerila v Črnomlju z istoimenskim moštvom. Med ženskimi ekipami pa je v četrtfinalu ekipa Preddvora, ki se bo pomerila danes ob 18. uri z ekipo mariborskega Branika, preddvorčanke imajo ob podpori domače publike izredno dobre možnosti za uspeh m uvrstitev v polfinale Tekmo bosta godila Komel in Šetinc iz Ljubljane. Možnosti za uspeh pa imajo tudi rokometaši Jelovice Pari četrtfinala - moški: Črnomelj Jelovica. Trim team Sevnica, Lipa Inles, Šoštanj : Aero Celje; ženske -Preddvor : Branik, Mlinotest : Olimpija, Novo mesto : Drava in Velenje : Andraž .J. Kubar Sporočili ste nam Tekmovanje tržiakih sahistov - Šahovski klub Tržič prireja redne mesečne hitropotezne turnirje. Oktobrskega turnirja se je udeležilo 15 igralcev, članov Šahovskega društva Tržič. Zmagal je Dušan Borštar z U točkami pred Andrejem Locem 9,5, Borisom Kogojem 8,5. Skrjancem 8. Bajžljem, 7.5. Mrvarjem 7 itd. , . Uspešni motokrosisti - Prvenstva v motokrosu so končana. Gorenjci so dosegli nekaj vidnih uvrstitev V kategoriji 50 kubičnih centimetrov je Sandi Jakopič z Bleda v generalni uvrstitvi drugi Tržičana Bojan Pavšek in Robert Hribar pa 6. in 18. V kategoriji 125 kubičnih centimetrov je Marjan Mihehč iz Radovljice tretji, Darko Zoran iz Tržiča omni Stane Vuzem iz Radovljice 11, Jer-nei Frlic iz Zirov 14, Ivo Urh iz Cerkelj 19. jn Bogdan Trček iz Zirov 30. V kategoriji 250 kubičnih centimetrov je Zirovec Marjan Mlinar tretji. Aleš Kopač sedmi in Ivo Andreuzzi osmi. Ekipno je žirovska ekipa četrta. Tržič deveti, Radovljica de-tetTB\ed dvanajsti in Cerklje 21 Končano je tudi državno prvenstvo v kategori- ji Atletika Umek in Štros zmagovalca v Podgorju Podgorje - Športno društvo iz Podgorja v Rožii na Koroškem je priredilo minulo nedeljo mednarodno tekmovanje v krosu, že 11. po vrsti. Te tradicionalne športne manifestacije, ki je že vrsto let oblika sodelovanja, utrjevanja in poglabljanja prijateljstva in dobrih sosedskih donosov obmejnih društev, se je letos udeležilo rekordno število tekačev in tekačic ŠD Kokrica ter atletskega in smučarskega kluba Triglav iz Kranja. Nastopili so v 15 starostnih kategorijah in dosegli lepe uspehe. Poleg dveh prvih mest, ki sta ju v svojih kategorijah med veterani z veliko prednostjo osvojila Janez Umek in Rok štros, so osvojili še 9 pokalov za uvrstitve na drugo (5) in tretje mesto (4). Prireditev na lepo speljanih progah ob Dravi in resnično prijateljsko vzdušje, v katerem sta potekala tekmovanje in kasnejša proglasitev rezultatov, bosta še dolgo ostala v prijetnem spominu vseh udeležencev, ki so na koncu navdušeno obljubili, da bodo naslednje leto spet prišli. REZULTATI - ml. pionirji, letnik 1970/71 (50 m): 1. Štefan (DSG-Podgorje) 1:29,8, 2. Plevnik 1:30,0. 5. Ožegovič (oba AK Triglav) 1:38,4, 3. Nunar (SK Triglav) 1:30,6; ml. pionirke, 1969/70 (1660m): 1. Stauder (Spittal) 5:47,8, 6. Vitas (AK Tr) 6:43,0; ml. pionirji, 1968/69 (1660m): 1. Melcher (Podgorje) 5:25,0, 3. Kordež (SK Tr) 5:32,2; st. pionirke. 1967/68 (1650 m): 1 Kunschitz (Podgorje) 5:31,6, 9. Bešter, 10. Mlakar (obe SK Tr); st. pionirji, 1966/67 (2200 m): 1. Pinter (KLC) 6:38,2, 2. Kukovica 6:38,4, 4. Oblak (oba AK Tr) 6:50,0, 7. Šolar 7:03,4, 12. Klemenčič (oba SK Tr); ml. mladinke, 1965/66 (2200 m): 1. Hatten-berger (KAC): 7.45,8, 3. Bertoncelj (SK Tr) 8:35,2; članice, 1964 in st. (2200m): 1. ^iUller (Podgorje) 7:07,0, 2. Krničar 8:12,4, 3. Bučan (obe SK Tr) 8:27,4; članice, 1960 in st. (2200 m): 1. Svetina (Podgorje) 8:21,0, 2. Erzetič (ŠD Kokrica) 8:37,2; mladinci, 1964/65 (3300m): l.Ober rauner (KLC) 10:20,0, 3. Murn 10:37,8, 5. Kelbič (oba AK Tr) 10:47,6, 6. Legat (SK Tr) 11:12,0, 9. Pivk (AK Tr) 11:34,6; člani (6600 m): 1. Miklavžina (Velenje) 19:02,4, 4. Božnik (AK Tr) 20:36,0, 8. Kopač (SK Tr) 2:44,8, 10, Zupane (SD Kokrica), 12. Zupan (SK Tr), 14. Močnik (ŠD Kokrica); veterani I, 1942-49 (4.950 m): 1. Umek 16:06,4, 5. Pajk 17:03,6, 9. Zumer (vsi ŠD Kokrica) 18:49,6; veterani II, 1937-41 (4.960 m): 1. Lessiak (KLC) 16:39,0, 4. Dolenc (ŠD Kokrica) 17:26,8; veterani III, 1932-36 (4.950jn): 1. Štros 16:00,8, 2. Jošt A. 17:14,6, 5. Šink (vsi SD Kokrica) 20:27,2; veterani IV, 1932 in st. (4.950 m): 1. Bernsteiner (Villach) 19:11,0, 4. Jošt F. 20:07,2. 5. JoSt I. (vsi SD Kokrica) 20:13.0. I. Kavčič Smučarska izkaznica v Kranju Kranj — Nova smučarska sezona se bliža. Smučarji v vseh treh disciplinah pospešeno trenirajo, saj se bodo že čez dober mesec začela mednarodna tekmovanja. Zelo pa so prizadevni tudi rekrea-tivci, ki jih je iz sezone v sezono vedno več. Pred začetkom sezone pa morajo vsi tekmovalci in rekreativci podaljšati veljavnost smučarske izkaznice s tem, da plačajo članarino. V novi sezoni le-ta znaša: za člane nad 15 let 200,— din, za pionirje do 15 let (rojeni do 30. 6. 1967) 100.— din. Imetniki smučarske izkaznice bodo imeli v sezoni 1981/82 naslednje ugodnosti: 1 desetodstotni popust pri nabavi smučarske opreme (smuči, čevlji, smučarsko perilo — dva kompleta, kapa, pulover, smučarske vezi, smučarske elastične hlače, ogrevalne hlače, vetrovka, smučarski kombinizon. tekaški dres. smučarske palice, en komplet anorak). 2. desetodstotni popust na slovenskih žičnicah. 3. desetodstotni popust skozi vse leto ne glede na število dni bivanja — razen v vrhuncu letne sezone (9. julij—^.avgust) v hotelih, campih, kopališčih, in Športnih objektih Zelene in Plave lagune v Poreču in Červarju. 4. tridesetodstotni popust pri štartni-nah na vseh množičnih tekmovanjih. Poleg tega pa imajo člani popuste pri koriščenju autocampov, kopališčih itd. Vsak član pa je zavarovan' za primer smrti in invalidnosti. V Kranju lahko podaljšate veljavnosl smučarske izkaznice ali nabavite novo vsak dan, ra-en nedelje, v SLAŠČIČARNI ŠINK! •I J jah 125 in 250 ccm. V kategoriji 125 ccm je Tine Mulej (Bled) odličen tretji, Branko Mežnar (Tržič) četrti, Štefan Marin, tekmovalec Slovenijaavta, 15.. Matjaž Belhar (Tržič) je 17., Janez Rozman (Tržič) 22., Brane Lipnik (Radovljica) 25., Franc Pušavec (Tržič) 26.. Marjan Mihelič (Radovljica) 27.. Ivan Razumič (Tržič) 35. in Jernej Frlic (Ziri) 45. Ekipno je Tržič drugi, Bled peti, Radovljica pa 12. V razredu 250 kubičnih centimetrov je v skupni uvrstitvi Tržičan Branko Ahačič deveti, Matjaž Globočnik pa 16. Kranjčana Jože Rendulič in Marjan Nahtigal sta 24. in 34., Marjan Kranjc iz Radovljice pa je 42. Ekipno so Tržičani 8 Kranjčani pa 15 M. Jenkole Zmaga LTH - Gorenjski nogometaši so igrali I. kolo za poka). LTH je doma gladko odpravil Jelovico, Tržič je doma klonil proti Alplesu. Bled pa je doma pre magal Reteče. Tekma Gorenja vas : polet pa je bila zaradi teme prekinjena. P Novak S/itvesnost ob zaključku strelskega trohoja Koroške. Furlanijr it Jubilejni strelski troboj Gorenjska zmagala Frelih na petem mestu. Tc z zračno pištolo. Zmagata je (1460). druga je bila Furhsap ^ tretja pa Gorenjska (1 Ebner in Marek sta bila ■ Frelih pa je bil četrti. Skupni je postala Gorenjska s 75Ž1 k je bila Koroška s 7480 Furlanija s 7407 krogi. Pokrovitelj srečanja je hib PTT promet Kranj. Na skic sti, ki so se je udeleiih kranjske skupščine in organizacij ter sti, je predsednik občinske Lojze Lakner opozoril na srečanj, ki povezujejo naj Enakih misli sta bila tudi nik koroških strelcev kretar strelcev iz Furlanije slednje srečanje bo na Koroskea- Kranj - Občinska strelska zveza Kranj je organizirala jubilejno strelsko tekmovanje med Furlanijo, Koroško in Gorenjsko. Tekmovale so štiričlanske ekipe v štirih disciplinah. V tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško proste izbire je zmagala Gorenjska z 2349 krogi pred Koroško 2336 krogov in Furlanijo 2322 krogov. Posamezno sta bila najboljša člana koroške ekipe Lothar in Mar-schnig, tretji in četrti pa sta bila domačina Repič in Podgomik. V streljanju s hi-trostrelno pištolo je zmagala Gorenjska z 2326 krogi pred Furlanijo 2227 krogov in Koroško 2213 krogov. Peternelova starej* ši in mlajši sta bila najboljša s 592 in 589 krogi, sledita pa Gaber in Teržan. Pri standard zračni puški so bili najtočnejši Korošci (1471 krogov) pred Gorenjci (1424 krogov) in Furlanijo (1409 krogov). Korošca VVurzer in Olsacher sta bila najboljša, najboljši Gorenjec pa je bil Jure V Šenčurju slovesno odprli športni park Velika pridobitev za telesno kulturo ŠENČUR - Krajani Šenčurja in Srednje vaai so pooou. ni dan. Prvič v zgodovini tega kraja so slovesno izročili namenu novi športni park. Novi športni park je velika j za telesno kulturo v kraju, okoliških vaseh ter občini. Naj_ šim članom in delovnim organizacijam so podelili priznanja, dela je bilo opravljenega s prostovoljnimi akcijami. Zametki za novo lokacijo športnega parka v Šenčurju so bili dani že leta 1971. Takrat so v Šenčurju pripravili novi urbanistični načrt. Staro nogometno igrišče se je moralo umakniti in zanj je bila izbrana nova lokacija. Svet krajevne skupnosti je že leta 1972 pričel postopoma z zamenjavo zemljišča. Približno 7000 kvadratnih metrov so morali dokupiti leta 1974. Novo nogometno igrišče je bilo namreč nepravilno načrtovano. V istem letu sta takratna OBZTK Kranj in športno društvo na osnovi športne . tradicije in analize razvoja telesne kulturne dejavnosti izdelala prednostni program, ki bi zadovoljeval potrebe po rekreativnih objektih krajanov Šenčurja in Srednje vasi ter okolice za daljšo obdobje. S prvimi grobimi zemeljskimi deli in pripravo terena za nogometno igrišče in atletsko stezo so tako v Šenčurju pričeli pred sedmimi leti. Po štiriletnem investicijskem molku so k nadaljnji gradnji prišli šele leta 1976. Odločitve delavcev na referendumu so imele odločujoči pomen za hitrejši razvoj graditve manjših rekreativnih objektov v KS na podeželju. Leta 1976 so se delavci odločili za petletno financiranje iz dogovorjenega dohodka OZD in OD. Novogradnjo je vodil gospodarski odbor, ki je bil med najbolj delovnimi. Veliko je opravil pri organizaciji dela, pri opravljanju prostovoljnih ur. Člani gospodarskega odbora so vložili veliko truda in prostega časa v pridobivanju zemljišč, soglasja, lokacijske dokumentacije, zbiranju sredstev in prostovoljnih prispevkov, pri nabavi gradbenih materialov in vodenju prosto vol j-njih delovnih akcij. Le-te so bile organizirane v pretežni meri v vikendih in popoldanskem času. Pri tej gradnji je bila pomembna tudi odločitev krajanov, da so bili pripravljeni na delo in da so spremenili miselnost do telesne kulture-Razveseljiv je tudi podatek, da so lastniki gozdov Šenčurja in Srednje vasi pri teh delih veliko pomagali. Stoodstotna je bila njihova udeležba pri akciji za nabiranje lesa za ostrešje in garderobe. Ugotovitev, da so organizirali 317 delovnih akcij na katerih so opravili kar 13.740 ur prostovoljnega dela ni od muh. To je še en podatek, da se tudi s prostovoljnim delom d6 marsikaj dograditi. Znatni delež pa so krajani prispevali tudi v drugem materialu in prevozih. Način take gradnje, ko se združujejo solidarnostna sredstva s prostovoljnim delom, ima velik moralni učinek pri vzgoji delovnih V soboto so slovesno : odprli novi športni park, kt L za telesno kulturo Šenčurja, vasi ter športnikom okotišk*' Na, tej slovesnosti je trak predsednik SD Senčune Balažič, ki ima največ zttsa v Šenčurju dobili res lep i kulturni objekt. — Fa4m D navad odraščajoče mladine tudi za cenitve uporabnosti Novozgrajeni športni aast ponos vsem krajanom , Srednje vasi, kakor tudi va nom občine Kranj, je stal aai jonov dinarjev. Vrednost nega dela in prispevki kot polovica investicijskih Krajani obeh krajevnih $M hvaležni vsem, ki so potnagfr* ob 40-letnici OF, ob 40-ieta*/ in 30-letnici ustanovitve rane telesne kulturne de* Šenčurju dočakali ta veh* ko so slovesno odprli s-park. Hvaležni so koordti odboru za izgradnjo objeti^ sekretariatu za naroda* občine Kranj. TKS * Kranj in pokrovitelju TOZD Stikala Kranj ter OZD, OK ZSMS. uče**' Stanko in Janko Mlaka in DPO Šenčur Posebno p*j hvaljujejo za opravljena *■» nikom ter vsem športnik** nom in posameznikom za* janje, prostovoljno dna ne bo vek. 20 OKTOBRA 1981 KRONIKA ?tna akcija 9.STRAN G L A bzila z L oznako daleč od brezhibnosti fcpvi akciji po gorenjskih cestah so miličniki ustavili 93 in ugotovili kup pomanjkljivosti tako pri dokumentih vozitih z L tablico — Eden od inštruktorjev je celo napi-eno vozilo pa je bilo že dva meseca brez tehničnega Vaj poznamo tisto — nauči... To hi lahko smislu lahko pospio-:a pridobivanje vozniških Sedanji promet pa za h te p. ki ae znajdejo v propeti, ki hitro reagirajo na g*eajeae vozne razmere, ki parfvidijo in se seveda izog-j "fvarnim situacijam in seveda ^* b brezhibno obvladajo svoje ^* Toda. ali avtošole res ^>*Jo take voznike? Običajno gre ■Svladan je vozniške abecede, i ko novopečeni voznik sele » samostojno vožnjo zori v voznika, kar naj bi seveda kar nas vozi po cestah. Ce ni voznikov takih, potem so črne kronike v časopisih posledice nesreč pa hude še posebej pa nuae m za posamez- zaradi tega so se na UNZ •Atffli, da konec tega tedna in večerni akciji po cestah pregledajo vsaj del tablico L krožijo po gosto mestnih ulicah, pa tudi odmaknjenih in praznih d 14. pa do 21. ure zvečer so postaj kranjske prometne > postaj milice Kranj in ustavili 93 gorenjskih avto-r preverjali tako tehnično vozil ter seveda doku-ki jih morata imeti tako it za voznika kot tudi njegov ttor. 'tat akcije je bil osupljiv, bolj 17» Bstrezalo oznaka — porazen, so bila vozila, kjer ni bilo I Beči opozorila, miličniki pa so morali pisati tudi mandatne i pa predloge sodniku za Avtošole morajo sicer na '^oštevati celo vrsto zakonskih in ravnati v skladu s ti o avtošol a h in tablicah za "anje vozil, pravilniku o voz-■•truktorjih in pravilniku o in načinu opravljanja vozniškega izpita itd. Toda vsi ti predpisi niso sami sebi namen, pač pa zaokrožujejo sistem priprave voznika kandidata na samostojno vožnjo v prometu. Da je bil kandidat brez zdravniškega spričevala, je bilo Se najmanj, kar so miličniki ugotavljali. Inštruktorji bi namreč morali vsakič kandidata povprašati, če ima vse zahtevane dokumente s seboj. To je končno tudi šola za kasnejšo samostojno vožnjo, ne pa da se še vedno dogaja, da vozniki pozabljajo dokumente doma. V takih primerih sta se seveda kandidat in instruktor morala presesti. »Prav neverjetno pa je, da inštruktorji kar po vrsti ne navajajo kandidatov na takojšnje privezovanje z varnostnim pasom, niti tega sami ne uporabljajo, čeprav tako temeljni zakon zahteva — res pa je, da ni za kršitev sankcije,« meni Tone Draškovič, vodja prometa pri sekretariatu za notranje zadeve skupščine občine Kranj, ki je tudi sodeloval v četrtkovi akciji. Res so bili med ustavljenimi avtošolami inštruktorji privezani z varnostnim pasom svetle izjeme. Drugi so se izgovarjali, da so pravkar speljali, da se bodo kasneje, eden pa se je celo znebil takšne, da opustitev privezovanja pač ni prekršek. Treba bo pač še enkrat prebrati nekatera določila zakona o varnosti cestnega prometa. Če kandidat za voznika še ni vešč vožnje, ga mora instruktor odpeljati na začetku učne ure na ceste z redkejšim prometom. Prav to sta nameravala potnika v vozilu kranjske avtošole, ko sta vozila po Kidričevi cesti v Kranju. Voznik, bil je instruktor, je sicer pozabil zakriti tablico L, kot je v- takem primeru gredpis, toda Še ni bilo tako hudo. liličniku s prometne postaje se je zdelo, da instruktor ni ravno trezen in res je preizkus a alkoskopom pokazal zeleno. Inštruktorji pa so v Času, ko poučujejo, to pa je razvidno tako iz potnega naloga kot iz vpisane učne ure v evidenčnem kartonu, pod takšnim »udarom« kot poklicni vozniki motornih vozil — absolutno trezni morajo biti — v krvi torej 0,0 promile alkohola. Kranjski instruktor se bo pač moral za nekaj časa, o tem bo odločil sodnik za prekrške, posloviti od vozniškega dovoljenja in od vozniškega dovoljenja za inštruktorje. Takšno dovoljenje instruktor prav tako začasno izgubi, če dovoli, da sede za volan vinjen kandidat za voznika. V takšnem primeru ima težave seveda tudi AMD, saj gre ža gospodarski, prestopek, ki se tako kot inštruktorja kaznuje z denarno kaznijo. Slabo spričevalo so si napisali tudi pri Mladinskem servisu, saj je njihovem avtomobilu že pred dvema mesecema pretekel tehnični pregled. Vozila avtošol morajo namreč vsake pol leta na tak pregled, saj so neprestano na cesti in seveda v rokah kandidatov tudi zelo hitro »kvarljiva«. No, kakšen dan zamude se morda Že primeri, toda dva meseca je pač velika malomarnost. Da je več kot polovica ustavljenih vozil morala začasno prekiniti poučevanje zaradi takih ali drugačnih pomanjkljivosti, pač ni ravno dobra slika gorenjskih avtošol. Končno vendar ne gre^ le za to, da šole nauče vožnje kar največ voznikov, pač pa jih je treba tudi vzgojiti, to je že med Šolanjem privaditi na dosledno upoštevanje tako pravil v zakonu kot tudi pravil dobrega obnašanja na cesti. Pomanjkljivosti in slabi zgledi pač ne zagotavljajo dobrih voznikovf L. M. NESREČE . akcija ki m jo prejšnji teden izvedli v Kranju m na Jesenicah ~ kranjske prometne milice in postaj milice K ran/ in Jesenice je poda tako inštruktorji kot tudi kandidati za voznike radi pozabijo done privezujejo se z varnostnim pasom ipd.; to pa vsekakor m na kasnejšo samostojno vožnjo, kot hi si jo želeli ' SODIŠČA ne niso bile prave _ in nekaterim drugim izdelkom v Creini niso določili cen, zato jih je sodišče kaznovalo z denarno kaznijo m om premoženjske koristi - Senat temeljnega so-Kranju, enota Kranj, je Creino Kranj, Delovno "kupnih služb na 50.000 fne kazni, odgovorni osebi v »lužbah — vodjo in pa podaje pa na 3000 din kazni. *ki tržni inšpektorat je Prijavil to delovno organi-je od leta 1977 do konca ^ednjega leta prodajala svoje proizvode, kot so do-^ema za cisterne kardan, po »i niso bile potrjene od Zvez-^voda za cene. V tem času so f*>aali kupcem 12 cistern CL P*1 katerih so neupravičeno 2*1 i Se zavorni mehanizem po >n 9000 din za komad. J* bila ta oprema že vračuna- T10 cisterne. Prav tako so dali ■^•jo tudi 545 cistern z vgraje- >■ *sjo m - j • •----------~ "~~ i -"r^JSmi črpalkami, kot so ^otno konstruirane, pri tem pa so vedno osnovni ceni črpalke priračunali 800 din, čeprav je bila razlika v ceni črpalk le od 206 do 470 din za kos. S temi kršitvami je bilo pridobljeno 213.009,40 din premoženjske koristi, kar je sodišče v izreku sodbe v skladu z zakonom o družbeni kontroli cen odvzelo. Sodišče je ugotovilo, da se v delovni organizaciji niso držali predpisanega oblikovanja cen in so določili posameznim izdelkom cene, ki niso bile v skladu s predpisi. Res je bilo to prav v času velikih reorganizacijskih sprememb v delovni organizaciji, ko pristojnost posameznih služb ni bila takoj točno opredeljena, spremljale pa kadrovske in druge težave, pa je moralo pri odmeri kazni upoštevati, da je šlo za več kršitev na področju cen, na torej zelo občutljivem področju, na katerem pa so zadnje čase zelo pogostne kršitve. so jih Sodišče S PREHITEVANJEM V SMRT Tabre — Pozno ponoči se je v nedeljo, 18. oktobra, v vasi Tabre med Kranjsko goro in Jesenicami zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje. Dvajsetletni voznik osebnega avtomobila Viktor Olip iz Belce je vozil za avtomobilom Jožeta Bašema iz Gozda proti Belci. Pred dvojnim ovinkom v Tabrah je Olip začel prehitevati vozilo pred seboj. V ovinku ga je zaneslo na levo bankino, od tod na nasprotno stran ceste, nakar je vozilo letelo nekaj metrov po zraku, se zaletelo v drevo in odbilo v Savo. V vodi je vozilo obstalo na strehi popolnoma uničeno, medtem ko je voznik Olip vkleščen v razbitinah na kraju nesreče podlegel hudim ranam. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA NA CESTO Bled - Borut Kočevar, star 16 let, doma iz Zasipa, je v petek, 16. oktobra, povzročil prometno nezgodo na cesti med Bledom in Rib-nim. Mladoletni voznik osebnega avtomobila, je brez vozniškega dovoljenja vozil iz Bleda. Pri gostilni »Oddih« ga je zaradi prevelike hitrosti pri zavijanju levo zaneslo. Avtomobil se je dvakrat prevrnil in obstal na boku ob drevesu. Voznik je bil v nezgodi teže ranjen, trije sopotniki so po dogodku zapustili prizorišče nesreče, škodo pa cenijo na 18.000 dinarjev. PADEL Z MOPEDA Trstenik — V soboto je na cesti v naselju Trstenik prišlo do hude prometne nesreče. 14-letni Janez Petrovič in sopotnik 15-letni Zdravko Sire, oba s Trstenika, sta se peljala z mopedom, ko jima je nenadoma prečkal cesto pes. Petrovič je zavil, da bi se mu izognil, vendar je psa zadel, pri izogibanju pa je sopotnik padel z mopeda in pri padcu dobil pretres možganov. ZAVORE ODPOVEDALE Gozd Martuljek - Prejšnji teden se je pred mostom v Gozdu Martuljku zgodila prometna nesreča, ker so voznici osebnega avtomobila Nuši Aupič, stari 33 let, iz Zapuž, pri vozilu odpovedale zavore. Pred mostom sta se namreč ustavili dve vozili tujih državljanov, Švicarja Fritza Seuterja in Jeana Nico-lasa Reinhalterja iz Francije, da bi dala prednost avtobusu, ki je prihajal nasproti. Za njima je tedaj pripeljala Aupičeva, zavrla, vendar zavore niso prijele, zato je čelno trčila v zadnji del Reinhalterjevega vozila in ga porinila v Seuterjevo. Voznica in njena hči sta pri trčenju utrpeli lažje poškodbe, Skoda na vozilih pa znaša 250.000 dinarjev Instruktor je pozabil zakriti L-tablico, ko je sam sedel za volan avtošole. kandidat pa je bil le sopotnik Takšnih in pitdobnih »malenkosti« je bilo pri ustavljenih vozilih kar precej. S skrbnim delom do zmanjšanja požarov V jeseniški železarni je varstvo pred požari dobro organizirano - Poklicna gasilska in reševalna enota skrbi za stalno in široko dejavnost - V pogovoru jo predstavlja poveljnik enote San-di Kotnik, ki ugodno ocenjuje požarnovarnostne razmere v železarni in občini Jesenice. 19. do 25. oktobra smo pripravili ver dejavnosti, vendar jih nismo omejili izključno na ta ras Pred nedavnim smo skupno s pripadniki armade izvedli kombinirano gasilsko vajo v Javorniškem rovtu. Že nekaj dni se vrste obiski predšolskih in osnovnošolskih otrok v gasilskem domu železarne, kjer jih spoznavamo z našim delom, gasilsko opremo in pomenom gasilske službe. Ob tem poudarjamo vlogo mladih v gasilskih krožkih, ki so že doslej zadovoljivo delovali. Vzgoji odraslih so namenjena predavanja in prikazi filmov po krajevnih skupnostih. S to obliko dela utrjujemo tudi naše sodelovanje s pripadniki armade in milire. Poleg tega pripravljamo posvet o požarni varnosti in varstvu pri delu ter ogled požarnovarnostnih naprav, ki se ju bodo udeležili delavci sestavljene organizacije Slovenske železarne, spodbujamo propagandne akcije v sredstvih obveščanja in se udeležujemo vaj. ki jih organizira občinska gasilska zveza.« V kolikšni meri taka aktivnost izboljšuje požarno varstvo in kako ocenjujete požarnovarnostne razmere v železarni ter občini Jesenice? »Po eni strani take, akcije osve-ščajo občane za odkrivanje in odstranjevanje požarnih nevarnosti ter tako v posameznikih kot kolektivih budijo odgovornost za ravnanje po požarnovarnostnih predpisih. Morda nič manj pomembno ni spoznavanje vloge in dela gasilske organizacije. Rezultat široke aktivnosti naše enote in 14 prostovoljnih gasilskih društev v občini pa dobre organiziranosti in opremljenosti je tudi ugodna stopnja požarne varnosti. Število požarov v devetih mesecih letošnjega leta je glede na enako obdobje lani znatno upadlo tako v železarni kot v občini, manjša pa je prav tako škoda zaradi požarov. Najpogostejši vzroki za nastanek požarov so še vedno slabosti v projektiranju objektov oziroma uporabi gorljivih materialov v stavbah.« Imate pri vašem delu tudi probleme? »Ena večjih težav je pomanjkanje delavcev, ki bi bili usposobljeni za potrebe naše enote. Veliko problemov imamo z uvozom nekatere nujno potrebne opreme, ki je doma ne izdelujejo. Kljub dobro ureje nemu financiranju moramo sredstva skrajno racionalno razporejati. Na primer, samo obnova dotrajanega avtomobilskega parka bo zahtevala veliko denarja in jo bo zato moč le postopno uresničiti.« Besedilo in slika: Stojan Saje Komu je zaupana skrb za požarno varstvo v vaši delovni organizaciji? »Za protipožarno varstvo v železarni je zadolžena zlasti naša poklic na gasilska in reševalna enota. Seveda, za izpolnjevanje predpisov o varstvu pred požari odgovarjajo tudi vodstva temeljnih organizacij in strokovnih služb. Večina naših delavcev je usposobljena za uporabo osnovne opreme za gašenje in ob požaru pride do izraza samozaščitno ukrepanje.« Katere so glavne naloge poklicne gasilske in reševalne enote železarne? »Enota, ki je namenjena potrebam naše delovne organizacije in tudi celotne občine, deluje na več področjih. V železarni skrbi predvsem za varnost pred požari, zagotavlja nadzor in varovanje delavcev pri požarno nevarnih opravilih, opravlja reševanje ob nezgodah pri delu in med drugim Utrga ni žira vrsto ukrepov za preprečevanje požarov. Izven železarne je njena osnovna naloga preventivno delovanje. Gre ■ za dosledne protipožarne preglede gospodarskih in stanovanjskih objektov, stalno vzdrževanje ročnih gasilnih aparatov predvsem pa vzgojo članov gasilske organizacije in pripadnikov enot civilne zaščite. Na področju vzgoje se povezujemo, tudi z varstvenimi ustanovami in šolami, organi za notranje zadeve in enotami armade. Razen tega sodelujemo v intervencijah zaradi prometnih nezgod pa elementarnih in drugih nesreč.« Organizirate tudi stalne akcije za protipožarno osveščanje prebivalstva. Ena od njih je teden požarne varnosti, ki poteka prav te dni. Kaj ste pripravili v letošnji akciji? »Teden požarne varnosti, ki ga vodijo posebni odbori od republike do posameznih občin, poteka letos pod geslom Varnost pred požarom — naša vsakdanja skrb. Za teden on Teden požarne varnosti Teden požarne varnosti od 19. do 24. oktobra je vsekakor priložnost, da se pregleda kaj smo naredili na področju požarne varnosti. V Sloveniji je vsako leto od 800 do 1200 požarov, med vzroki pa je na prvem mestu človekova malomarnost, nepozornost, pomanjkljivo izpolnjevanje varnostnih ukrepov. To so bili tudi glavni vzroki nekaterih hujših požarov lani in tudi že letos. Po drugi strani pa je spet treba reči, da pa je vse več požarov, posebno v industriji, ki pa jih delavci zaduše. še preden se lahko razplamte. Varnostna kultura se sicer še ne tako. kot bi si želeli, širi med občane, čeprav bi si na posamezne akcije zaslužile več odziva. Še posebej pa je pomembno, da se požarno varnostna kultura prenaša na mlade, posebno že v osnovne šole. ? 2 URE Mm DVE URE noj b, bilo dovoljeno parkirati pred zadružnim domom v Zireh Čeprav pri urejanju prometne signalizacije očitno ne sodelujejo ^ktorj^naj velja, da pri nas park,, ramo DVE VRI. _ FoUr I R GLASU). STRAN GLAS NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME TOREK, 20. OKTOMA Sejem stanovanjske opreme in dekorativi Na 14. sejmu stanovanjske opreme razstavlja in prodaja: belo tehniko, . gradbeni material, tekstil in posebne kvalitetne vrste sira. salam in čokolade. murka V času sejma stanovanjske opreme nudijo ugoden nakup a niče, degustacijo slovenskih vin in UNION grana* mm Central TOZD Vino Kranj. ^ vezenine bled Dekorativni predmeti kot so zavese in prti naredijo bivalne prostore prijetnejše. Vezenina Bled predstavlja na sejmu le majhen del svoje bogate kolekcije. Za razstavljene predmete so dobili priznanje. J Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj na letošnjem krm skem sejmu opreme razstavlja žakarske tkanine v najsodobmt ših barvah in vzorcih. Služijo nam lahko kot zavese, prti. pngr njala, okrasne blazine ali tapete. ^Z:1nf7Xc^yPro nem časopisju. Infor«MM$» dobite po tel. W4-21-ua. 20 OKTOBRA 1981 GLAS NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME J3.STRAN GLAS GORENJE NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME Bela tehnika — televizorji — hi-fi centri — kuhinje — mali gospodinjski aparati — ure — molzni stroji — Pozornost obiskovalcev vzbuja nov program kopalniške in sanitarne opreme in nov program drobnih dodatkov za kopalnice in sanitarije, za katera je Gorenje prejelo zlato medaljo sejma — Velja obiskati tudi Razstavno prodajni center Gorenja v Ljubljani mi K- svojih programov pred okrat Gorenje na sejmu jske opreme v Ki 5ib sejmu ran ju. najbolj zanima nova in sanitarna oprema, ter ^program dodatkov za opremo F«* in sanitarij, imenovan 2^ Za omenjeno opremo so JJ* mehke oblike in tople ^ ti naredijo prostor prijeten %>d Se eno novost predstavlja a^» na sejmu. To je molzni Wto, ki poenostavlja molžo ~>ja kakovost mleka. Molzni stroj, vrči in ostala oprema so izdelani iz najkvalitetnejših materialov. Tudi tokrat si na sejmu lahko ogledate kuhinje. Na voljo vam je svetovalec, ki vam bo svetoval pri opremljanju kuhinje, kupljeno kuhinjo pa vam bodo tudi montirali. Dobavni rok je dokaj kratek: 1 mesec. Seveda na razstavnem prostoru Gorenja ne manjka bela tehnika, mali gospodinjski aparati, pa televizorji in hi-fi centri. V primeru, da ne boste utegnili obiskati razstavnega prostora Gorenja na sejmu, vam priporočamo obisk njihovega Razstavno prodajnega centra v Ljubljani na Titovi 118, za Bežigradom. Dostop je sicer malo zamotan, zato bodite pozorni na table, ki vas vodijo s Titove do prodajnega centra. Tam si lahko ogledate kompleten prikaz vseh programov, ki jih izdeluje SOZD Gorenje. Posebni svetovalci vam bodo posredovali vse informacije o proizvodih Gorenja in vam seveda svetovali ob nakupu, urejeno pa Razstavno prodajni center v Ljubljani je odprt ob delavnikih od H. do 19. ure. ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Telefonska številka pa ie 061348-927. ' ' imajo tudi dostavo do doma. V centru so razstavljeni tudi proizvodi za opremo stanovanjskih prostorov, ki jih Gorenje na sejmu v Kranju ne razstavlja. To je stavbeno pohištvo, ki ga izdeluje Glin Nazarje, pa peči za centralno ogrevanje, bojlerji. radiatorji in drugo. Resnično je vreden ogleda Razstavno prodajni center Gorenja v Ljubljani, pa čeprav ne nameravate ničesar kupiti, saj boste v njem spoznali izredno širok proizvodni program Gorenja. Veseli bodo vašega obiska, zato se le oglasite. Toplotna tehnika TAM-STADLER sodobna tehnologija — bogat proizvodni program TAM — TVT »BORIS KIDRIČ« iz Maribora je pričela proizvodnjo proizvodov toplotne tehnike leta 1968 po licenci zahodnonemške firme STADLER. S pridobitvijo tujih izkušenj, uveljavitvijo na domačem in tujem tržišču in z uspešnim lastnim razvojem je DQ TVT »BORIS KIDRIČ« dosegla prvo mesto med proizvajalci toplovodnih kotlov in dodatne opreme za centralno ogrevanje v Jugoslaviji. Prvenstvo pa se ne nanaša samo na največjo količinsko proizvodnjo, ampak tudi na izredno kvaliteto proizvodov, ki sledijo dosežkom sodobne tehnologije na inozemskem tržišču. Te trditve potrjuje tudi preko 100.000 zadovoljivih kupcev toplovodnih kotlov TAM-STADLER. Dislociran obrat v Lenartu v Slov. Goricah proizvaja in vakuumsko emajlira boj-lerje po licenci AUSTRIA-EMAIL, kar predstavlja najkvalitetnejši in edinstven postopek obdelave bojlerjev na domačem tržišču. Omenjeni postopek daje proizvodom TAM-STADLER do- datno kvaliteto, saj bistveno podaljša življenjsko dobo bojlerjev v primerjavi z ne-emajliranimi bojlerji. Proizvodni program toplotne tehnike je zelo pester in obsežen; z združitvijo s TOZD TOBI — Bistrica pri Limbu-šu, so program dopolnili s trajnožarnimi pečmi za etažno ogrevanje, trajnožarnimi kamini in klima napravami. BOGAT PROIZVODNI PROGRAM Program univerzalnih toplovodnih i.otlov model UL in ULs predstavlja kotle z enim kuriščem, ki so namenjeni kurjenju s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi. Prehod z ene vrste goriva na drugo je zelo enostaven, brez predelave kotla, izkoristki pri izgorevanju pa so optimalni. Model ULs je brez bojlerja, model UL pa ima vakuumsko emajliran bojler za ogrevanje sanitarne tople vode. Novost v proizvodnem programu so toplovodni kotli model Bu lil KL z dvema kuriščema, od katerih je eno namenjeno kurjenju trdega, drugo pa tekočega ali plinastega goriva. Možna je vgradnja avtomatike, ki omogoča enostaven prehod z enega goriva na drugo. Oba modela imata emajliran bojler, ki zagotavlja vedno toplo sanitarno vodo, medtem ko je kotel KLs brez bojlerja. Specialni toplovodni kotel H za trdo gorivo je prirejen potrebam današnje energetske situacije. Prirejen je za kurjenje vseh vrst premoga, lesa in odpadkov. Je enostaven za montiranje in upravljanje. Posebnost in velika prednost bojlerjev je možnost termoreguliranja, kar pomeni nastavitev željene temperature sanitarne vode s pomočjo regulirnih elementov, ki so na stikalni plošči, dodatne črpalke in elektro-grelca. TopJ "vodni kotli TAM-STADLER so estetsko oblikovani, tehnološko dognani, dobro toplotno izolirani, omogočajo optimalne izkoristke in varujejo čisto okolje, zagotavljajo poleg prijetne toplote v vsakem prostoru, pozimi in poleti zadostne količine tople sanitarne vode. Velik izbor kotlov omogoča kakršenkoli način ogrevanja ne samo individualnih stanovanjskih hiš, ampak tudi večjih objektov, kot so stanovanjska naselja, bloki, šole, vrtci, industrijski objekti ipd. Zaradi vgrajene avtomatike je upravljanje z njimi enostavno in udobno, veliki izkoristki pa zagotavljajo minimalno porabo goriva. S proizvodi TAM-STADLER lahko prihranite čas in znižate stroške ogrevanja. Standardni proizvodni program obsega tudi proizvodnjo specialnih kotlov na tekoča in plinasta goriva kapacitete od 122 kW do 3500 kW. Novi program pa predstavljajo specialni kotli na trda goriva model »S« kapa- citete od 230 kVVdo 410 kW, ki so opremljeni z zalogov-nikom za premog in možnostjo naknadne montaže gorilnika za plin ali olje. Prav te dni, do petka, 23. oktobra predstavljamo svoj program toplotne tehnike v okviru razstave » Ekonomično ogrevanje« na 14. sejmu stanovanjske opreme v Kranju. Na razstavnem prostoru vam bodo na voljo informacije in gradivo, če pa želite dodatne informacije in prospekte proizvodov TAM — TVT »BORIS KIDRIČ« se javite na naslov: »BORIS KIDRIČ« n. sol. o. Maribor 62000 MARIBOR. Leningra|ska 27 Telefon: n. c. 24171 - Prodaja: 39 779. 20-361 - Tele«: 33161 G Lr AS 14.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 20. OKTOm TIM V BORBI ZA PRAVO MESTO IZOLACIJE V JUGOSLOVANSKEM PROSTORU DEMIT SISTEM 1. Opis sistema DEMIT sistem je kompaktni fasadni sistem toplotne izolacije zgradbe, ki jo ščiti pred klimatskimi sprememba mi in atmosferilijami ter zadovoljuje vse pogoje za trajno obstojnost in funkcionalnost, v času njene eksploatacije. Kot toplotni izolator služi ekspandirani poli-stiren — stiropor. ki se z DEMIT lepilom — (polimer — cementnim lepilom) lepi na zunanjo površino fasadnega zidu. Površina stiropora se zaščiti z armiranim DEMIT osnovnim ometom v debelini 4—5 mm. nato sledi osnovni premaz in zaključni dekorativni fasadni omet v debelini 3— 4 mm, če uporabimo plastificirane omete, ali 4— 10 mm. če uporabimo mineralne omete, ki jih tudi priporočamo. 2. Karakteristike sistema DEMIT sistem je bil razvit na osnovi dolgoletnih izkušenj s sistemi, ki bazirajo na gladkih stiropor ploščah s topimi stiki in maksimalno debelino stiropora 4—5 cm ter tankoslojno zaščito 2—3 mm. — Zahteve po izboljšani — ekonomski in optimalni izolaciji so narekovale razvoj sistema, ki dovoljuje večje debeline izolacije — od 4 do 10 cm. — Zato je bila razvita posebna oblika stiropor plošč, ki imajo z obeh strani mrežo kanalov, ki omogočajo večjo zlepljenost plošč s podlago, obenem pa držijo stiropor v prednapetem stanju in ne dovoljujejo njegovega skrčevanja niti raztezanja pod vplivom temperaturnih razlik. — Stiki plošč na preklop omogočajo* homogeno podlago za nanos zaščitnih slojev in preprečujejo toplotne mostove. — Večja debelina zaščitnih slojev na stlroporu, ki so v pretežni meri mineralni, daje sistemu večje mehanske trdnosti (preko 30 kp/cm2). — S stališča parne difuzije je sistem »odprt«, saj materiali harmonično delujejo med seboj in parna difuzija poteka nemoteno. — Ker je delovanje materialov zmanjšano na mini mum — sile vpetosti so večje od sil skrčevanja in širje nja zaključnih slojev — ni možnosti razpok. — DEMIT sistem zahteva še dodatno mehansko sidra nje v nosilno steno s posebnimi v ta namen razvitim udarnimi vijaki iz nerjavečega jekla. To je posebno važ no s stališča požarne zaščite, da se prepreči kakršno koli odpadanje fasade. — Debeloslojni sistem zaščite stiropora na fasadi za »dovoljuje vse pogoje novega PRAVILNIKA o požarni varnosti fasad, ki zahteva požarno odpornost fasade 60 minut (PRAVILNIK je v tisku) in dodatno mehansko sidranje. — Dodatno mehansko sidranje je zelo važno tudi pri izvedbah sanacij slabo izoliranih objektov. 3 Prednosti sistema — Zunanja optimalna izolacija s stiroporom izboljša izolacijsko vrednost fasadne stene tudi za 3—4 krat. — Zid dimenzioniramo zaradi tega samo glede na statične zahteve in zvočno izolacijo ter tako prihranimo na masivnih, težkih materialih in pri času gradnje. — Posledica tega so tanjše stene, manjša teža objekta in manjši temelji ter večje neto kvadrature prostorov — Velika temperaturna nihanja pozimi in poleti so izključena, zato imajo notranje površine sten vse leto ugodne temperature. — Odpade tvorba kondenzata, vlaženje sten. s tem na stajanje plesni in neugodno ter nezdravo počutje — Zunanja masivna stena deluje kot akumulacijsko te lo. ki vrača pozimi toploto prostoru. — Toplotna izolacija preprečuje poleti pregrevanje sten in s tem neugodno bivalno klimo. — Rezultat tega je ugodna mikroklima v bivalnih prostorih v vseh letnih časih. — Delovanje fasadnih sten in s tem v zvezi pojava razpok zaradi temperaturnih nihanj — posebno pregrevanja poleti — odpade. — Mešani sistem gradnje (opeka — beton) ne pred stavlja problemov zaradi različnega delovanja materialov, saj so le-ti izpostavljeni minimalnim temperaturnim nihanjem, kolikor pa ta nastopajo, jih premosti stiropor. — Optimalna toplotna izolacija, ki jo sistem garantira prinaša prihranke: — pri stroških za ogrevanje, ki jih lahko zmanjšala« tudi od 40—60 °o, —- pri stroških za instalacijo ogrevalnih naprav (od savila grelnih teles do kapacitete kotla in vodov). — pri stroških gradnje — tanjše in lažje stene, zmaj šana teža objekta v celoti in s tem v zvezi tanjši temeJ> — s tem v zvezi povečane neto kvadrature prostorov DEMIT fasadni sistem je le del proizvodnega programa TIM Laško, ki obsega tudi izolacije v hladilni tehniki, hladilne stolpe, stiropor embalažo, orodja za stiropor embalažo, bitumenske jzdeike, poliuretan plošče in seveda stiropor pa tudi otroške posteljice. Na sejmu stanovanjske opreme v Kranju sodeluje TIM v okviru razstave Potrošniškega informativnega centra, v četrtek pa bo na sejmu informativni dan TIM-a. Isti dan bo ob 17. uri strokovnjak TIM-a dipl. ing. arh. Maks Cvikl predaval o izvedbah izolacije in varčevanju z energijo. tovarna izolacijskega materiala 63270 Laško poštni predal 2 tel. (063) 730-700 komerciala: 730-**] enota Ljubljana 61000 Ljubljana Cesta na Brdo 25« tel. 261-358. 261-3* ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOF J A LOKA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DO PROMET SKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge VODJE SKLADIŠČNO NABAVNE SLUŽBE v Kranju Pogoji: Višja šola ekonomsko komercialne smeri - pred izobrazba: kovinarska smer. 3 do 4 leta delovnih izkušenj, od tega naj-manj 1 leto pri komercialnih delih ali skladiščnem poslova -nju. preizkus znanja Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v \h dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour Skofja Loka, Titov trp 4 h. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Upravni organi razpisuje javno dražbo za prodajo: OSEBNEGA AVTOMOBILA FIAT 750, letnik 1§74, v voznem stanju, registriran do julija iv»z, izklicna cena 16.000, — din NAJDENIH PREDMETOV, DVOKOLES IN MOPEDOV Dražba bo v sredo, 21. oktobra ob 14. uri v garažnih nrostorih občinske stavbe. . SexnanTnajdenih predmetov je na vpogled na oglasni desk, v avl, InSt^^oaoiedajo družbene predmete eno uro pred pnčet-InEiSnSNa osebni avto morajo položiti 10-odstotno kavcijo od jSTrepIsa Pvn^ezTsd prtrJanim vozilom plača prodajalec, prometni davek pa plača kupec. VZGOJNO VAR8TVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA objavlja dela in naloge KUHARICE za otroški vrtec Kropa poln delovni čas, za nedoločen čas. Pogoji: — dokončana gostinska šola kuharske smeri — opravljen tečaj iz higienskega minimuma Delavka bo opravljala tudi dela na vrtu in pranje perila. Rok prijave je 15 dni od objave. KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA VREPRODUKCIJSKI TRGOVINI TRATA Za opravljanje teh del in nalog se zajiteva končana šola za prodajalce — tehnične stroke. Zaradi značaja dela imajo prednost moški kandidati Prijave sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Skorja Loka do vključno 31. 10. 1981. Q OBVESTILO kooperaatt*] Obveščamo vse člane temeljnih organizacij gozdarstvo Skofja Loka, Tržič in Preddvor, da bo REFERENDUM iN VOLITVE v nedeljo, dne 25.10.1981 0 spremembah in doplnitvah samoupravnega sporazuma o združit«' SOZD GLG Bled, spremembah in dopolnitvah statuta SOZD Gtf Bled, o delegatih v delavski svet SOZD GLG Bled in o delegat«' samopuravno delavsko kontrolo SOZD GLG Bled. Glasovanje bo od 7. do 19. ure na sledečih glasovalnih mestih: 1 Področje TOK GOZDARSTVA Skorja Loka za delni zbor: SORICA ZALILOG DAVČA MARTIN J VRH ČESNJICA DRAZGOSE SELCA BUKOVICA LUSA SKOFJA LOKA ZMINEC LOG POLJANE LUČINE HOTAVLJE SOVODENJ zadružni dom Sorica pisarna KZ Zalilog osnovna šola Davča osnovna šola Martinj vrh pisarna revirja Železniki osnovna šola Dražgoše zadružni dom Selca zadružni dom Bukovica zadružni dom Bukovica sejna soba TOK Skofja Loka zadružni dom Zminec zadružni dom Log pisarna revirja Poljane zadružni dom Lučine zadružni dom Hotavlje zadružni dom Sovodenj Področje TOK GOZDARSTVA Tržič za delni zbor: LOM dom družbeno političnih organizacij PODLJUBELJ dom družbeno političnih organizacij TRŽIČ gozdarstvo Tržič Področje TOK GOZDARSTVA Preddvor za delni zbor: JEZERSKO PREDDVOR GORICE NAKLO PODBREZJE NEMILJE SPODNJA BESNK A ŽABNICA MAVČIČE ŠENČUR CERKLJE zadružni dom dom družbenopolitičnih organizacij kulturni dom zadružni dom Naklo gasilski dom Na Razpokah zadružni dom Zgornja Besnica zadružni dom zadružni dom revirna pisarna zadružni dom Čl v n.rv.u.jzauruzm uum SENTURSKA GORA Grilc Miha, Apno 8 a ni naj se glasovanja udeležijo polnoštevilno! GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o. jpL 20 OKTOBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15.STRAN C LAS telefon 23-341 Prodam «*&« KOKOŠJI GNOJ. naložen v dobite vsako soboto dopoldan \ i 6 pri Goricah 9678 prodam 50 kv m IVERNIH Smftir. Kuraltova 4 9930 prodam kompletni POSTELJI IC. Suneta Žagarja 8. Kranj 9931 JMN MRTVIH vam nudimo KRI - vehkocvetne. PAJKOV 'MARJETE v vwh barvah ter upre naročila za ARANŽMAJE. JA V ŠENČURJU 10042 STROJ za izdelavo šine. zelo tonjen. in 20 kg belega M« Meglic. Zg Otok 5. Radovlji-10115 POMIVALNO KORITO •» in PEC na olje EMO 8. Tele-U15 10116 i lepo TELIČKO za rejo. Megli/1 •Le* 4. Tržič 10117 krmilno PESO Sp Duplje 34 10118 otro«ko POSTELJICO jogi-**inovir\ Novi svet 7. Skofja Loka 10119 dobro KRAVO, v devetem ibrejoati. Cut, Žirovnica 17 10120 100 kg JABOLK Likar Stan-7 10121 ZELJE v glavah. Sp Brnik 3. 10122 » prodani 370-litrsko ZAMRZO-SKRINJO Praprotnik Anica, i 10123 prodam 160 salonitnih strešnih pet in po) valnih, dimenzije m 22 SLEMENJAKOV Kavalar. i«. Jesenice, tel. 81-557 popoldan; _»n 10124 dolgo belo POROČNO OBLE Iran vzorcem. št. 36. Tel 69-016 10125 termoakumulacijsko PEC 3 si Evgen, Kropa 51 10126 prodam SADIKE LIGUSTRA ije popoldan po tel. 74-256 10127 prodam nov viseč PLASC. svetit 44 Naslov v oglasnem od-I tel 28-394 »<>128 feroterm. 25.000 kalorij, prodam ugodni ceni. Novak Jože, Lu-i 10. Ljubljana 10129 prodam 1 tono in pol CEMEN ■toke 450, nova GARAŽNA VRA *kv m TERVOLA, debeline 5 cm. P0LKNA. dimenzije 80x220 za Dacar Janez. Kovor 71, 10130 novo termoakumulacijsko kW Spicek Alojz. Volaka 12, Go 10131 rabljeni ŠTEDILNIK gorenje elektrika). Tolar Jože, Otoki 5, 10132 —> POSTELJO alples in PISALJKO Pipan Jože. Ul. Veljka Vlaho-" »nj 101.33 suha bukova DRVA, cena 1 kub m. Lajie 19, Seka 10134 *> prodam termoakumulacijsko kW Informacije na naslov: Nič Preddvor 55. tel. 064-45-092 10135 dobro ohranjeno DIRKALNO 5 prestav (24 col). Ogris Uroš, cipres za ŽIVE MEJE za je-'»ditev dobite. Kranj. Ul. XXXI. * «e se poklonili njenemu spominu po besedah, ki nam, jih je večkrat izrekla. Najmanjši in največji dar sta si enaka, če sta dana iz ljubezni in spoštovanja. Vračajte darove po vaših močeh iz srca! ŽALUJOČI- mož Joža, sinova Jožko in Jurko, hčerki Betka in Mij'a z družinami, sestri, brat in drugo sorodstvo Jezersko,Ljubljana, Železna Kapla, 16. oktobra 1981 Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik 1976. Strahinj 49, Naklo 101,55 letnik^^o^T^01""8"0 ZASTAVO 750. letnik 1979. Telefon 064-27-914 Gorenjskega odreda 18, Jenko Franc S ostalo Iščem VARSTVO za dveletnega otroka. Šifra: Dobro plačilo 10167 Nujno potrebujem drvarnico na Zlatem zaradi selitve. Opaka. prazno KLET ali polju ali v okolici tel. 25-162 - int. 15 10168 stanovanja Nujno iščem SOBO za določen ali ne-s ^noĆ,aLSem MP<>»lena. Sporočite po k06!"21"648 06 17 do 19 ure 9657 Prodam dvosobno STANOVANJE. Kmet Jože, Ljubljanska c. 6, Kranj Odda SOBO. Telefon 47-141 ioifi2 Odda SOBO. Telefon 22-728 10163 Oddam SOBO dvema študentoma Informacije popoldan Pot na Jošta 28 _ 10164 posesti Prodam STANOVANJSKO HlSO '/. VRTOM, takoj vseljivo v bližini Kranja, najboljšemu ponudniku, najraje zdomcu. Ponudbe pod gotovina. Informacije na telefon 27-257 (popoldan). Prodam stanovanjsko HlSO z vrtom in dvema garažama v Radovljici. Tel. 74-517 10083 Iščem GARAŽO v najem v bližini Vodovodnega stolpa. M arku ta. Partizanska 27, tel. 21-616, Kranj 10?65 zaposlitve Takoj zaposlimo KV ali priučeno NATAKARICO GOSTIŠČE TULIPAN, Lesce, Alpska c. 8. tel. 75-416 10166 obvestila: PLESNE TEČAJE v hotelu Pošta Jesenice organizira OK ZSMS: 1. ZA MLADINO: ponedeljek, 19. 10., ob 18. in sredo 21. 10. ob 19.30, 2. ZA ZAKONCE in stare nad 25 let: v ponedeljek, 19. 10., ob 19.30 10094 ROLETE lesene, plastične in medste-kelne, žaluzije, naročite ŠPILERJU. GRADNIKOVA 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Od 16. do 30. 10. 1981 bomo na SEJMU v Kranju pod naslovom PETERKA IZ MENGŠA SEJEMSKI POPUST! 10090 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, oče, brat, dedek in tast ANDREJ BROVC Baski Janko nosilec partizanske spomenice in drugih odlikovanj Pogreb dragega pokojnika bo v oktobra ,981. ob .6. uri ,Zpred n,r.iSke ve*ioe na ŽALUJOČI: žena Anica, otroci Vera, Janko in Marjan ter drugo sorodstvo! Kranj, 18. oktobra 1981 RAZPIS INOVATOR SKOFJA LOKA 1981 Nagradno akcijo INOVATOR ŠKOFJE LOKE izvajamo letos že drugič v naši občini. Namen akcije je vzpodbujanje ustvarjalnosti delavcev ter organiziranosti inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Z organizirano inovacijsko dejavnostjo kot sestavino združenega dela bomo poleg ekonomskih učinkov zmanjševali razliko med umskim in fizičnim delom, nagradili delavca po delu in smotrneje uporabljali sredstva za delo. Nagrade in priznanja prejmejo trije najuspešnejši inovatorji, dve plaketi pa prejmeta delovni organizaciji, ki imata dobro organizirano inovacijsko dejavnost. Nagradno akcijo vodijo občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet in Občinska raziskovalna skupnost Skofja Loka. Objava razpisa: 1. Za nagrado INOVATOR SKOFJA LOKA in plaketo Najuspešnejša DO se lahko prijavijo vsi delavci in DO v občini Skofja Loka, ki so v letu 1981 uresničili dosežke na področju inovacijske dejavnosti. 2. Nagrade za plakete bodo podeljene ob praznovanju občinskega praznika. 3. Kandidate za nagrado »Inovator« lahko predlagajo: — komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD oz. DO — delavski svet TOZD ali DO — družbenopolitične organizacije — društva DI ATI, LT, DIT, strokovna društva — posamezniki in kmetje. Delovno organizacijo, ki ima organizirano inovacijsko dejavnost, predlagajo: — komisija za inovacijsko dejavnost oz. drugi odbori za inventivno dejavnost _ DS DO ali DS TOZD. Prijava v pismeni obliki za inovacije naj vsebuje: — osebne in splošne podatke prijavitelja — kratek opis in risbo prijavljene inovacije — podatke za vrednotenje inovacije, ekonomska korist oz. vrednost prihranka, uporabnost, izvirnost — pogoji nastanka inovacije, pomembnost za stabilizacijo — dokazilo, da je inovacijo obravnavala pristojna komisija. Prijava v pismeni obliki za DO: — splošni podatki o DO, firma, število zaposlenih, doseženi dohodek 1981, planirani dohodek — število prijavljenih inovacij v letošnjem letu — število nagrajenih inovacij, višina nagrad — učinki inovacij oz. inovacijski dohodek — organiziranost inovacijske dejavnosti v DO. Razpisna komisija bo v skladu s kriteriji (ekonomska korist, uporabnost predloga, koristnost) ter pogoji nastanka inovacij vrednotenih v pravilniku o podeljevanju nagrad, opredelila najus- e>šnejše inovatorje, ve najuspešnejši DO bosta izbrani na osnovi kriterijev % inovacij na zaposlenega, $ nagrajenih inovacij, ustvarjen inovacijski dohodek na zaposlenega. Posamezniki la^o nastopajo tudi z več inovacijami v istem letu. Razpis, rezult- n nagrajenci bodo objavljeni v javnih sredstvih obveščanja. Razpis se zaključi 1. decembra 1981. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Skofja Loka delovna skupnost centra SIS. 4. 5. 6, 7. S&r.Mi^*Akova,na ,kupno8t Sodelovanje mladih podira meje Zeleni« Kapi a - V sobote* so se mladi Slovenci z avstrijske strani ponovno srečali z vrstniki v matični domovini. Obisk mladih z one strani Karavank pomeni nadaljevanje pred tremi leti začrtanega sodelovanja, ko se je mladina obeh strani odločila za živ in neposreden stik in sklenila okrepiti delovno sodelovanje. Na sobotnem in nedeljskem srečanju, katerega prireditelj je frontno nuravnana Zveza slovenske mladine Koroške, so sodelovali predstavniki republiške konference ZSM Slovenije in mladi iz več slovenskih občin, zlasti še tistih, ki s Koroško že leta prisrčno sodelujejo. V imenu Zveze slovenske mladine Koroške jih je v soboto pozdravil predsednik te organizacije Marjan Pečnik. V pozdravnem nagovoru je poudaril nujnost, da obe organizaciji še naprej sodelujeta, da pa je treba to sodelovanje oplemenititi z vsebinsko še bogatejšo dejavnostjo, od zgolj uradnih stikov je treba preiti na ožja področja lokalnega sodelovanja. V kulturnem večeru je koroška mladina osvetlila svoja kulturna snovanja, nastajajoča v še posebej težkih Okoliščinah zatiranja narodnostne identitete. Mladim, ki žive v matični domovini, so predstavili delo Prežihovega Voranca, ki je pred kratkim izšlo na avstrijskem Koroškem. Kratek program domačih pesmi je izvedla folklorna skupina »Zarja«, ki je že gostovala tudi v Sloveniji, zapel je pevec Zdravko Hodelap, predstavila se je tudi kulturna skupina Jagodani, ki deluje na Zvezni gimnaziji v Celovcu. Ob sklepu večera je zapela slovenska kantavtorica Mateja Koležnik iz Črnomlja. V nedeljo so koroški mladinci svoje goste popeljali na zaključek delovne akcije »Ureditev Peršmano- ve domačije« v Lepenu, nekaj kilometrov oddaljenem od Železne Kaple Spominsko obeležje, prizorišče brutalnega pokola enajstih članov zavedne, protifašistične slovenske družine, ki ga s prostovoljnim delom že od junija urejajo mladi, bo prvi muzej, ki priča o boju proti fašizmu in za osvoboditev na Koroškem. Zvezi slovenske mladine Koroške so pri ureditvi domačije pod Pero priskočili na pomoč tudi mladi iz Slovenije, sredstva je prispeval republiški odbor ZZB iz sklada za ureditev spominskih obeležij NOB, nekaj del so opravile celjske gradbene organizacije, pobu- da pa je plod sodelovanja mladine z Zvezo koroških partizanov. Na tretjem tradicionalnem srečanju slovenske mladine, ki so jo delegatsko zastopali mladi vseh občin v Sloveniji in vseh krajevnih združenj na Koroškem, so se mladi obeh strani vnovič izrekli za frontno enotnost in skupen politični nastop. To sodelovanje pa ne pomeni le stika z narodnostno skupino na oni strani državne meje, ki je ves čas pod pritiskom raznarodovanja, pač pa tudi pomoč tej skupnosti, da politično zrela ne bo klonila v okolju, kjer ji kratijo temeljne človečanske pravice D. ZJehir GLASOVA ANKETA Kmetica na porodniškem dopustu Sejem stanovanjske opreme in dekorative Kranj — V petek dopoldne je predsednica republiškega komiteja za varstvo okolja Marija Zupančič -Vičar odprla 14. sejem stanovanjske opreme in dekorative. Prireditev je po eni strani tradicionalna, vendar Ca kvalitetno nakazuje, kako se orno morali obnašati oziroma navajati na razmere v prihodnje. Okrog 250 domačih in tujih razstavljavcev prikazuje praktično vse, kar sodi danes v urejanje in oblikovanje bivalnega prostora. Tudi tokrat so na sejmu nekateri stalni razstavljavci, ki so se potrudili. Velja pa omeniti še nekatere kvalitetne novosti. Cilj kranjskih sejemskih prireditev, da bi bile le-te vse bolj demonstrativne ter družbeno in individualno inovatorske. se že nekaj časa Kako živimo Med pripravami na tretjo konferenco sindikatov po Sloveniji potekalo tematska posvetovanja — V Kranju so se temeljito posvetili življenjskim razmeram delavcev — Posveti v dveh večjih delovnih organizacijah, Savi in Tekstilindusu, ter v pretežno delavskem naselju Planina Kranj — V okviru priprav na tretjo konferenco sindikatov so načeli probleme življenjske sredine delavca, ki se posebej prihajajo na dan v naseljih, kot je Planina. Okolje, ki je rezultat vlaganj v stanovanjsko gradnjo, združuje 8.722 prebivalcev, pretežno mladih delavskih družin, kar pomeni 13-od-stotni delež prebivalstva kranjske občine. Naselitvena politika, ki je bila usmerjena v zagotovitev osnovnih bivalnih pogojev socialno najbolj šibkih, ki le s solidarnostno pomočjo družbe pridejo do stanovanja vpliva na celoten socialni položaj in na probleme, ki jih taka naselitev rojeva. Na tem področju je zgrajenih največ solidarnostnih stanovanj. Tu je največ stanovalcev deležno subvencije stanarin — od 135 v kranjski občini jih je kar 108 na Planini. Službe za socialno varstvo morajo pogosto urejati medsebojne odnose v družini, kot so razveze, alkoholizem, ogroženost otrok, mladoletniško problematiko, položaj zaradi nizkega dohodka, nepopolne družine ipd. Od 957 mater samohranilk v Kranju jih je kar 26 odstotkov na Planini, in sicer takih, ki prejemajo preživnino, niso pa vštete tiste matere, ki se odrekajo urejanju očetovstva. Niz socialnih vprašanj, ki jih poraja razčlovečenost anomalije stanovanjskega okolja in še enkrat prevelika naselitvena gostota, zahteva kompleksno obravnavo. Napaka, storjena s preveč ekstenzivnim naseljevanjem in z zaostajanjem gradnje spremljajočih družbenih objektov, je zdaj družbi pokazala, da mora drugače pristopati k programu naseljevanja. V naselja, kjer zdaj žive pretežno delavci z najnižjimi dohodki, naj se naseljuje širše zajeta struktura stanovalcev, ki naj tudi sami enakovredno odločajo o programu naseljevanja in ureditvi okolja. Čeprav je Planina .sorazmerno mlado naselje, na dan prihaja tudi problematika ostarelih. V krajevni skupnosti Planina je namreč tudi dom upokojencev, in v zvezi z njim se zastavlja vprašanje oskrbnin, ki jih skoraj nihče ne more v celoti pokrivati sam. Tod žive tudi ostareli, za katere zavodskih zmogljivosti ni in bi potrebovali nego na domu. A ne le togo zastavljeno strokovno zdravniško nego, temveč manj formalen pristop, pomoč v gospodinjstvu in pri vsakdanjih opravkih. Ta vprašanja so pri sedanjem kadrovskem primanjkljaju težko rešljiva. D. Zlebir ob letošnjem krajevnem prazniku slovesno odprli spominski park Pnmikovega uredili s prostovoljnim tovariša Tita, ki *ojg -spominski park izročili v varstvo pionir- delom. Na itačica. - Foto: L M___ skemu odredu Staneta a _------ V itkviru praznovanj Primskovo - V ,*i £ dne v soboto, m rm ^ krQjani potrjuje. Tudi po tej strani Kranj sledi dogajanjeni doma in v tujini in se vsestransko odpira. Lahko rečemo, da lego in položaj Kranja dosledno potrjuje sleherna sejemska prireditev. Različne »razdrobljenosti« se na sejmu združujejo. Letos se na primer predstavljajo skupno gorenjski tekstilci. Kvaliteta, ki se nedvomno odraža skozi Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem, pa je, da v okviru sedanje »potrošne« prireditve hkrati razmišljamo tudi o aktualnih problemih. Strokovni in praktični prikaz dosežkov (predvsem pa doma dosegljivih izdelkov in materialov) s področja energije, varčevanja z njo in vse kar sodi zraven je vreden vse pohvale. Zanimiva posebnost pa je tudi letošnja gobarska razstava. Menda je to edina tovrstna in tako obsežna razstava v Evropi. Nazadnje omenimo še, da je vstopnina za vse dele sejemske prireditve tudi tokrat nespremenjena in sicer 30 dinarjev. Sejem bo odprt do 23. oktobra. Ob otvoritvi pa so podelili tudi zlata odličja za kvaliteto in nove proizvode. Dobili so jih Gorenje Velenje, Lesnina — TOZD Mizarstvo Ljutomer, Steklarna Hrastnik, Feliks Turk in delovna organizacija Meblo. Razen tega pa so podelili še priznanja Centralnemu zavodu za napredek gospodinjstva, Gorenjskemu muzeju, Društvu likovnih umetnikov Kranj, Gobarski družini Kranj, Tekstilindusu Kranj, Gorenjski predilnici Skofja Loka. Ibiju in Vezenine Bled. Z novim letom naj bi tudi kmečka žena dobila pravico do porodniškega dopusta. Denarno nadomestilo naj bi dobile združene kmetice, članice tistih zadrug, ki bodo do konca leta sprejele samoupravni sporazum n pravicah in obveznostih združenih kmetov za uresničevanje pravice do porodniškega dopusta. Kmetice naj bi po tem predlogu dobile 100-odstotno nadomestilo osebnega dohodka, obračunanega od osnove, ki jo predlagajo v višini 5.100 dinarjev. To je toliko, kot je zajamčeni osebni dohodek v Sloveniji. Obremenitev na kmetijo pa naj bi znašala 590 dinarjev. ne bojn več šla, bodo pa b sele mlajše gospodinje na jah. In prav je tako. Saj njem času tudi naš poklic j. vse bolj cenjen in spoštovan, se bo izboljšal položaj kmečki žena, bo to prav gotovo moglo k trdnosti kmetij in v večji pridelavi hrane.« Irma Potočnik, kmetica iz Bukovice: »Prispevek seveda ni prevelik, čeprav menim, da bi morali biti prispevki tako za zdravstveno kot pokojninsko zavarovanje vračunani že v cenah tržnih viškov. Če gre kdo v službo, že prvi mesec zasluži tudi za vse dajatve, pri nas pa se vedno zbira posebej. S pravico do porodniškega dopusta bo kmečka žena izenačena z delavkami, vendar si težko predstavljam, kako bi si medsebojno pomagale. Vsaka ima namreč doma veliko dela in .se težko odtrga, da bi šla pomagat sosedi, ki je na porodniškem. Laže bo tam, kjer so starši pri moči.« Anica Triler, kmetica pri Sv. Duhu: »Predlog vsekakor podpiram, saj bomo kmečke žene potem tudi pravno izenačene z delavkami. Sicer na porodniškega Jana Zontar, Sv. Duhu: »Sem najmlajša tica v vasi in pravkar imam jenčka. Zato še toliko bolj zdravljam predlog, saj bi at_ mestilo tedaj, ko ne. moreš opri* ljati vsega dela doma, še Kak« prav prišlo. Težje, kot zbrati] treben denar, pa menim, da bo i ganizirati pomoč kmečki tem. bo na porodniškem dopustu, bo najbrž potrebno še dobro l misliti.« Izziv nezaposlenosti V tržifiki občini število zaposlenih že nekaj let pada, vertdar se na predvidene nove probleme že pripravljajo - Pogledali bodo, Kako je v delovnih organizacijah z dopolnilnim in pogodbenim delom ter z zaposlovanjem upokojencev, v katerih kolektivih bi lahko uvedli večizmensko delo, kako gospodarstvo povezuje zaP°8,ovanjem in kako bi mogli vsaj omiliti razkorak med kadrovsko ponudbo in potrebami Tržič — Število zaposlenih v trži-ški občini zadnja leta vztrajno pada. Problem sicer še ni pereč, saj so trenutno med iskalci dela predvsem težko zaposljivi ljudje, najbrž pa bo postal prihodnje leto, s prilivom mladih iz šol in iz jugoslovanske ljudske armade. Kako zaustaviti negativni tok zaposlovanja, je bilo osrednje vprašanje, s katerim se je najprej spopadla strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, pred dnevi pa tudi izvršni svet skupščine občine Tržič. Rešitev je vsekakor mogoča, vendar le na osnovi dobro pretehtanega stanja in predvidevanj. Tako bo skupnost za zaposlovanje skupaj /. občinsko kadrovsko službo pripravila analizo dopolnilnega dela, dela po pogodbah in zaposlovanja upokojencev v tržiških organizacijah združenega dela kot tudi podrobno sliko bodočih iskalcev zaposlitve. Razvoj tržiškega gospodarstva j<-usmerjen v dvig produktivnosti na osnovi sodobnejše tehnologije. Ta ne bo potrebovala dodatnih delavcev. Ne bo pa mogla brez strokovnjakov, čeprav so trenutne potrebe delovnih organizacij še v velikem razkoraku s strokovno usposobljenostjo mladih. Izvršni svet bo torej imel zahtev no nalogo; ugotoviti, kako v tržiškem združenem delu povezujejo razvoj z zaposlovanjem, kako vsaj omiliti razkorak med kadrovsko ponudbo in potrebami oziroma, bolje, povpraševanjem. Raziskati bo tudi potrebno, kakšne so možnosti uvajanja večizmenskega dela v tistih kolektivih, ki ustvarjajo visok dohodek in so njihovi izdelki zanimivi za izvoz. Res je namreč, da so stroji marsikje premalo izkoriščeni. Cgo-tudi potrebno, kakšne so možnosti nadaljnjega zaposlovanja, zlasti pa pogojev za. hitrejši razvoj zasebne obrti in kmečkega turizma. Vzporedno s predvidenim naraščanjem nezaposlenosti pa se v tržiški občini že več let pojavlja nasproten problem. Predvsem gost in ske in trgovinske organizacije če\ drugih deficitarnih panog n njamo, se otepajo s poman j kvalificiranih delavcev. R z delavci iz drugih občin, kar » raja vrsto novih težav, vprašanja se bo treba čimpre' najmočnejši vzvod pa je m" poklicnem usmerjanju in a*" štipendijski politiki. Se nekega problema pri teai smeli prezreti. V Bombažni niči in tkalnici Tržič v kratite čakuje upokojitev nekaj ste cev. Kako in kje dobiti nove be> za tovarniško kadrovsko slurfc* za skupnost za zaposlovanje trd oreh. H Jelove* Prejeli smo Še enkrat »Nova stoenka] z dvema luknjama« toviti bo V Glasu z dne 9. oktobra 1981 smo na zadnji strani objavili sestavek »Nova stoenka z dvema'luknjama«. V uredništvu so se oglasili predstavniki Slovenijaavta - TOZD Zastava in pojasnili, da članek enostransko, neresnično in tudi žaljivo obravnava poslovanje Slovenijaavta iz Kranja oziroma delovne organizacije Zastava avto Ljubljana. Resnica je drugačna. Bralec Glasa, ki nam je posredoval podatke za članek, je kupil stoenko 31. 7 1981. Seje po 1440 prevoženih kilometrih se je 28. avgusta oglasil na Alpetourovem servisu na Laborah in prijavil napako (luknji) na školjki. Na servisu niso mogli ugotoviti, ali gre za tovarniško napako ali za napako, ki je bila mogoče povzročena kasneje. Stranki so na servisu pojasnili, da bodo reklamacijo obravnavali skupaj s servisno službo DO Zastava iz Ljubljane, ki je v Sloveniji pooblaščena za takšne garancije. 14. aep-tembra je bil na Laborah pooblaščeni inšpektor iz Ljubljane skupaj s kupcem. Inšpektor m tudi ni mogel odločiti. Pozvana je bila tovarni*« trola v Kragujevcu, da na kontrolnega kartona, ki novo vozilo od začetka ii konca, da ugotovi napak«, dvakratnem posredovanju ie odgovor, da je bila napaka U školjki) storjena pri dodatnem jen ju nosilca za zadnji 5. oktobra sta bili kupcu dve možnosti: da se napaka ali pa da dobi novo vozilo. Kuj**" terjal zamenjavo, zato je 12. okt pripeljal reklamirano vozila. kV zamenjano z novim. Ne bežimo od odgovornosti. J***- j jo pri Slovenijaavtu, vendar v tem primeru po krivem oba?** Kupcu želimo ustreči, zato tak** neupravičene obtožbe škoduje.*' šemu ugledu. Preden vozilo iznrfsK kupcu, opravi servis nulti P**j£~J kateremu verjamemo. V tem ru so na servisu napako n« i spregledali. V tem primeru je 6k*i pravijo, nasedel pričevanju k«g*| ne da bi preveril stanje in «k*N mentacijo, za kar.se opravičuj^