SLOVENSKO ČEBELARSTVO V ŠTEVILKAH
MILAN RUNTAS
Leto je za nami, zato je čas, da se »preštejemo«. Kot lani vam tudi letos predstavljamo sliko naše čebelarske organizacije. Ker menimo, da mora vsaka hvala ali graja temeljiti na točnih podatkih, vam v nadaljevanju predstavljamo nekaj pomembnejših preglednic, ki kažejo letošnje stanje slovenskega čebelarstva.
Pričujoče podatke smo zbrali iz podatkov, ki so nam jih posredovala vodstva čebelarskih društev. Tudi po treh letih nam nekatera društva niso uspela zbrati zahtevanih podatkov, zato prikazano stanje ni
povsem realno. Tajnike oziroma blagajnike tistih društev, ki doslej še niso dopolnili seznamov članstva, zato prosimo, da to opravijo v spiskih za leto 1993.
V 210 čebelarskih družinah in društvih je včlanjenih 6322 čebelarjev (lani 6769), ki so plačali članarino za društvo in zvezo, ter 1750 čebelarjev (lani 3600), ki jih društva vodijo le evidenčno ali pa so plačali samo njihovo - društveno članarino. Omenjeni čebelarji za nas niso člani. Povprečna članarina oziroma naročnina (naročniki na Slovenskega čebelarja so šole, ustanove,
delovne organizacije in posamezniki, ki niso včlanjeni v nobeno čebelarsko društvo) je bila letos 626,00 tolarjev. To pomeni, da je večina članov in naročnikov plačala članarino/naročnino novembra in decembra 1991, ko je bila ta 520.- oziroma 650,-tolarjev, le manjše število pa pozneje, ko smo jo zaradi inflacije zvišali na 950,- in več tolarjev. Kljub nizki članarini (okoli 17 DEM) pa se je število članov in naročnikov zmanjšalo za 500 v primerjavi z letom prej. Velik del te številke pomenijo naročniki iz nekdanjih jugoslovanskih republik, saj se je plačilni promet s Hrvaško in BiH povsem ustavil.
Sicer pa je število članov in naročnikov začelo upadati po sezoni 1985/86, ko je začela svoj uničujoči pohod varoza, in se nadaljevalo v zadnjih štirih letih izrazite gospodarske recesije in zniževanja življenjske ravni. Tako smo imeli v letu 1986
približno 8600 članov in naročnikov, letos pa le še 6560. Najobčutneje je število članov upadlo v letih 1989 - za 7 odstotkov - in 1990 - za 12 odstotkov. Leta 1991 se je število članov povečalo za 3 odstotke, leta 1992 pa vnovič upadlo za 7 odstotkov. Podatki kažejo, da povečanje članstva ni odvisno le od višine članarine, saj je bila začetna članarina za leto 1992 komaj 17 DEM, torej najnižja v vseh obravnavanih letih, ko je le-ta znašala okoli 30 DEM. Tudi primerjava višine članarine v naštetih letih pove, da smo jo vedno oblikovali glede na ceno treh do štirih kilogramov boljše vrste medu v prodaji na drobno.
Statistika nam kaže, da je zmanjševanje števila članov/naročnikov posledica poostrenih ekonomskih gibanj in velikega padca kupne moči večine prebivalstva, saj menimo, da višina članarine (3 - 4 kg medu) ne more biti vzrok za upad članstva.
Slovenski čebelarji v številkah
Predmet obravnave	Član ZČDS	Nečlan	Odstotek član/nečlan	Skupaj
Čebelarji	6332	1750	87,3/21,7	8072
Prevažalci čebel (PČ)	934	127	88,0/12,0	1061
število pridobitnih panjev PČ	43800	2965	97,0/ 3,0	46765
Prevažalci s svojim vozilom	497	41	92,4/ 7,6	533
Število pridobitnih panjev PČ LV	32295	1404	95,8/ 4,2	33699
čebelarji z AŽ panji	5101	1425	78,2/21,8	6526
Čebelarji z LR panji	144	23	86,2/13,8	167
Število vseh pridobitnih panjev	107445	14969	87,8/12,2	122414
Število vseh rezervnih panjev	16166	1800	90,0/10,0	17966
Število pridobitnih AŽ panjev	104827	14826	97,6/ 2,4	119653
Število pridobitnih LR panjev	2618	143	95,8/ 5,2	2761
Pojasnilo k tabeli
Ob primerjavi letošnjih statističnih podatkov z lanskimi ugotovimo, da je število čebelarjev za dobrih 2000 manjše (lani 10369, letos pa 8072). Razlika je nastala pri »čiščenju« dvojnih vpisov v računalnik, saj je bil posamezen čebelar vpisan dvakrat, in sicer v kraju, kjer čebelari, in v kraju bivanja. Korekture članstva smo opravili na podlagi seznamov članstva za leto 1992, saj je veliko čebelarskih društev iz svojih seznamov črtalo precejšnje število čebelarjev, ki so jih pred tremi leti ob razdeljevanju
brezplačnih zdravil proti varozi vpisali v svoje sezname. Zaradi tega je nastala tudi razlika v številu pridobitnih panjev vseh čebelarjev.
Kateri podatki torej držijo? Dvojno prikazovanje števila pridobitnih čebeljih družin pri posameznikih in društvih, kadar morajo kaj prispevati oziroma kaj dobiti, je toliko stara kot čebelarska organizacija, zato je v tej statistiki ne bomo razčiščevali.
Zanimivo je, da je od vseh čebelarjev le 13 odstotkov prevažalcev, na pasišča pa selijo kar 38,2 odstotka vseh čebeljih dru-
žin. Prevažalci imajo povprečno 3-krat več čebeljih družin (povprečno po 44), prevažalci s svojim prevoznim čebelnjakom pa celo 4-krat več (povprečno po 63), kot je siceršnje slovensko povprečje - le to je 15 čebeljih družin na čebelarja.
Razmerje med uporabniki AŽ in LR panjskega sistema je ne glede na manjše število enako kot lani, torej še kar naprej 79,4 odstotka slovenskih čebelarjev čebe-lari v AŽ panjih.
Čebelarji po številu čebeljih družin - panjev:
od 11 - 20 panjev 24,7 odstotka
od 1 - 10 panjev 51 odstotkov
od 21 - 30 panjev 10,2 odstotka
od 31 - 50 panjev
7.4 odstotka
od 51 - 100 panjev
5.4 odstotka
Pojasnilo: Z manj kot s 30 pridobitnimi čebeljimi družinami čebelari kar 86 odstotkov vseh obravnavanih čebelarjev. Ta podatek kaže, da jedro slovenskega čebelarstva sestavljajo majhna čeelarstva, ki so lastnikom bolj za sprostitev in popestritev življenja, kot pa omembe vredna ekonomska pomoč k družinskemu proračunu. Po tej večini se skoraj v celoti ravna tudi
nad 101 panj 1,3 odstotka
politika ZČDS. Srednje velikih čebelarstev, ki imajo od 31 do 100 pridobitnih čebeljih družin, je nekaj manj kot 13 odstotkov. Ta čebelarstva pa so že odvisna od ekonomičnosti pridelave, saj so stroški previsoki, da bi jih lahko uvrščali v kategorijo »konjičkov«. Več kot 200 pridobitnih čebeljih družin ima le 18 čebelarjev, ti pa se s čebelarstvom povečini ukvarjajo poklicno.
Čebelarji po čebelarskem stažu in starostni sestavi: Po stažu:
od 11 - 20 let 27,2 odstotka
do 10 let 30,2 odstotka
od 21 - 30 let
12.9 odstotka
od 31 - 40 let
11.9 odstotka
od 41 - 50 let 11,6 odstotka
od 51 - 60 let 3,9 odstotka
nad 61 let 2,6 odstotka
Po starosti:
od 51 - 60 let 26,6 odstotka
od 41 - 50 let 20,3 odstotka
od 31 - 40 let 11,6 odstotka
do 30 let 4,0 odstotka
od 61 - 70 let 23,2 odstotka
od 71 - 80 let 9,4 odstotka
nad 81 let 3,9 odstotka
Pojasnilo: Če primerjamo to preglednico z naslednjo, ki prikazuje starostno sestavo čebelarjev, vidimo, da večina čebelarjev začne čebelariti po 50. letu starosti, torej tik pred upokojitvijo ali po njej. 57,4 odstotka čebelarjev čebelari manj kot 20 let,
okoli 70 odstotkov čebelarjev pa je starih od 41 do 70 let. Da so čebelarji vzdržljive korenine, pove podatek, da jih več kot 6 odstotkov čebelari že več kot 51 let, 71-to leto pa je dopolnilo že več kot 13,3 odstotka čebelarjev.
Izobrazba čebelarjev:
Srednja izobrazba 55,6 odstotka
Nižja izobrazba 30,8 odstotka
Višja in visoka izobrazba 13,6 odstotka
Pojasnilo: Več kot polovica čebelarjev ima srednjo izobrazbo. Pri čebelarjih, ki čebela-rijo v nakladnih panjih, pa je razmerje nekoliko drugačno: z nižjo izobrazbo jih je nekaj več kot 14 odstotkov, s srednjo skoraj 52 odstotkov, z visoko ali višjo pa 33 odstotkov. Primerjava med izobrazbeno strukturo čebelarjev, ki čebelarijo v AŽ oziroma LR panjih, je vredna poglobljenega razmisleka.
Namesto zaključka: zbrani in prikazani
podatki niso namenjeni sami sebi, ampak so podlaga za poglobljeno analizo razmer v našem čebelarstvu. Izsledki analize nam bodo vodilo za prihodnje ravnanje. Na podlagi analiziranih podatkov bomo delovanje Zveze prilagodili tako, da bo zadovoljnih čim več čebelarjev in da jih bomo čim več pridobili v svoje vrste. S prikazanimi podatki bomo utemeljili naše zahteve do oblastnih organov, da bi tako izboljšali možnosti za čebelarjenje nasploh.