ISD, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD, Hrva Cena 35 SLT____________________Slovenija, sreda, 20. novembra 1991____________št. 46 — leto XXV ? EKSKLUZIVNO: NOVA DOBA JE ODKRILA GOLJUFIJO DESETLETJA MED SLOVENSKIMI BANKIRJI str. 7 -S c ra i s ar- en TT O ^ROKOMETNI KLUB CELJE K PIVOVARNA LAŠKO - da je Vukovar padel. Vsi, od Evropejcev in ostalih svetovnih politikov do naših patro-nov, so čakali na ta dogodek, ki je bil napoti premirju. Sedaj več ne bo problema, saj je jasno, da so Srbi dosegli svoje, armija si je vrnila svoj na smrti temelječ ponos, Hrvati pa so se končno znebili srčnih borcev, ki so jim na mednarodni sceni delali le težave. Sedaj bodo lahko prenehali streljati in za nameček dobili še nekaj Bosne. - da nas bo to zimo zeblo. Če ne drugje, se bomo lahko greli v vrstah na občinah, kjer nam bodo odvečni upravni uslužbenci in uslužbenke prijazno delili bone. Določili so jih že. Vlada je s to potezo dokazala, da dejansko pričakuje, da bodo vsi Evropejci Slovenijo neskončno vzljubili. Ampak z embargom. - da ima DEMOS vse oblastne niti v svojih rokah. Projekti jim padajo v vodo kot zrele hruške. Dokaj ponesrečeno osamosvajanje, boni, padanje standarda in grožnja delavskih nemirov. Za nameček se jim je spodrsnilo še ob lastninski zakonodaji, da so se tako razkurili, da bodo razpisali kar referendum. Potrebujejo samo 30.000 podpisov in že bo tu. Slovenci bomo morali ponovno na volišča. Ni lepšega. Bo vsaj zakoreninjen nov slovenski praznik. - da bo slovenska vlada padla. Vseeno nismo v Srbiji in Peterle se nikakor ne piše Markovič. To bi bilo nemogoče. - da to ni res. Nekako tako je trdil Janez Janša o prekoračevanju pooblastil svoje varnostne službe. - da nam ne gre vse kot po maslu. Slovenski tovornjakarji, ki so se vrnili iz Srbije, namreč trdijo, da je njihova glava vredna za dva kartona masla. Samo brez pomanjkanja prosim. Masla in glav. - da je Jože Pučnik v Sloveniji dokaj osovražen. Slabo vest starega sistema bi padli aparat-čiki najraje spravili nazaj v Nemčijo. Tako kot novi razportoroki oblastniki Andreja Rota z vsemi petimi otroki v Argentino. Motita. S slabo vestjo je resnično križ in hudič. Pa takšen lep sprejem so jima priredili. - da je Rupel ptič. Le po takšnih cestah se slovenskemu zunanjemu ministru ne da v Evropo. Mogoče je občutljiv na ovinke. Ali na luknje. - da v slovenskih bankah sedijo sami angelčki. Vsakdo bi tako izgledal, če bi sedel na tujem denarju. Še kura. - da sta si prijatelja Igor Bavčar in Janez Janša v laseh. To so zgolj dezinformacije njunih varnostnih služb. Ugankarski kotliček by Jože Petelin Vsak od obeh komentarjev skriva Ramba na sliki. Kdo je to? Premečite črke kateregakoli od obeh komentarjev in rešitev, sestavljeno iz imena in priimka, vpišite na črtice: MURSKOSOBOŠKI STRANKARSKI VELJAK IN OBRTNIK BI NAJ DO SMRTI POVOZIL ČLOVEKA IN POBEGNIL Kisilak na begu Sliši se kot zgodba iz srhljivke Hujšaj ameriškega pisca Step-hena Kinga. Prihodnji četrtek bi naj sodniki Temeljnega sodišča v Murski Soboti razčlenili tragični dogodek, ki že od poletja sem razburja Prekmurce. Gre za smrt Ignaca Baranje iz Domajinec pri Cankovi, kije v skrivnostnih okoliščinah umrl na asfaltu blizu gostišča Lovski dom. Izdihnil bi naj po prometni nesreči, povozil pa bi ga naj uspešni podjetnik in strankarski veljak Herman Kisilak iz Rogaševec. Enkrat ali dvakrat povožen? Stari Ignac Baranja, oče dveh otrok, se je pozno popoldne 6. junija s kolesom odpravil od doma po pijačo. Na kolesu je imel dve pletenki in jo mahnil proti oddaljenemu kmetu po vino. Pot ga je vodila mimo Lovskega doma, znanega gostišča v gozdu med Cankovo in Domanjševci ob cesti proti Rogaševcem. Ignac ne bi bil Ignac, če ne bi za hip pokukal v gostilno na morebiti darežljivo roko kakšnega znanca. Teh pa je bito v gostilni takrat več, zato se je obisk zavlekel v mrak, ko je končno s svojima steklenicama le k kolesom odbrzel do izdatnejšega vira. Dobil je pijačo in jo urno odbrzel nazaj do Lovskega doma, kjer se je medtem nabralo še več darežljivih prijateljev. Nekaj po 22. uri, se je končno odpravil proti domu. Iz gostišča jih je takrat odšlo več, vendar se je druščina zaradi ognjevite razprave o političnih dogodkih zadržala na par- kirišču pred gostilno. Danes pripovedujejo, da jih je zmotilo ropotanje in tresk, ki ga je bilo slišati od nekod s ceste proti Domajincem. Potem je bilo vse tiho, takoj zatem pa je bilo slišati brnenje avtomobila, znova ropot in zvok avtomobila, ki se oddaljuje. Možakarji so nadaljevali pot in videli, da je iz nasprotne strani pridrvel avtomobil in izginil proti Cankovi. Na križišču s cesto Cankova-Rogaševci so se možje razdvojili. Tisti, ki so zavili na Roga-ševsko stran, so po nekaj deset metrih hoje nenadoma slišali klice na pomoč. Ko so na cesti zagledali nekaj temnega, so ugotovili, da se v smrtnem krču zvija Ignac Baranja. Nikogar nisem povozil, trdi Kisilak »Policija me je obdolžila pobega s kraja nesreče, kar seveda ni res. Nobenega vzroka za pobeg nisem imel, saj nisem nikogar povozil,« nam je po telefonu zatrjeval Herman Kisilak, sprejeti pa nas ni želel. »Bil sem prvi, ki je prispel na kraj nesreče in bil tudi tisti, ki je o nesreči obvestil milico. Jaz sem poklical reševalno vozilo. Naslednji dan pa je policija časopisom posredovala vest, da sem bil jaz povzročitelj nesreče in da sem pobegnil s kraja nesreče ter se pozneje vrnil... Zaradi te laži sem interveniral pri milici in ta je svoje prvo poročilo spremenila. Ponavljam, da je milica enostavno mene osumila, ker sem bil prvi na kraju nesreče. Zadeva je pred sodiščem, prepričan sem, da se bo tam izkazala moja nedolžnost, zato ne želim več dvigovati prahu, saj mi lahko to več škoduje kot koristi,« je v omenjenem telefonskem pogovoru zaključil Herman Kisilak. In kaj je pisalo v prvem policijskem poročilu? »Ob nesreči ni bilo očevidcev,« pojasnjuje inšpektor milice g. Horvat na murskosoboški UNZ. »Naši delavci so gospoda Hermana Kisilaka osumili in izsledili na podlagi materialnih dokazov na avtomobilu. Te dokaze smo poslali v analizo republiškim strokovnjakom. Po zbiranju in zavarovanju dokazov so naši delavci ponoči ugotovili, da je povzročitelj s kraja nesreče pobegnil. Ko smo ugotovili, da so na Kisilakovem vozilu znamenja, ki so upravičeno kazala na sum, da je bilo njegovo vozilo vpleteno v nesrečo in pa to, da je bil gospod Kisilak ob prihodu miličnikov na kraju nesreče, smo prvotno poročilo spremenili in dopolnili. Iz ugotovitev naših delavcev je razvidno, da gospod Kisilak ni nikomur povedal ali priznal, da bi naj on povozil Ignaca Baranjo. Sledi in njegovo vozilo smo odkrili šele pozneje in zato zoper njega poslali ovadbo! Naši delavci in preiskovalni sodnik so po naših ugotovitvah ves postopek vodili na strokovni ravni in korektno.« Kisilak bo za Ignaca plačal Ne, samo da ga je povozil in pobegnil, na prvem križišču je avto obrnil in siromaka še enkrat povozil ter jo pobrisal proti Cankovi in po drugi cesti domov v Rogaševce. Doma je tisti velik avto z nemško registracijo zamenjal in se pripeljal nazaj z drugim, nepoškodovanim avtom,« trdijo domačini, med njimi Jože Martinc, pokojnikov sosed v Domajincih. »Kisilak je pobegnil najprej zato, ker je moj mož Cigan, Cigan pa še vedno ni vreden prebite pare. Drugič pa zato, ker seje ustrašil, ko je videl, da iz gostilne prihajajo ljudje,« s solzami v očeh pripoveduje Ernestina, Ignacova vdova. »Česa se je bal! Kisilak je vedel, da bi jo skupil, če bi ga možje takrat dobili! Tudi zdaj Ernestina Baranja: »Ubil mi je moža in ga pustil kot psa na cesti Kisilak bo za to še plačal, pa naj sto strank stoji za njim...« misli, da se bo izmuznil! Naj bo karskega veljaka, podpredsed-sfokrat kapitalist in velik stran- nika prekmurskih socialdemo-karski veljak, sram naj bo nje- kratov. Ampak prihodnji četr-ga in stranko, ki ima takšne tek bo že vse jasneje. Sodni funkcionarje,« pravijo v Do- senat bo razsodil, kako in kaj majincih. in tudi koliko je bilo vredno Kot rečeno, dogodek v goz- življenje starega Cigana Ignaca du pri Lovskem domu je dvig- Baranje, kot tudi to, ali gre za nil mnogo prahu v Prekmurju, dvojno moralo omenjenga ve-Tudi zato, ker gre za premož- Ijaka. nega obrtnika, predvsem pa zato, ker gre za visokega stran- J. V. Foto Lucas Jože Martinc: »Tu še vedno velja, daje najboljši Cigan, mrtev Cigan! Ne samo, da gaje povozil in pobegnil, dvakrat ga je povozil...« £XXVV'VVVVV':VVVVV^X\\X\W\X\XX\X\\\\\\\\V\XVX\X\WVVVVVVVVVVVVV\.VVVVVVVV} S PRILOGO IZPOD PULTA ? Časopis, ki je močnejši od papirja. ^ Axxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ /O ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje OBRESTNE MERE tolarskih sredstev občanov v mesecu novembru Ljubljanska banka Splošna banka Celje obvešča varčevalce, da znašajo skupne letne obrestne mere (r + R) v mesecu novembru: vpogledna sredstva - za hranilne vloge - za tekoče račune - za žiro račune skupna letna obrestna mera 246,35% 230,34% 230,34% depoziti nad 1 mesec 969,08% depoziti nad 3 mesece - zneski db vključno 10.000,00 SLI - zneski nad 10.000,00 SLT do vključno 50.000,00 SLT - zneski nad 50.000,00 SLT 1.001,16% 1.011,85% 1.022,54% depoziti nad 6 mesecev - zneski do vključno 10.000,00 SLT - zneski nad 10.000,00 SLT do vključno 50.000,00 SLT - zneski nad 50.000,00 SLT 1.022,54% 1.033,23% 1.043,92% depoziti nad 12 mesecev 1.043,92% depoziti nad 24 mesecev 1.065,30% depoziti nad 36 mesecev 1.086,68% dovoljeni negativni saldo na tekočem računu - od 1.11. do 11.11.1991 - ods12.11.1991 dalje 1.182,90% 969,08% NOVO MESTO: Z BULDOŽERJI NAD OGNJIŠČA Rom, kje je tvoje sonce? Minulo sredo je občinska oblast iz Novega mesta uresničila pred pol leta sprejeto odločitev in z buldožerji dala porušiti divje romsko taborišče pri Šmihelu. Prizadeti Romi so ostali brez strehe nad glavo, izročeni na milost in nemilost zimi. Z rušenjem omenjenega romskega taborišča, ki se je udomilo celo na privatni zemlji, se je stara rana sporov samo še poglobila. Romi so v Slovenijo prišli že v 14. stoletju. V Novem mestu so od leta 1812, ko se je v Šmihelu pri Novem Mestu rodil prvi otrok v družini Brajdič. Različni načini reševanja romske problematike so le potrdili tezo, da romske problematike brez Romov samih ni mogoče rešvati. Delež Romov v občini Novo mesto znaša 1,31% vseh prebivalcev. Z dohodki iz zaposlitve se preživlja 48 družin, Kmet Kastrevc: Zemlja je moja 30 Romov prejema pokojnine. Družine nezaposlenih Romov se preživljajo z nabiranjem zdravilnih zelišč, zbiranjem odpadnega materiala, razširjeno je še prosjačenje žensk in otrok, ter kraje kmetijskih pridelkov, kar še naprej povečuje konfliktne situacije med Romi in ostalimi krajani. Tako več ne gre naprej Sekretar sekretariata za občo upravo Miloš Šuštar, ki je zadolžen za reševanje romske problematike v Novem mestu pravi: »V naši občini je približno 800 Romov, ki žive v 17 naseljih na obrobju Novega mesta. Najbolj znana so naselja Zabjak. Dobruška gmajna in Šmihel. Romi so vpleteni v četrtino vseh kaznivih dejanj v naši občini. Tako res ne gre več naprej. Poglejte, naselje Šmihel. Na občinski zemlji, smo z občinskimi sredstvi postavili devet objektov za Rome. Oni pa so si na privatni zemlji postavili še satelitsko naselje. Ta zemlja je v lasti okoliških kmetov. Takšne razmere trajajo že 10 let. Cigani si dovolijo sekati tudi gozd. Škoda je zelo velika, saj je gozd uničen za približno 30 let. Ta zadeva romske problematike se je velikokrat obravnavala tudi na skupščini. Zadeva se je začela odvijati nekje v mesecu marcu, ko smo ugotovili, da celotno zadevo lahko rešijo le organi ljudske milice in inšpektorat. Postopek je bil končan Miloš Šuštar: Pa saj gremo vendar v Evropo! v oktobru tega leta, čeprav mislim, da bi bil lahko končan že prej. Celotna zadeva je bila legalno vodena. Tudi sama rušitev je bila izpeljana korektno, brez uničevanja njihovega premoženja. Kar je bilo gnilega, smo jim nadomestili mi iz občinskih sredstev in jih prepeljali v naselja, kjer so živeli prej. Tudi naša sociala jim je pomagala. Za to zadevo je bil zadolžen Polde Jevšek iz centra za socialno delo. Na dan same rušitve v naselju Šmihel ni bilo nobenega Roma. Za rušitev so vedeli že 6 mesecev prej. Vsi tisti Romi pa, ki so živeli na občinski zemlji v naselju Šmihel, so lahko tam tudi ostali.« Zemlja je moja Drago Kastrevc, kmet iz Šmihela, je lastnik zemlje, na kateri so bili naseljeni Romi: »To je dolga in kruta zgod- ba. Pred leti je družina Romov živela na zemlji, kjer so kasneje začeli graditi šolo, zato so se morali preseliti. Te ljudi so potem naselili na drugi konec, kjer je tudi bila občinska zemlja, ki pa je mejila z mojo zemljo, katero sem obdeloval in od nje živel. Takrat so se začeli problemi. Občina mi je obljubila, da mi bo to zemljo odkupila, vendar tega ni nikoli storila. Šlo je za socialistično tatvino! Ponudili so mi 22.000 DEM, vendar tega denarja nisem nikoli videl.« Gospa Kastrevc, starejša ženska, zgaranega in izmučenega obraza, s solzami v očeh pripoveduje: »Cigani so nas napadali, sina sem izgubila. Danes je zaprt na Povšetovi v Ljubljani, zato ker je branil nas in svoj dom. Zru-vala sta se. Umrl bi lahko tudi moj sin. Cigani so nam kradli s polja, uničevali pridelke in nam grozili. Ta zadeva bi še danes ne bila rešena, če ne bi bili zdaj ogroženi tisti na visokih položajih. Vsi prejšnji referenti za romska vprašanja niso naredili nič, ker niso bili oni neposredno ogroženi, za nas kmete pa jim je bilo vseeno.« Miloš Šuštar laže? Naselje Šmihel pri Novem mestu se je umirilo. Cigansko .naselje na privatni zemlji je porušeno. Postavljeni so šotori, zima pa se približuje. Renata Brajdič, žena Roma, ki ga je ubil sin kmeta Draga Kastrev-ca, pravi: Ostali brez moža in očeta »Februarja bo pet let, kar so mi ubili moža. Imam dva otroka, ki sta ostala brez očeta. Takrat sta bila stara 9 mesecev in dve leti. Imela sva barakico in v miru živela. Nikoli nisva nobenemu storila nič žalega, kar pravijo drugi je laž! Moj mož in sin kmeta Kastrevca sta bila prijatelja. Za to, kar se je zgodilo, sta kriva stara Kastrevca, ki lažeta. Pet dni nisem vedela, kje je moj mož. Vse to so hoteli zakriti. Šele čez pet dni mi je prišla policija povedat, da je mrtev. Nihče v občini nas ni nikoli obravnaval kot ljudi, z nami delajo kar hočejo. Občinar Jerovšek je dober do nas, Miloš Šuštar dela z nami kar hoče!« »Mojo hišo so porušili. Miloš Šuštar laže! Obljubljal nam je vse mogoče, vendar iz tega ni bilo nič. On samo jemlje od nas in daje v lasten žep. Nič nam niso dali, še tistega ne, kar je bilo obljubljeno. Prišli so in vse porušili. To bi lahko naredili spomladi, ne pa tik pred zimo. Vse, kar so nam dali, je odpadni tervol. Verjemite, to je najslabša občina, kar jih je!« Trdi .Bogdan Brajdič. Kaj je res in kaj ne, ne vemo. Romi bodo še naprej ostali na isti zemlji, samo da ne bodo v barakah, ampak v šotorih. Kmetje se bodo še naprej jezili in pritoževali krajevni skupnosti, občina pa bo še naprej ukrepala v svojo korist. Foto Lucas Božena Balaš BODOČA avtocesta bo speljana Cez najbolj naseljen del savinjske doline Avtocesta pada z neba Tako majhen košček zemlje imamo, tako majhna je ta naša Slovenija, da moramo dvakrat premisliti kadar se odločimo uničiti del rodovitne zemlje. Tudi ceste potrebujemo, morda ravno tako kot hrane, pa vendar je asfalt lahko speljan po kamnu, kruh pa iz njega ne zraste. Savinjska dolina so proti zahodu kot lijak zoži v ozko sotesko proti Trojanam. Takrat, ko so gradili tako-imenovano avtocesto iz Maribora proti Ljubljani, se je gradnja ustavila v Arji vasi. Od tod naprej pa so bili narejeni le načrti v raznih variantah. Tega je Franc Sušnik že več kot deset let, zato se morda komu zdi neverjetno, da se šele sedaj, ko se kaže možnost realizacije pojavljajo problemi okoli trase ceste. Kar je za svet normalno, za nas ni. Drugje bi na prostoru predvidene trase ustavili vse gradnje in ne izdajali več gradbenih dovoljenj, pri nas pa je bilo možno dobiti gradbeno dovoljenje še letos. Na vaši hiši je zvezdica S temi besedami je družina Franca Brišnika šele pred nekaj tedni zvedela, da bo čez njihovo hišo in gospodarsko poslopje že čez leto dni ali nekaj več zgrajena avtocesta. Še lani so dobili gradbeno dovoljenje, da zgradijo molzišče za svojo šestdesetglavo čredo. Nadomestna hiša, ki bi nudila dom razširjeni družini je bila šele predkratkim zgrajena do prve faze in sodi sedaj v varo-vlani pas ob cesti, torej jo bodo porušili tako kot staro hišo. »Šele pred dobrima dvema letoma smo zasadili buldožerje v zemljo, da smo jo kultivirali, naredili drenaže, skrčili gozdove in jo prilagodili našim potrebam. Pred petimi leti smo zgradili ogromne silose, ki nam pozimi pomagajo prehraniti živino, poleti se živina prosto pase po okoliških travnikih. Dnevno oddamo 500 litrov mleka. Na tej zemlji naš rod živi že nekaj stoletij. Tudi vsi trije otroci so se odločili ostati v kmetijstvu, hči je živinozdravnica, oba sinova pa se bosta posvetila kmetijstvu. Če bi pred desetimi leti ali vsaj pred petimi vedeli kaj se bo zgodilo na naši zemlji, bi si postavili drugačne cilje, tako pa smo komaj prejšnji mesec Predstavniki slovenske vlade Lojze Peterle, Miha Jazbinšek in Marjan Kranjc so pred dobrimi tremi tedni na pogovoru v občini Žalec potrdili, da je Republika Slovenija namenila 340 milijonov tolarjev za gradnjo odseka avtocesta od Arje vasi do Vranskega. Kar preveč iluzoistično so napovedali, da bodo čez 240 dni pričeli z gradnjo tega odseka. Za cesto bo trajno izgubljenih 200 hektarjev zemljišč, ko se bo pričela gradnja pa še vsaj enkrat toliko. zvedeli, da bo našo kmetijo razpolovila avtocesta. Žgraditi novo hišo je najmanjši problem, zaceliti rane, ki bodo nastale na zemlji, to pa je že težje,« pravi Franc Brišnik. Sin Andrej Brišnik, ki je nameraval nekoč prevzeti kmetovanje, dodaja:« Poglejte, še danes gradijo telefonsko omrežje čez zemljo kjer bo nekoč avtocesta. Zakaj ne ustavijo ali prilagodijo gradnjo omrežja bodoči avtocesti. Tako bodo pa lahko čez leto dni ponovno gradili novo omrežje, ker bo sedanje pretrgano.« Avtocesta je padla z neba Predsednik Krajevne skupnosti Vransko Franc Sušnik je bil sam presenečen nad postavitvijo traseo. Dokumentacijo o že izbrani lokaciji je dobil šele 24. 10. 1991. Z načrti je Franc Brišnik Že najmanj dvajset let si vsa severovzhodna Slovenija prizadeva za izgradnjo avtoceste med Mariborom in Ljubljano. Sedaj pa. ko se je končno nakazala realna možnost, da se že zgrajena dvopasovnica avtoceste podaljša še za nekaj kilometrov, se lahko zgodi, da zaradi ležernosti in slabega dela žalske vlade pride do zastoja v planiranju gradnje. Komu so bile potem namenjene demonstrativne zapore cest v Savinjski dolini? Vsi so krivca iskali v republiški vladi, medtem, pa v žalski občini niso poskrbeli niti za to, da bi ustrezno prostorsko planirali avtocesto. Takrat, ko so Štajerci s prstom kazali na republiško vlado, je žalska občina z roko zakrivala svoj obraz. obiskal neposredno prizadete krajane, kjer je ugotovil, da ti ljudje do sedaj niso vedeli, da bo avtocesta postavljena na njihovi zemlji. Načrti pa nosijo letnico 1985, ta varianta pa je bila sprejeta leta 1986 v občini Žalec. »Pri planiranju avtocest se je delalo v ozkih okvirih, občani pri tem niso sodelovali. Tudi delovni razgovor, koncem oktobra, ki smo ga imeli s predstavniki občine Žalec, je bil organiziran v presenetljivo ozkih okvirih. Sam sem bil začuden nad postopkom za pridobivanje pogojev za gradnjo, ki je bil končan v dveh urah. Čeprav so v občini Žalec imeli pripravljene in verjetno skupščinsko sprejete načrte, nas o tem niso seznanili prej. V igri so bile tri variante: severna, južna in sredinska. Izbrali so sredinsko, ki našo dolino razpolovi na dva dela in teče po najrodovitnejši zemlji. Predvideni odcepi avtoceste so planirani na najboljšem koščku rodovitnosti. Verjetno je to za izvajalce najceneje. Trasa teče čez najbolj naseljena področja. Če bi sprejeli severno varianto, bi se avtocesta umaknila na obrobje doline. Verjetno bi bilo potem potrebno postaviti kakšen viadukt. Tako pa so se odločili, da je cenejše porušiti sedemnajst objektov, prerezati vodovodno omrežje in drugo infrastrukturo, uničiti rodno zemljo, kot pa speljati cesto po nerodovitnih obrobjih. Pri do-žini ceste ta razlika ni omembe vredna. O vsem tem smo krajane seznanili na javni obravnavi, ki je bila 14. 11. 1991. Tukaj smo šele videli, da je za nas ta varianta padla kot z neba. Vsi so pričakovali, da bo izbrana severna varianta, ki ne posega v strnjene poselitve,« pravi Franc Šušnik. Jana Štrlekar Foto Severin BORUTOV SKOK V ZAKONSKO POSTELJO Poroka nad porokami V soboto sta se natanko ob dvanajstih v kulturnem domu v Rogaški Slatini vzela dva vrhunska športnika Borut Bilač in Britte Vords, doma iz Jenne v Nemčiji. Poroka, ki je trajala še v nedeljo, je bila dogodek, ki bo odmeval daleč naokoli še kar nekaj časa. Organizator velikega spektakla je bilo ljubljansko podjetje Logos. Vse je bilo na nivoju, med drugim tudi svatje. Mrgolelo je pozicijskih in opozicijskih voditeljev, znanih športnikov, politikov, novinarjev, slovenskih estradnih umetnikov . . . Britte v srebrni mini oblekci in temni jakni znanega M-cluba je kar žarela. Študentka angleščine je na hitro opravila »schnell kurs« iz slovenščine in postala gospa Bilač. Pred kulturnim domom je čakala kočija, ki je mladoporočenca odpeljala v kristalno dvorano, kjer je bilo slavnostno kosilo. Vrstile so se zdravice, vabila, darila in čestitke. Bila je prava pravcata medijska poroka. Pravega vzdušja, ki ga je čutiti na porokah, pa kljub temu ni bilo. Direktor zdravilišč Rogaška Slatina je mladoporočencema podaril sedemdnevni paket bivanja v Rogaški in rekel: »Deževen dan pomeni srečen zakon. Želim vama veliko športnih uspehov in družinske sreče.« To je bila najbolj prisrčna čestitka na poroki. Čestital jima je tudi g. Garič, direktor pokrovitelja poroke Olimpije. Podpisali so tudi pogodbo za Srdžana Džordeviča, ki bo Bilačev trener, plačevala pa ga bo TMP — podjetje za inženiring in trgovino. Zvečer se je zabava nadaljevala v hotelu Soča, kjer je igral ansambel Veter. Vendar tudi ta veter ni prinesel pravega vzdušja. Gotovo pa je prinesel koristi vsem pokroviteljem, sponzorjem in organizatorjem. Božena Balaš Foto Lucas NAJVAŽNEJŠA POSTRANSKA STVAR NA SVETU Jugoslavija še funkcionira Še en uspeh jugoslovanskega športa, bi lahko rekli. O tem uspehu bi se še na veliko pisalo, če ne bi živeli v razmerah, v kakršnih pač živimo. Gre namreč za nogometno reprezentanco Jugoslavije, ki se je uvrstila na zaključni turnir evropskega prvenstva, ki bo na Švedskem prihodnje leto. V zadnji tekmi so premagali avstrijsko reprezentanco v gosteh z 2:0. Veliko govora je bilo pred to tekmo. Številni časniki so na prvo mesto dali politične razmere v Jugoslaviji in vojno na Hrvaškem ter izrazili dvome o nastopu te tako imenovane jugoslovanske reprezentance, ki je pravzaprav po mnenju mnogih srbska, okrepljena z nekaterimi zaslepljenimi predstavniki iz drugih republik oziroma drugih narodov. Ampak ta reprezentanca je bila prava jugoslovanska, saj so razen Hrvatov nastopili predstavniki vseh narodov, kot po nekem nacionalnem ključu. Dva Slovenca (Novak in Milanič), trije Muslimani (Omerovič, Hadžibegič in Baždarevič), dva Makedonca (Pančev in Najdo-ski) ter nekaj Črnogorcev in Srbov (Savičevič, Lukič, Joka-novič, Vujačič, Mihajlovič in Mijatovič). Torej vse prej kot srbska reprezentanca. Dosti smo slišali o ambientu v ekipi, ampak vse te govorice je »sesul« sedaj že bivši reprezentant Srečko Katanec, ki je dejal, da mu je žal zaradi nena-stopanja v reprezentanci, saj so bili dobra klapa, ki je politiko spravila na stranski tir. Gre namreč za profesionalce, ki dobro opravljajo svoj posel v reprezentanci, katera uživa ugled v svetu. Vsak nastop v tej ekipi pomeni osebni uspeh posameznega igralca, saj samo tako igralec pride v dober klub za dobre denarje Na takšen način lahko razumemo nastop dveh slovenskih nogometašev Džonija Novaka in Darka Milaniča. Igra na veliki mednarodni sceni je izziv za vsakega nogometaša. Igralca, ki je vreden 800.000 DEM na jugoslovanski sceni, toliko je namreč bil »težek« prestop Novaka iz Olimpije v Partizan, ne zanima nastop v slabi reprezentanci kot je slovenska, ki povrhu še ni priznana in ga ne zanima igranje na livadah proti nekim povprečnim ekipam kot je madžarski Zaelegeszeg. Zato se ni treba čuditi, če bomo prihodnje leto v modrem dresu videli našega Džonija. Kar se tiče jugoslovanske reprezentance, to sigurno ni bila njena zadnja tekma, kot so napovedovali in se spraševali tudi cenjeni kolegi novinarji iz slovenskih časnikov. Ta bo sigurno nastopila na Švedskem, ker najvažnejša postranska stvar na svetu mora obstajati kljub vojni na Hrvaškem. Tudi o kakovosti te ekipe moramo nekaj povedati. Čeprav so hrvaški igralci odpovedali nastop, kar je sicer razumljivo, eni iz patriotizma, drugi pa iz strahu, saj je Prosinečkemu grozil neki gardist, ki hrani en metek za njega, če bo igral za Jugoslavijo, je ta ekipa ohranila visok nivo igre in ob vodstvu odličnega selektorja Ivice Osima uspeh na evropskem prvenstvu ne bo presenečenje. JU-GO-SLA-VI-JA, JU-GO-SLA-VI-JA . Torej se bo še slišalo navijanje Ju-go-sla-vi-ja, Ju-go-sla-vi-ja kot na Frater stadionu na Dunaju prejšnjo sredo, kjer se je zbralo nekaj tisoč Jugosov, katerim v srcih še vedno bije Jugoslavija. Milan Lazarevič MIEKX TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p. o, CELJE AVTOTIE H NIKA V AVT0TEHNIKI CELJE UGODEN NAKUP OSEBNIH AVTOMOBILOV GOLF, AX 14 TGD IN ŠKODA FAVORIT. - GOLF DIESEL 5 PRESTAV SAMO 897.000 TOLARJEV, CENA JE S PROMETNIM DAVKOM. DODATNA UGODNOST, V VREDNOSTI 70,000 TOLARJEV, PREDSTAVLJA DODATNO OPREMO AVTO RADIO, SNEŽNE VERIGE, SEDEŽNE PREVLEKE, VLEČNO KLJUKO, TEPINE, OBVEZNO OPREMO IN TEHNIČNI PREGLED. - OSEBNI AVTOMOBIL AX 14 TGD DIESEL 495.000 SLT CENA BREZ PROMETNEGA DAVKA. - OSEBNA VOZILA ŠKODA FAVORIT 299.000 SLT CENA BREZ PROMETNEGA DAVKA. DOBAVA TAKOJ, KOLIČINE SO OMEJENE. VAŠ NAKUP V AVTOTEHNIKI, V VAŠE IN NAŠE ZADOVOUSTVO. INFORMACIJE TEL.: (063) 37-131 ALI 38-365. I , I INTERVJU: GRAFIČNI OBLIKOVALEC JOŽE DOMJAN V Življenje s plakatom V Slovenskem grafičnem oblikovanju in v industrijskem designu nasploh so ljudje, ki znajo dobro poskrbeti zase, svojo afirmacijo in visoko tržno ceno, so pa tudi takšni, ki se ne marajo siliti v ospredje in jim šele visoka mednarodna priznanja vlijejo samozavest, jih prepričajo o njihovi kvaliteti. Takšno vrednost so grafičnemu oblikovalcu Jožetu Domjanu iz Kasaz pri Celju dale stroge mednarodne žirije, naj večji evropski prodor pa je bilo povabilo koncerna Echo International iz Pariza, naj zanje napravi plakat z osnovnim motivom ciganke, prepoznavnega lika znamenite cigaretne tovarne Gitanes. Izteka se dvajset ustvarjalnih let danes 39-letnega oblikovalca Jožeta Domjana, ki je po končani srednji oblikovalski šoli v Ljubljani, prve stopničke danes mnogih priznanih slovenskih umetnikov, nadaljeval študij na Visoki šoli za uporabno umetnost na Dunaju v oddelku za grafično oblikovanje, ilustracijo in fotografijo, po diplomi leta 1980 pa je leto kasneje tam opravil še podiplomski študij grafičnega oblikovanja. Po zaposlitvi v celjskem Aeru se je osamosvojil in ima zadnjih pet let status svobodnega umetnika na področju grafičnega oblikovanja in scenerije. Dobitnik nagrade Prešernovega sklada občine Celje, nosilec Herderjeve štipendije mesta Hamburga, v rodnem mestu je dobil tudi nagrado Mladi za napredek Celja, je že konec sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let s svojimi plakati sodeloval na velikih jugoslovanskih razstavah, denimo, razstavi Ju- goslovanskega filmskega plakata v Sydneyu leta 1979, razstavah jugoslovanskega gledališkega plakata Sterijino pozorje v Novem Sadu leta 1983 in 1985, v zadnjih šestih letih pa je blagovno znamko SLG, to je Slovenskega ljudskega gledališča, s katerim ga je povezalo njegovo nagnjenje do gledališkega plakata, ponesel po velikih evropskih mestih, na Poljsko, Finsko, v Francijo, Švico, na dva mednarodna bienala v Varšavi, na dva v Lahtiju, dva njegova gledališka plakata so izbrali za publikacijo Graphic Poster 92 v Ziirichu, letos so njegova dela obesili v VI. mednarodnem salonu plakatov v Grand Palais v Parizu, bil je med izbranimi razstave Hommage a Ponty, Echo International v pariški Palais de Chaillot... »Če samo sediš doma, te nihče ne vidi in ne sliši. Če nisi v Ljubljani, te v Ljubljani nihče ne vidi in ne sliši. Imel sem to srečo, da so moje pla- kate izbrali za velike bienalne prireditve plakatov v Varšavi in v Lahtiju, kjer v katalogih navajajo ime, priimek avtorja in njegov naslov. Tako je prišla tudi ponudba iz Francije, kjer me je na mednarodnem festivalu gledališkega plakata v Chaumontu videl direktor Echo International Patrick Amsellem ter mi poslal pisno ponudbo in pogodbo, naj zanje napravim plakat za firmo Gitanes. Šlo je za mednarodni projekt in v knjigi z reprodukcijami plakatov sem se znašel v družbi velikih imen —Gunter Rambow, Alain Le Ouernec, Gerard Paris-Cla-vel, S. Fukuda, P. Davis, R. Cieslevvicz, H. Tomas-zevvski.« Pri uvrščanju na mednarodne likovne priredite ima sreča pravzaprav najmanjšo vlogo, beseda kvaliteta vam gre težko iz ust. »Res je, to so žirirane razstave, dela morajo skozi sito mednarodnih žirij in že sama udeležba na njih je avtorju priznanje. Nedvomno gre za izbor najboljših, kajti nobenega smisla ne bi bilo žirirati tako, da bi izbrali slabe.« Iz tujine, tačas denimo iz Moskve, dobivate številna povabila za sodelovanje na različnih natečajih. ' »Takšna povabila dobivajo avtorji, ki so jih ponudniki zasledili v katalogih in sama po sebi ne pomenijo dosti. Precej več od njih mi pomeni projekt Gitanes, kjer so z osebnim povabilom poiskali v Sloveniji in Jugoslaviji prav mene in moje delo natisnili v razkošnem katalogu. To mi je vlilo novo samozavest,« pravi Jože Domjan, ki sam zase ne bo nikoli povedal, da je magister grafičnega oblikovanja. Dve desetletji ste v tem poslu. Seje v tem času Odnos do oblikovanja, do lepe zunanje oblike v slovenskem prostoru vendarle spremenil? »Gotovo se je v teh letih marsikaj spremenilo, poslovneži se vse bolj zavedajo, v kolikšni meri je od designa odvisno dobro trženje. Vendar sam nisem globoko v teh krogih, v mnogi večji meri me privlači kulturni, predvsem gledališki plakat. S kreativnimi ljudmi v Slovenskem ljudskem gledališču smo se sijajno ujeli, saj kot ustvarjalni ljudje najbolje vedo, kaj je ustvarjalna svoboda in kako pomembna je, če želiš kvaliteten izid. To pa seveda ne pomeni, da ž ostalimi naročniki ne sodelujem dobro, vendar so tam določene zakonitosti in zahteve, ki jih moram upoštevati.« Kdaj je oblikovalci lažje, v službi ali v svobodnem poklicu? bi se povabilom takoj odzval in poslal zahtevane materiale. A običajno odlašam, sem sredi dela in pričakujem, da bo nastalo še nekaj boljšega, s čimer se bom predstavil in potlej je prepozno.« Načrti? »Kakšnih posebnih načrtov nimam, rad bi si malo oddahnil, dolgoročno pa bi želel najti čas, da končno tudi sam zase napravim celostno podobo.« M. S. r MAVTPEHHEM MEBE ' ALEKSANDER ...»m,....... , GALIH I! ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU Slovensko ljudsko Gledališče Celje »Tako službo kot svoboda imata svoje dobre in slabe plati. V službi imaš redno plačo, če potrebuješ svinčnik, ti ga kupijo, če greš na pot, ti napišejo potni nalog, če potrebuješ avto, ti ga dajo. Vse to potrebuješ tudi na svobodi, a si moraš zagotoviti sam. Breme službe pa je predvsem delovni čas, trda zahteva, da moraš biti od šestih do dveh na delovnem mestu, ne glede na to, da tvoj delavnik nikoli ne odneha, z mislimi in idejami si vselej v njem. Lagodneje je v službi, ustvarjalneje v svobodi.« Delo vas dostikrat prehiteva in pri tem pozabljate nase, zamujate roke in razstave so mimo brez vas? »Najpametneje bi bilo, če neaaotv s liraf icna|riipyat:gr3liM iaieiig Mlikovarp Simona Vovk Cesta na Ostrožno 113. 63000 Celje. Telefon & fax: 06334-222 Bliža se NOVO LETO. To je čas, ko lahko vašim poslovnim partnerjem in prijateljem izkažete pozornost. Mi vam v ta namen lahko ponudimo naslednje artikle, seveda z vašo reklamo: * žepne koledarje * namizne koledarje v obliki bloka * stoječe namizne koledarje * stenske koledarje * novoletne voščilnice * vžigalnike * kemične svinčnike “shhh**** \ Trgovsko podjetje p. o. ”Savinjski magazin 2atec” Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec SAVINJSKI MAGAZIN ZOPET NAGRAJUJE! VELIKO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE OD 4. II. - 24.12.1991 VEČ KOT 100 BOGATIH NAGRAD! Nakup nad 500,00 SLT v eni izmed prodajaln Savinjskega magazina vas lahko prijetno preseneti. 1 BESEDE UMETNIKA The Next Generation Group (Constan/a Puglisi, Ant ero Ferreira) FAX MESSAGE TO ZGRAF 6 * Just stop the fighting, it's time to start designing peace! 10. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM Številke za, dejstva proti knjigi Bienalni slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu, ki je včeraj zaprl vrata, je bil letos jubilejni — deseti po vrsti. Prvič so se slovenski založniki in tiskarji organizirano predstavili leta 1973 v prostorih ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Bilo je 17 razstavljalcev, ki so svoje dosežke razstavili na sto panojih. Če naj številke ilustrirajo razmah založništva pri nas, je treba zapisati, da seje na letošnjem knjižnem sejmu predstavilo kar 48 založnikov in tiskarjev. Založniške hiše na Slovenskem so se zlasti razmnožile v zadnjih dveh, treh letih, ko je država prenehala s svojim veli-kobratskim nadzorom nad tem, kaj kje izzide, s tem pa se je (tudi zavoljo razmaha privat-ništva) odprl prostor za mnoge majhne, praviloma zasebne založbe. Vendar so številke oziroma statistike le varljiv kazalec nekega dogajanja. Tako bi število sodelujočih slovenskih založb letos v Cankarjevem domu zagotovo preseglo številko 50 če ne celo 60, ko se nekateri majhni založniki ne bi odrekli sodelovanja na njem. ker so menili, da je prireditelj razstavni prostor predrago zaračunal. Za tako majhen narod, kot je slovenski, pravzaprav impozantne številke o številu založnikov pa zamegli resnično stanje na slovenskem knjižnem trgu. Knjige namreč gredo slabo (vse slabše) v promet, pri čemer nekateri trdijo, da so te predrage, drugi pa (v glavnem založniki) iščejo razlog v vse nižjem standardu prebivalstva. Človek, ki mu gre denarno za nohte, se bo seveda najprej odrekel kulturnim dobrinam (tudi knjigi), če pa že brez njih (brez knjige) ne more, si jo bo izposodil v knjižnici. Kazno je, da tudi knjižnični odkup vse bolj peša. Tudi naraščajoče število založnikov (ki se, razen tradicionalnih »mastodontov«, malodane dnevno pojavljajo na trgu in z njega tudi izginjajo) še ne pomeni, da hkrati narašča število izdanih naslovov. Nasprotno, ti so v upadanju. Za nameček naj bi prihodnje leto knjigo še obdavčili. Založniki, kot smo slišali v sejemskih dnevih, pristajajo nemara le na selektivno obdavčenje knjige, pa še to le pod pogojem, da vsaj del tako zbranega denarja država vrne kulturi oziroma založništvu. Kaže, da dobršen del Slovencev brez knjige takorekoč ne more živeti. Pred razstavnimi panoji in vitrinami se je ves teden trajanja knjižnega sejma trlo obiskovalcev, ne samo organiziranih, denimo iz raznih šol. Dobili smo vtis, da so ljudje prihajali predvsem spontano in iz resnično ljubiteljskih nagibov. Žal pa so bile številne spremljevalne prireditve, bilo jih je okrog šestdeset, praviloma le slabo obiskovane, čeprav je šlo v glavnem za kakovostne predstavitve novih knjižnih del, pri čemer so s svojimi nastopi obilno sodelovali tudi književniki. Organizator sejma resno razmišlja, da bi že prihodnji, enajsti knjižni sejem bil mednarodni, namreč za področje skupnosti Alpe-Jadran oziroma srednje Evrope. Sicer pa je tudi že letošnji sejem imel kar poudarjeno mednarodno razsežnost, zlasti zaradi udeležbe avstrijskih, predvsem štajerskih založnikov, ki so organizirali posebno razstavo svojih izdaj. Iztok Cedur KNJIGE: DAMJAN J. OVSEC -SLOVENSKA MITOLOGIJA IN VEROVANJA Z druge strani______________________ Založba Domus nas je v svoji zbirki Sopotja, ki jo je odprl Anton Trstenjak s knjigo Človek in njegova pisava, razveselila z delom enega najbolj pronicljivih slovenskih etnologov in iskalcev Damjana J. Ovsca, s katero smo v teh divjaških časih dobili prav tisto, kar nam je dolga leta manjkalo - na enem mestu zbrano ljudsko izročilo slovanskih narodov od Baltika do Urala in Balkana. GLEDALIŠČE Novo ruho za Alpe—Jadran Novogoričani, ki so bili letos znova prireditelji 6. Srečanja gledališč Alpe-Jadran (SCAJ) letos niso imeli prav srečne roke. Zahodni konec Slovenije oziroma tisti, ki jim je gledališki medij blizu, je po enoletnem premoru (lanski SCAJ so priredili v Beljaku) pričakovali veliko. Dobili so precej manj. Od dvanajstih izbranih predstav so jih videli le devet, od tega nobene z nemško govorečega prostora skupnosti Alpe-Jadran. Že pred začetkom festivala je prirediteljem poslal odpoved direktor Miinchner Kammerspiele gledališča Dr. Banns Kurz, kot razlog pa je navedel »Grozljive slike, ki jih lahko iz dneva v dan vidimo na nemški televiziji in v časnikih, prihajajo pa iz Jugoslavije«. Pomeni torej, da Slovenija zavoljo tega, ker jo še vedno obravnavajo kot sestavni del jugoprostora, trpi škodo tudi na kulturnem in ne le gospodarskem področju, kot seje nazadnje izkazalo z evropskimi gospodarskimi blokadami. Med samim trajanjem festivala sta prišli še dve odpovedi. Ni bilo HNK iz Splita, ki bi se moralo predstaviti z Begoviče-vim Pustolovcem pred vrati. Tudi tokrat je bil razlog odpovedi vojna, vendar v živo. Medtem ko so Bavarci gotovo imeli informacijo, da je v Novo Gorico vsemu navkljub varno priti, pa je Splitčanom vojna dobesedno (fizično) preprečila pot na Primorsko. Slednjič v Novo Gorico ni bilo še gledališča TAM Teatro mušica iz Padove - da nimajo denarja za pot, so sporočili vrli Italijani. Kljub temu so novogoriški prireditelji festival pripeljali do konca, čeprav okrnjenega. Tako so na koncu lahko celo podelili nagrade strokovne žirije in žirije občinstva. Prva je prisodila nagrado za najboljšo predstavo Ibsnovemu Peeru Gyntu v izvedbi Drame ljubljanskega SNG. Nagrado za igro je prejela Ana Karič za vlogo Ane Borongay v uprizoritvi Krleževih Zastav zagrebškega Gledališča mladih. Tudi »mariborski« Vojček, ki so ga na nedavnem Borštnikovem srečanju proglasili za najboljšo predstavo, ni ostal praznih rok. Točneje, praznih rok ni ostal Paolo Magelli, ki je prejel nagrado za najboljšo režijo. Predstave letošnjega SCAJ so bile razsute po petih prizoriščih, kar ti, ki si zanj v prihodnje želijo boljših časov, kritizirajo. Pravijo namreč, da je bil na ta način festivalsko jedro preveč razcepljeno, premalo združevano, ne dovolj pregledno. Večino predstav so odigrali v Novi Gorici in Gorici, zraven pa še v Trstu, Sežani in Solkanu. Menijo, da bi povsem zadostovalo, če bi se prihodnji SCAJ - ta bo verjetno vsaki dve leti - odvijal zgolj v obeh Goricah. A tudi s tema dvema letos ni bilo tako, kot bi si reprezentativna smotra gledališkega ustvarjanja v prostoru Alpe-Jadran zaslužila. Za Novo Gorico je znano, da dandanes nima primerne gledališke hiše. Bo pa verjetno že vse drugače prihodnjo jesen, ko naj bi dokončali gradnjo novega gori-škega gledališča v samem središču mesta, ki bo imelo na voljo kar 6000 kvadratnih metrov uporabnih površin s tremi odri, od katerega bo eno mogoče spremeniti v poletno prizorišče. Pravzaprav je nova stavba, čeprav še nedokončana, doživela krst že med letošnjim SCAJ, ko so tam, gostovali Mariborčani z Vojčkom. Razprodani sta bili obe predstavi, ti pa sta tudi bili edini, ko so gledalci morali povprašati po karti več. Zato pa imajo dovolj reprezentativno dvorano že ta čas v Gorici, namreč tamkajšnji Forum, ki pa SCAJ-u ni odprl svojih vrat. Goriške predstave so tako igrali v Teatru Verdi, ki pa s svojo neprijazno dvorano ni dokazal, da so na drugi stra- ni meje ta trenutek kdovekako naklonjeni festivalu. Lokacija SCAJ-a na samo goriški prostor (gledalce iz »province« bo treba na predstavo pač voziti) pa seveda še ne bo dovolj, da bo festival postal tisto, kar naj bi. Organizatorji so se letos - ne samo enkrat — pritožili češ da dežele članice skupnosti Alpe-Jadran, zlasti tiste iz Nemčije in Avstrije, niso razvezale mošnje, ali pa so jo premalo, da bi si lahko privoščili kaj več od tega, kar se je od sedmega do petnajstega novembra zgodilo na primorskih odrih. V prihodnje se bodo morali pač opreti najprej na lastne sile, kar pomeni predvsem sestaviti zmožno marketinško ekipo, ki bo znala privabiti v festivalsko blagajno predvsem denar sponzorjev, kot to počnejo Borštnikovci. Seveda ob ustrezni podpori kulturnega ministrstva, ki pa — objektivno gledano - res samo ne more jamčiti, da bodo kar trije gledališki festivali na majhnem slovenskem prostoru — poleg SCAJ-a in Borštnikovega še Teden drame v Kranju — izzveneli tako, kot si publika od njih obeta. Braco Zavrnik Izpraznjene 1 lupine Konec minulega tedna so v celjskem Likovnem salonu odprli eno najimenitnejših likovnih razstav v tej razstavni sezoni. Predstavili so skulpture Mirsada Begiča v svojevrstni ambientalni postavitvi, s katero razstava funkcionira kot celota, v katero je mogoče vstopiti. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Razstavnim salonom Rotovž Maribor. Ambiciozno in precizno začrtano idejo je skozi skrbno urejena poglavja uspel napisati poljudno in navdahniti s kančkom svojega, ki študiozni pristop in obilico leksikografskih podatkov potegne na nivo izredno zanimivega branja, obveznega za vse nas. Tudi za tiste, ki prežeti z ideologijo slovenstva pozabljajo, da kljub temu, da smo se odločili za svojo pot, imamo več skupnega z južnimi brati kot z Avstrijci. Naj navedem odlomek: (str. 223, 2. odst.): »Običaj, da so svojci izkopali kosti, jih obredno očistili, potem pa znova zakopali, zasledimo v Makedoniji, Srbiji, Črni gori in v Sloveniji (tudi med Slovenci na avstrijskem Koroškem).« Kakorkoli že, je knjiga bogato zajela tako slovanske bogove in božanstva (o njih ste verjetno kaj več izvedeli le v Finžgarjevem Pod svobodnim soncem) kot tudi praznike, hrame, idole, vrače, čarovnike in čarovnice, razna čaščenja (prednikov, pokojnikov, ognja, vode, zemlje, drevja), verovanja ter seveda duhove, vile, škrate in demone. S tem je na nek način odgrnil tančico mistike z v zadnjem času še posebej bohotne slovenske samozagledano-sti, in postavil na realna tla preštevilne empirično komercialne izdaje. Kaj bo bo Damjan J. Ovsec dosegel s svojim delom, ki poskuša povezati natrgano vez med človekom in njegovimi koreninami, ne vemo. Želimo si le, da bo »eden najcenovitejših poskusov rekonstrukcije ljudskega mitološkega izročila pri posamičnih slovanskih ljudstvih, torej tudi pri Slovencih,« ki kompleksno povezuje posamezne ohranjene fragmente, jih primerja ter obnavlja njihovo prvotno vsebino in smisel, ugledal luč na čimvečih knjižnih policah. To bi si 79 let po Finžgarjevem romanu več kot zaslužil. Peter Tomaž Dobrila ^\x\x\x\\\\\\\\\\\\\\wwxv\xxxvx\xwxxx\\\\xw^ NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 5 IMATE STANOVANJE? NIMATE? V OBEH PRIMERIH $ JE NOVA BROŠURA ZA VAS! £ | - Kako odkupiti družbeno stanovanje J - Kako urejati najemna razmerja s stanodajalcem - Kdo upravlja s stanovanji £ Kakšne pravice imajo vaši potomci pri razpolaganju s stano- J vanjem To in še več boste zvedeli v novi brošuri STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM, ki bo zajemala še veliavni zakon, komentar in primere kako urejati posamezne pravice. Cena 230 SLT Naročila pošljite na izdajatelja: CZH Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 311-956. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naroča-m(o).... izvod(ov) brošure STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM. Naročeno pošljite na naslov:......................... Ulica, poštna št., kraj:............................. Ime in priimek podpisnika:........................... 1. ) račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig 2. ) naročeno pošljite po povzetju 3. ) Telefonsko naročene knjige pošiljamo po povzetju. [ žig Podpis naročnika i Lxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\ TVShOP Car demokracije V nedeljskem TV merniku sta nastopila Antnn Vrdoljak in Janez Jerovšek, »generala« hrvaške in slovenske 7 V' vojske, ki jima je menda usojeno naravno zavezništvo v pravičnem boju zoper zloglasno združenje JRT. O JRT, tej televizijski ječi narodov, katere še najmanjši greh je bil, da je * skupnih programih vesoljni južnoslovanski prostor posiljevala z napisi in podnapisi v cirilici, seveda ni mogoče povedati kaj posebno lepega, drugo vprašanje pa je, kaj si lahko obetamo od hrvaško-slovenske televizijske »nave- Drugače povedano, kaj si lahko obetamo od tega zadnjega srečanja na vrhu, še zlasti, če upoštevamo, da sta oba »generala« na moč odločna človeka, ki sta si doslej že uspela nabrati nemalo zaslug za narod. Tako je prvi izpeljal temeljito čistko na hrvaški televiziji in postavil pred vrata vse preveč samovoljne, ideološko nezanesljive in versko neopredeljene ali napačno opredeljene sodelavce, se pravi, odpustil je vse »nesposobne«, kakor jih je sam posrečeno označil: drugi pa resda še ni tako daleč, vendar se resno in zavzeto pripravlja na podoben podvig, ki nemara ne bo tako radikalen (Slovenija in Hrvaška navsezadnje nista siamski dvojčici), a bo kljub temu zagotovo učinkoval nadvse blagodejno. Kajpak si lahko obetamo bogato in plodno izmenjavo izkušenj, pri čemer pa hrvaška stran niti ni t tolikšni prednosti, kot je - zlasti spričo vojne cenzure - nemara videti, kajti tudi slovenska TV je na trnovi poti iz diktature v demokracijo že dosegla lep napredek in je nekatere svoje programske sestavine izpilila tako rekoč do popolnosti. To velja zlasti za neposredne prenose, ki so — kot dobro vemo — zlohotna rakrana vsake demokratične televizije, saj se lahko zaradi otežene kontrole vanje vsak čas vtihotapi kaj nepredvidenega, spontanega ali kako drugače nedemokratičnega. Natančneje rečeno, neposredni prenos je izrazito totalirarna oblika televizije, zato je treba oddaje te vrste strogo omejiti in kontrolirati. Še več, najbolje jih je kar izgnati z malih ekranov, kar je zlasti v naših razmerah, ko je treba zaščititi mlado demokracijo, toliko bolj modra poteza. Slovenska TV. ki ji je vsakršna radikalnost tuja. je ravnala navidez bolj popustljivo, a vseeno na moč učinko-»ito (v čemer je pač mogoče prepoznati zvijačnost »generalovega« uma): program »v živo« je omejila zgolj na t.i. pogovorne oddaje, predvsem na Omizja. Tri tovrstnih oddajah je namreč vse odvisno od izbire teme in gostov, od spretnosti voditelja pogovora in primerno nezainteresirane realizacije prenosa. Ce je vse to ustrezno zakoličeno, ni nobenega tveganja, saj je čisto vseeno, ali gre za prenos ali zgolj za posnetek, za program »v živo« ali za konzervirano ponudbo. Lep primer je bilo, denimo. Omizje, z zgovornim naslovom »Denacionalizacija da ali ne?«, ki smo ga lahko spremljali prejšnji ponedeljek. Ne le. da je tema že dodobra prežvečena in daje dilema, ki jo je nakazoval naslov, že zdavnaj presežena, tudi gostje so bili izbrani tako (kajpada po strogo strankarskem načelu), da je bilo kakršno koli presenečenje izključeno. Drobni spori med njimi so potekali bolj na ravni dovtipov, folklornih domislic, »parabol« (kjer je prednjačil minister Pirnati, gostilniškega dokazovanja in zdravorazu-marske logike, pri čemer je vsak poskus bolj strokovnjaške argumentacije (prizadevanja Bogomirja Kovača) izzvenel kot nesporazum. Na koncu so se seveda vsi strinjali, da je odgovor na famozno naslovno vprašanje lahko edinole pritrdilen, o čemer gledalci (pravzaprav poslušalci) nismo sicer niti za hip podvomili, drobna nesoglasja med njimi pa je preplavilo skupno optimistično pričakovanje, da bo ustrezen zakon kmalu sprejet. Za televizijske gledalce je bilo potemtakem spremljanje tega Omizja jalov posel, saj o temi, za katero je dozdevno šlo, niso izvedeli nič novega, za televizijo pa iz istega razloga zadetek v polno. V razmerah, kjer je TV ekran predvsem prostor za nečimerne strankarske prepire, lahko potemtakem »stožer« mirno spi in se mu ni treba zatekati k cenzuri. Bojan Kavčič Slovensko ljudsko Gledališče IP'^ Celje Torek, 26. november ob 11.00: Peter Shaffer. ČRNA KOMEDIJA, režija Vinko Moderndorfer. abonma srednja šola za trgovinsko dejavnost Celje 1)1’ RKklAMt. oprioIjanji' slnrhcv s področja ekonomske propn gondc in trgovine. CKIJK. I I. \l\ divizije ti MUZIKA JE BIZNIS Gospodje in Tovariši, brezdelna mladina, tisti, ki imate glavo zato, da razmišljate z njo!!! Zgornji nagovor sem zlepil iz citatov treh starejših mož. ki so vsak zase ogromno storili za razvoj in razmah (kolikor ga pač je) slovenske rockovske. alter in underground scene. Uganili ste za koga gre, toda pojdimo po vrsti. Prva tretjina pripada Igorju Vidmarju, druga Marku Breclju in tretja Marjanu Ogrincu. Namen tega simpatičnega kolaža je predvsem v tem, da že v začetku mojega lementiranja dam očiten zgled, da lahko v določenih okoliščinah tudi ti trije možje funkcionirajo skupaj. Predvsem zato, ker bi bilo to nezan-sko potrebno. Omenjeni gospodje, ki tako dosledno prezirajo drug drugega so namreč le primer, očiten primer, zakaj se capuderijan-stvo razrašča kot buče na dreku. Dejstvo je namreč, da kljub vsemu bijejo isto bitko. Razvoj mladinske (sub) kulture. Vam to morda zveni znano? Meni že. V času. ko predsednik vlade poziva državljane, naj prepevajo v pevskih zborih, v času ko kulturni minister na račun celotne države spreminja prestolnice v kulturni neobaročni gravž, ši preprosto ne moremo privoščiti, da bi bili vsi, ki imajo opraviti s subkulturnimi gibanji, še vnaprej na smrt sprti med sabo!!! Da mi ne boste očitali near-gumentiranosti in šarlatanstva - Maribor je že padel. ŠTUK je v rokah mladih krščanskih demokratov in v njem se ne dogaja nič omembe vrednega!!!! V MKC-ju so zbirali Ko-štija in ne glede na to, ali je šlo le za nesporazum ali pa za kaj večjega, je že to dovolj v nebo vpijoče, da razglasimo alarm za nevarnost zračnega napada. Gospodje in Tovariši, če boste še vnaprej tako žlahtno skregami med sabo, (in s tem tudi nas) bodo gospodje, ki so kljub najrazličnejšim medsebojnim razhajanjim zatrobili v isti rog poradirali enega z drugim. Ali drugače; če se ne boste vsaj malo povezali med sabo, vas bodo deratizirali! In prosim vas. dragi bralci, nikar si ne mislite, da je to namenjeno le zgoraj omenjenim gospodom. Če hočejo Breclja skupaj z njegovim podmladkom vreči iz DID-a in Ogrinca iz Enainpetdesetke, to še ne pomeni da Hedl nima težav. Se več, naj se javijo tisti organizatorji, ki v zadnjih dveh mesecih niso naleteli na nepričakovane ovire in skrivnostne zaplete. Se vam zdi, da nekaj smrdi? Se vam ne zdi, da bomo . rock poslušali le še takrat, kadar bodo koncerti posvečeni plemenitim ciljem. »Miru«. »Sloveniji«? In končno: mar se vam vse to ne zdi le malce preveč znano?! Bomo dan mladosti le prestavili za en mesec, na 25 junij? O. bog, mislil sem. da smo že zdavnaj opravili s tem. LESTVE Velika Britanija (NME)-singli 1. U2-The Flv 2. VIC REEVES & THE WONDER STUFF-Dizzy 3. 2 Unlimited-Get Ready For This 4. KIR1 TE KANAVVA--VVorid In Union 5. MONTV PVTHON-Alvva-vs Lok On I he Bright Side Of Life Velika Britanija (NME)-al-bumi L ERASURE-Chorus 2. SIMPLV RED-Stars 3. KENNVTHOMAS-Voices 4. BRVAN ADAMS-Waking Up the Neighbours 5. TINA TURNER-Simply The Best Velika Britanija (NME)-neod-visni singli L LUSH-Black Spring EP 2. CHAPTERHOUSE-Me-smerise 3. TEENAGE FANCLUB-T-he Concept 4. MOBY-Go! 5. THOUSAND YARD-Se-asonstream Velika Britanija (NME)-neod-visni albumi 1. St ETIENNE~Foxbase Alfa 2. PIXIES—Trompe Le Monde 3. PRIMAL SCREAM-Scre-amadelica 4. THE LEVELLERS-Level-ling The Land 5. HOLE-Pretty On The In-side ZDA (Billboard)-singli L MARIAH CAREY-Emo-tions 2. NATIRAL SELECTION--Do Anything 3. KARYN WHITE-Ro-mantic 4. EXTREME-Hole Hearted 5. BRVAN ADAMS-Can't Stop This Thing We Started ZDA (Billboard)-albumi 1. GARTH BROOKS-Ropih The VVind 2. GUNŠNROSES-Use Your Illusion II 3. MOTLEV CRUE-Decade Of Decadence 4. PUBLIC ENEMJ-Apoca-lypse '91 . . . The Enemy 5. PRINCE-Diamonds Pearls RAP obeti (NME) 1. ICE CUBE-Death Certifi-cate 2. PUBLIC ENEMY-Apoca-lypse '91 3. LEADERS OF THE NEW SCHOOL-Shinning Star 4. GRAND PUPA-Fat Rat 5. ULTRA-MAGNETIC MCš-Make It Happen REGGAE (NME) 1. VIVIAN JACKSON-Co-nquering Lion 2. PROPHETS-Righteous Way 3. VIVIANJACKSON-Undi-vided World 4. WAYNE WADE-Black Is our Colour 5. DILLINGER-Freshest KONCERTI Mineva deseta jesen, odkar je prvi Novi Rock napovedal duh osemdesetih. Kot gost je takrat nastopila londonska »avantgardna post-industrijska rock skupina« THE WORK-. Skupina se je kmalu po nastopu v Križankah razšla, člani skupine pa so ostali aktivni kot avtorji, soavtorji, studijski eksperti ter se v začetku devede-setih zopet združili. Tokrat so drugačni in za razliko od rudi-mentarnega zvoka v začetku osemdesetih se danes pojavljajo z rafiniranim in zrelim glasbenim izrazom. Na njihovi vseevropski turneji se bodo THE WORK ustavili tudi pri nas, v Klubu K4 v Ljubljani. Koncert, ki se ima zgoditi 25. 11. od 22.00 uri bo prvi iz serije ponedeljkovih terminov, ki jih K4 pripravlja v sodelovanju z revijo GROM Skupine REGOČ verjetno ni potrebno posebej predstavljati. V zelo kratkem času so namreč postali eden izmed najboljših jugo underground bendov, če- prav bi jih mirne duše lahko vpisali med deset najboljših jugo bendov vseh časov. S svojim izrazitim šusom in občutkom za rockovski naboj pa jih lahko postavimo ob bok bendom kot so: Jesus Lizzard, Scratch Acid in morda tudi No Meand No. REGOČ bodo nastopili 23.11. v KLjUB-u v Celju. Koncert, ki ga ne smete zamuditi. Dan prej, torej v petek. 22. 11 pa bodo nastopili v ljubljanskem Klubu K4. VIDENO SKIN YARD, HOWITZ, 13. 11.. KUD France Prešeren Ljubljana V slovenski deželi je, sicer z zamikom, le prevladala patološka fascinacija z znano neodvisno založbo iz Seattla. Po Avstriji je torej padla še ena podalpska deželica. Hvala bogu, bi lahko rekli, če ne bi pri vsej zadevščini bilo prisotnega tudi nekaj trendovstva. Kakorkoli že, založba, katere imena ne smem omeniti zaradi prijaznosti do benda SKIN YARD, je osvojila Evropo in če se hočemo iti Evropejce, bomo morali v prihodnje malce bolj hitro reagirati na vzhajajoče tendence v rock glasbi. O vzroku, zaradi katerega v tem članku ne bom izustil imena omenjene založbe pa malce pozneje. BUBA, po domače David in Irena sta tudi tokrat našla dovolj znano ime, da sta napolnila dvorano in sebi žepe, čemur dam vso moralno podporo). Predskupina HONVITZ je odigrala več kot dober koncert, ki ga je kvarilo le pevčevo imbe-cilno umeščanje svojega benda med rokerje. Če pobči nosijo usnjene vetrovke in igrajo hard rock, je več kot očitno, da so bližje rokerjem kot ansamblom iz Videomeha. SKIN YARD so o sebi dejali, da imajo že poln kurac spraševanja o znani založbi iz Seattla, saj je njihova edina povezava z njo Jack Endino, kitarist in šef benda, producent domala vseh bendov, ki se pojavljajo na zdaj že notorični založbi in mu le-ta dolguje na tisoče dolarjev. O vzrokih, da snemajo za Cruz pa pravijo, da jim je ta založba (podružnica SST) lahko plačala toliko, kot so hoteli. SKIN YARD so odigrali koncert kot se spodobi in uspeli pošteno razmigati ljubljansko občinstvo. Čeprav njihova glasba ni glasba mojega srca, moram priznati, da se mi zdijo res nabijaški. Poleg tega vedo, kaj počnejo. In takšnim bendom nimaš prav nič očitati. ZA VEDNO Z NAMI Pred 5. leti BERLIN-Take My Breath Away Pred 10. leti THE POLICE-Every Little Thing She Does Is Magic Pred 15. leti CHICAGO-If You Leave Me Now Pred 20. leti SLADE-Coz I Luv You Pred 25. leti THE BEACH BOYS-Good Vibrations NOVICE NINE INCH NAILS so sneli single z albuma »Pretty Hate Machine«. Remiks sta naredila Adrian Sherwood in Keith Le Blanc, imenuje pa se »Sin«. »Sex Machine-The Very Best of James Brorvn« pa je naslov kompilaciji uspešnic Botra soula, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Polydor. Na njej je nahaja dvajset posnetkov njegovih najbolj uspešnih singlov. OUEEN so proslavili dvajsetletnico obstoja z dvema video kasetama, ki se imenujeta »Box Of FIix« in »Greatest FIix II«. INXS nameravajo izdati živi album, na katerem bi naj našli svoje mesto posnetki, narejeni med njihovo »X« turnejo. HAPPY MONDAVS so iz dali nov single z naslovom »Jud-gc Fudge«. Lotili pa so se tudi stare uspešnice benda BEE GEES »Staying Alive«. Shaun Ryder trdi, da je zelo zatežena: »To je najbolj težka stvar, ki sem o slišal po Lennonovi »Cold Turkey«. TV »IN« Svetlana Makarovič s pogumnimi resnicami o Mladinski knjigi in Capudru. TREND Preprodajati sladkor. »OUT« Iztok Aberšek v Studiu Ljubljana. Če je njemu všeč Špike Lee, je to njegova stvar in o tem naj naklada svoji mami. PETROL j z vami na poti j Temna stran uma (nadaljevanje s strani 11) razporejal po svoji volji. Finančne sesalke so bile tesno nastavljene na druge republike, ki so plačevale novo tlako. Ko sta Slovenija in Hrvaška zahtevali čiste račune in resnično enakopravnost, je bila zloraba zvezne države, skupaj z idejo izvoljenega naroda, postavljena pod vprašaj. Srbija sama enostavno ne more brez sredstev, ki jih je imela doslej ^ na razpolago, živeti z vsemi potrebami, ki jih ima. Po sili razmer se mora prestruktuirati in dovesti v okvirje, ki so zanjo realni, ti okviri pa so slabo gospodarsko razvita država z nizkim osebnim standardom. Srbska bitka za Jugoslavijo je torej predvsem in celo izključno bitka za ohranitev gmotnih in drugih privilegijev, na katere so se navadili odločilni ljudje v tej republiki. Ko se pod vse to postavi črta, je mogoče poudariti rezultat: v vojni na Hrvaškem deluje skrajno temna in uničevalna stran uma. ki si jo je v sodobnem času komaj mogoče zamisliti. Prav zato je ta vojna že od samega začetka napad na hrvaško ozemeljsko celovitost in voljo za samostojnostjo, uresničevalci tega napada pa so ubijalci, roparji in zločinci. Na Balkanu se v zgodovino spet vpisuje nova črna stran v knjigo zgodovine. Jože Pogačnik Človek v jarku (nadaljevanje s strani 11) pozno dojela bistvo problema in ta intervencija zamuja.« Se pravi, da podpirate haa-ško konferenco? »Hauška konferenca vsebuje vse prvine mednarodne arbitraže. Že od samega začetka je pokazala tehnologijo svojega delovanja. To so pogajanja, prizadevanja k prekinitvi ognja in ostalo kar prispeva k rešitvi problema. Zato ni treba izražati presenečenja pri končnih rešitvah, saj so le-te najavljene že na samem začetku v primeru, če katera od sodelujočih strank ne bo upoštevala dogovora. Zato imamo sedaj stanje, kakršno pač je, kjer so začele veljati sankcije proti tistim, ki dogovora niso upoštevali. Te sankcije bodo prizadele vse, ene bolj druge manj, saj ekonomsko življenje poteka v obeh smereh in to je vsekakor sramota ne samo za tistega zoper katerega so sprejete, ampak za njegove sosede.« Ali se srbski narod zaveda kaj pomeni embargo? Sodeč po nekaterih informacijah je imela informativna blokada v Srbiji popoln učinek in ljudje se ne zavedajo, kaj jih čaka. Kaj vi menite o tem? »Pri ljudeh, ki so bolje informirani o tem problemu, se izraža strah glede sankcij, kar pomeni, da se popolnoma zavedajo težkega položaja. Seveda obstaja veliko število neinformiranih. ki mislijo, da je to napad na njihovo suverenost in mislijo, da bodo lahko sami zdržali vse pritiske, pravzaprav pa ne razumejo bistva problema in ne iščejo pravih krivcev. Vse tretirajo kot napad na Srbstvo in mislijo, da pri tem gre za sovraštvo do Srbov. Dosti se govori o religiji, o neporavnanih računih iz preteklosti, o usodi Jugoslavije, ki je mnogim trn v očesu, itd. Vse te iracionalnosti se z lahkoto »prilepijo« na malega človeka, kije ob neinformiranosti pripravljen še slabše živeti, samo da bi pravica zmagala. V resnici pa je to iluzija, za katero se plaču- je zelo visoka cena.« Sedaj po Srbiji kroži mnenje, da je napočil zgodovinski trenutek o združitvi vseh Srbov, sicer bodo ti za večne čase živeli razdeljeni. In če pri oblikovanju takšnega mnenja sodelujejo uradna politika, mediji, »intelektualci« in uradna cerkev ter navadnemu ljudstvu nenehno servirajo to kot edino resnico, potem je jasno, da so ti pripravljeni iti v jarke in vzeti orožje za obrambo Srbstva. Sam verjamem v prebujanje zavesti, ki počasi a vendarle utrjuje svojo pot v srbski družbi. To je iskanje nove poti za povezanost srbskega naroda, ki je sprejemljiva za vse. Upam v zmago razuma. Kakšno je stališče stranke do problema BiH in kakšno BiH vidite? Kot suvereno republiko-državo treh narodov, kot republiko vseh njenih državljanov ali v okrnjeni Jugoslaviji? »Primer BiH je poseben glede na etnično podobo in geografski položaj. Osebno menim, da je rešitev v nekakšni konfederaciji znotraj republike, kot republiko vseh njenih državljanov, ki bi obdržala vse prvine suverene republike in bi enakopravno sodelovala v ekonomski in politični asociaciji na prostoru sedanje ali nekdanje Jugoslavije. Seveda bo pot v to asociacijo zelo dolga in naporna. Moramo prenehati z vsemi nekontroliranimi akcijami in prenehati s sovražnostmi. Tuje BiH seveda ob Hrvaški v izjemno težkem položaju. Če bi se vojaške aktivnosti preselile v to republiko, bi prišlo do še hujše državljanske vojne in o kakšnih dogovorih ne bi mogli govoriti. Zato menim, da v BiH morajo najti pravi mode] skupnega življenja. BiH je ključna točka razrešitve jugoslovanske krize.« Srbija ima tudi notranje probleme. To sta Kosovo in Sand-žak. Kakšen načrt oz. predlog imajo srbski reformisti? »Pogosto govorimo o problemih Albancev in Muslimanov, saj se zavedamo, da pred tem ne moremo zapirati oči. Vsaka etnična skupina v Srbiji mora uživati vse pravice kot ostale manjšine na jugoslovanskem prostoru. Zato je potrebno najti skupen jezik kot garancijo stabilnosti na tem prostoru, ker iz teh prostorov na moremo nikakor in treba je storiti vse za skupno sožitje, še posebej za ti dve množični populaciji, ki živita na Kosovu in v Sandžaku. Reševanje tega problema je uradna srbska politika preložila, vendar se bo morala slej ko prej usesti za pogajalsko mizo in se dogovarjati s predstavniki Albancev in ljudmi, ki živijo v Sandžaku.« Torej je rešitev izključno v dialogu? »Da, izključno v dialogu.« Kakšno je trenutno politično življenje v Srbiji? Je živahno ali pa je utonilo v strahu pred vojno? »Slika je precej temna, kot najverjetneje v ostalih jugoslovanskih republikah. Če človek opazuje vse segmente družbe, če pogledamo srbsko skupščino, vlado, opozicijo, ki tava v temi in izgublja energijo, potem je slika zares temna. Te stvari prizadenejo večino normalnega ljudstva, govorim o dobesedno normalnem ljudstvu, saj veste, da imamo opravka z abnormalnimi ljudmi v teh in drugih krajih. Ta abnormalnost se kaže v izjavah, • obnašanju in delovanju. Tukaj' največ trpi mlada generacija, ki živi v težkih socialnih razmerah, ob tem pa ima popačeno sliko o vseh dogodkih. Ko se bo vse to divjanje končalo, se bodo pokazali vsi efekti te nesmiselne vojne.« Ste optimist? »Vsekakor.« Milan Lazarevič (nadaljevanje s 5. strani) bilo v zvezi s tem povedanega. In zakaj se o »Californiji« samo govori. naredi pa nič? Ve se. da je to najlepši lokal na Koroškem, moderen in privlačen tako za tujce kot domačine. Ve se, da dobi občinska vlagajna lepe denarce od tega lokala, da je bilo v tej čedalje hujši brezposelnosti tam zaposlenih deset ljudi. In vendar je kljub besedičenju o tem, da Koroška potrebuje tak lokal, da se podpira drobno gospodarstvo, v zvezi z »Califomijo« vse ostalo na mrtvi točki. In tako bo vse dotlej, dokler bo politika krojila zakone in gospodarstvo. Pa Bog s teboj, Slovenija! ALENKA CAMLEK, Ravne na Koroškem Z lakoto proti f v • • občim Navedeni prispevek Franca Furlanda. objavljen 23. 10. 1091 v NOVI DOBI skuša osvetliti škandal Caljfornija na Ravnah. Na prvi pogled izgleda, zlasti za nepoznavalca, da je prikaz objektiven in da avtor »enakopravno« upošteva argumente sprtih strani, oziroma v škandal vpletenih osebkov. Pri malo podrobnejšem branju pa le motijo neargumentirane navedbe, ki bi jim lahko rekli tudi trditve po dolgem in počez. Pojdimo po vrsti: Veljalo bi ustrezno pojasniti, zakaj je imel poslovnež Pecci že od samega začetka težave z ravensko občino, ki mu ni hotela izdati obrtnega dovoljenja. Vsem je namreč znano, da je bil lokal zgrajen popolnoma na črno že pod prejšnjo oblastjo in da črni graditelj pri gradnji ni upošteval nobene prepovedi. Prejšnja občinska oblast je ravnala popolnoma korektno, ker mu ni izdala obrtnega dovoljenja, ker zato pač ni imela osnove. To je storil šele sekretar za gospodarstvo v novi občinski vladi Ivan Žagar, ki ga je to dejanje tudi odpihnilo s položaja. Ob tem bi veljalo podrobneje osvetliti vlogo inšpekcijskih služb, zaplete v zvezi s priporočili spomeniškega varstva Maribor in nasploh nekaj več o tem, kako so črne gradnje že dalj časa posebnost ravenske občine. Članku so dodane kar štiri fotografije in od avtorja prispevka, če bi hotel biti objektiven, bi pričakovali, da bo objavil tudi zunanjo podobo ska-žene spomeniško zavarovane hiše, pa tega ni storil. Takšen arhitektonski zmazek sodi kvečjemu kam na Kosovo, he pa v mestno središče na sončni strani Alp. Dodajmo še, da je poslovnež Pecci zahteval dovoljenje za ka-va-bar. iz tega pa je meni nič tebi nič postal nočni disko. Nasploh pa je zgodba o hrupu, ki naj ne bi bil hrup, nekaj posebnega, še posebej pa so začinjene peripetije v zvezi z merjenji tega hrupa in s tem zvezami - izsiljevanji. Zgodbo, podprto z argumenti vseh vpletenih strani, bi veljalo posebej obelodaniti. Prav tako zgodbo o precejšnjem številu kazenskih ovadb in v katerem predalu so končale. V članku je še nekaj trditev, ki kličejo po dokazovanju in podrobnejši obravnavi. Prvič, ali je res Temeljno sodišče v Slovenj Gradcu 30. 9. 1991 razveljavilo odločbo o zaprtju diska in naložilo ravenski občini, naj vrne Pecciju obrtno dovoljenje, ali ima sodišče to pristojnost. Drugič, ali lahko republiški urbanistični inšpektor dovoli Pecciju nadaljevanje biznisa. Tretjič, koliko davka poslovnež Pecci plačuje ravenski občini, ko pa posluje brez obrtnega dovoljenja. Naj se navedejo številke, njegove v primerjavi z drugimi obrtniki, seveda če to ni poslovna ali kakšna druga tajnost. In kako poslovnež Pecci zbuja podjetništvo na Ravnah. Četrtič, in ne nazadnje, zakaj je moral gospod, ki sliši na ime Pecci, oditi iz (nekoč Titovega) Velenja. Morda pa res ne bi bilo slabo, ko bi začeli pisati roman in če bo v nasprotju z dialektiko, tem slabše za roman. FRANJO KRIVEC. Ravne na Koroškem SDU o svobodi vesti Zdi se, da ob vprašanjih splava in verouka nekateri ponovno načenjajo načelo ločitve verskih skupnosti od države. Ob tem velja opozoriti, da demokracijo določata temelnji izhodišči: na eni strani osebno prepričanje, narodna pripadnosti, spol, premoženje itn. ne smejo ovirati enakopravnega sodelovanja državljank in državljanov v javnih in državnih zadevah; na drugi strani mora država državljankam in državljanom omogočiti, da svobodno ravnajo v skladu s svojim prepričanjem, vestjo itn. in da svoja stališča neovirano izražajo. Vprašanje verouka in splava je na podlagi teh načel preprosto rešiti: država mora zagotoviti svobodo osebne odločitve, česar pa ne bo dosegla, če bo oteževala odločitev za splav ali dajala prednost odločitvi za verouk. Pravice, ki so posebej pomembne, a bi lahko bile ogrožene, mora ustava izrecno zavarovati: k temu pravicam sodi svoboda vesti (vključno s svobodo veroizpovedi), a prav gotovo tudi pravica do svobodnega odločanja o rojstvu. Po našem mnenju slovenska država osnovnih pravic zaenkrat še ni zagotovila. Zakon o radiu in televiziji vsekakor omejuje svobodo izražanja in javnega občevanja, saj javna občila, ki jih vzdržujejo tudi davkaplačevalke in davkoplačevaci, podreja vsakokratnemu večinskemu strankarskemu nadzoru, omogoča pa tudi samovoljo vodilnih. Nevarno znamenje, da ta vprašanja niso izčiščena, je tudi, da v nekaterih lestvicah najbolj priljubljenih politikov (!) nastopa tudi voditelj ene izmed verskih skupnosti v Sloveniji. Če take podrobnosti lahko veljajo za samoumevne, je pač nujno, da temeljna državna listina državljanke in državljane zavaruje pred morebitnim svetovnonazorskim nasiljem. RASTKO MOČNIK, SDU, Ljubljana Ob imenovanjih ravnateljev! Zadnjih nekaj let starega režima. in ob prvih demokratičnih volitvah, smo bili prepričani, da so časi v katerih je politika nastavljala ravnatelje in ravnateljice v skladu z njihovo politično primemosto, mimo. Prvo neprijetno presenečenje smo tako doživeli, ko sta Demosova vlada in krščansko demokratski minister za šolstvo v zakon o organiziranju in financiranju šolstva hotela vnesti določilo, ki bi omogočilo izjemno samovoljo politike pri odločanju o zasedbi vodilnih mest v šolah. Ministrstvo, ki ga spremlja glas o vneti skrbi za vojaški proračun in o ne posebej jasnem razlikovanju med kamnolomom in šolo, je ob velikih pritiskih tistih, ki bojda vedno le nagajajo, in strokovne javnosti, ob koncu le popustilo in imenovanje prepustilo svetu šole. Pri tem si je oblast zagotovila pravico nekakšne vrste veta na odločitev svetov šol. Ravnateljica ali ravnatelj neke šole lahko postane le nekdo, ki ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev in soglasju sveta šole dobi tudi soglasje ustanovitelja. Že ko je bila takšna zakonska določba sprejeta smo se zavedali, da bi lahko vodila do nekaterih zapletov in poizkusov tudi političnih razračunavanj. Vendar smo sočasno verjeli in še verjamemo, da je sistem imenovanja relativno uravnotežen in sprejemljiv. Se posebej brez nezaupanja smo v določila novega zakona verjeli, ko smo razmišljali o Škofji Loki in njenih šolah. Predvsem zaupanje v iskrenost nenehnega poudarjanja demokratičnosti in moralnosti, ter radikalne prekinitve s starimi časi in metodami, ki smo jih bili deležni s strani čelnega moža »loškega Demosa« in njegove vlade, nam je vlivalo globoko upanje. Verjeli smo, da je šlo pri nespretnih poizkusih v pravnem vakuumu šole »osrečiti« s »pravimi kadri« zgolj za nek zapozneli refleks ne-Demosovih časov. Krščanski demokrati kot osrednja stranka škofjeloškega demosa že ne bi posnemala komunistov iz pred desetletja ali več in v šole nastavljala svoje ljudi! Prav tako druge Demosove stranke ne! Tako so nam zagotavljali in nam še zagotavljajo. Ko je skupščina ob izdatni pomoči poslank in poslancev LDS pred nekaj meseci uspela preprečiti nespretni poizkus refleksnega »osrečevanja« smo bili prepričani, da bomo odslej priče le še temu, kako bodo sveti šol skušali izbrati najboljše med kandidatkami in kandidati, izvršni svet pa bo budno pazil, da pri izbiri ne bi prišlo do napak v postopkih in tudi, da bodo kandidati in kandidatke zadostili predpisanim pogojem. Vejreli smo in še verjamemo, da v občini Škofja Loka ne bo nihče, kratkovidno in ma-loumno, v imenovanja uvajal kriterije politične primernosti. Prav ta globoka prepričanost v, kot rad poudari gospod predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar, nad/strankarskost izvršnega sveta in v njegovo kompetentnost nas vodi k temu, da ga prosimo in pozivamo k javni raz- grnitvi razlogov za njegovo odklonilno stališče do imenovanja učitelja matematike in fizike Franca Benedika za ravnatelja osnovne šole Cvetko Golar v Frankovem naselju. V javnosti in v tisku (Gorenjski Glas in Slovenske novice) so se namreč pojavile govorice in ocene, po katerih gospod Franc Benedik za »loško vlado«, ki se je proti njemu odločila s šestimi glasovi proti enim vzdržanim in petimi za, ni bil sprejemljiv zato, ker je bil zadnji sekretar ZK v Škofji Loki. Menda naj bi mož imel dovolj prakse, uspešno naj bi že ravnateljeval v Železnikih »bremeni ga le hipoteka vzornega komunista« (Šlov. novice 4. 11. 1981). Ker preprosto ne moremo verjeti, da bi šlo za tako nizkotno in podlo razmišljanje loškega izvršnega sveta, ki ga vodi visoko moralen in nepolitikantski, vsekakor pa ne maščevalen predsednik Krščansko demokratske stranke, predlagamo, da člani in članice (?) IS, ki so glasovali proti volji delegacij učiteljev in staršev osnovne šole Cvetko Golnar javno pojasnijo svoje razloge za zavrnitev. Zavedamo se, da svojih odločitev po zakonu niso dolžni pojasnjevati in jih največkrat tudi ne bodo. Globoko pa smo prepričani, da bodo tako tokrat kot tudi ob vsakem podobnem primeru čutili moralno in politično obveznost državljankam in državljanom pojasniti svoje odgovorne in globoko premišljene odločitve. Članice in člani Liberalno demokratske stranke Škofja Loka verjamemo, da bo pojasnilo ob konkretnem primeru jasno pokazalo globoko načelno politiko loške vlade. Velecenjeni izvršni svet, prepričani smo, da bo vaš odgovor napravili konec govoricam in zapisom o nespametnem revanšizmu in ponovnem mešanju politike v šolstvo. Z dolžnim spoštovanjem! LDS, Škofja Loka FOTOKOPIRNI STROJI M1KOLTA - CANON * DELNO UPORABLJANI EKSKLUZIVNE CENE * GARANTIRANO NAJNIŽJE ZAGOTOVLJENA GARANCIJA IN SERVIS PRIDITE - VIDITE - ODPELJITE... slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO BIOLOŠKO-DINAMIČNI NAČIN PRIDELOVANJA HRANE Kmetujte z nami IZREZUJTE Z NAMI (9) Nadaljevanje iz prejšnje številke Pripravek iz kravjekov (po Mariji Thun) Pripravek iz kravjekov je gospa Thun razvila v letih 1958 do 1972 na njeni poskusni postaji v Nemčiji. Ta preparat pospešuje presnovo tal in tako zmanjšuje napade glivic in rastlinskih škodljivcev. Zelo dobre rezultate daje pri proizvodnji žit, zelenjave in grozdja. Pri tem preparatu je zelo zanimivo to, da izničuje radioaktivna žarčenja. Po kastrofi v Černobilu so v Nemčiji na veliko raziskovali koncentracije radioaktivnih snovi v zemlji in rastlinah. Presenečeni so ugotovili, da v zemlji, ki je bila poškropljena s tem preparatom, ni radioaktivnega stroncija 90, cezij 90 pa so našli le v sledovih. Le nekaj metrov proč, na zemlji, ki ni bila škropljena s tem preparatom, pa so odkrili zelo velike doze radioaktivnih snovi. Tudi v rastlinah, ki so rastle na tleh, tretiranih s tem preparatom, niso našli radioaktivnih snovi. Lesen sod brez dna zakopljemo do polovice v zemljo. Zemljo, ki smo jo izkopali, nasujemo okrog soda, tako da je ves obdan z njo. Nato damo v lesen čeber 5 veder svežega kravjega gnoja (krave naj nekaj dni prej ne bodo krmljene s silažo in močnimi krmili), 100 gramov suhih jajčnih lupin v prahu in 0,5 kg bazaltne moke. To zmes neprenehoma prekopavamo (mešamo) z lopato 1 uro. Po tem času stresemo polovico te mase v zakopani sod brez dna. Dodamo kompostne pripravke v takem vrstnem redu kot jih obesimo na lesen križ za v gnojnico ali gnojevko. Najprej damo rman, nato kamilico, zatem damo na sredo soda koprivo, nato pa nasproti rmana hrastovo lubje in nasproti kamilic regrat. Ko so vsi preparati v sodu dodamo še drugo polovico gnojne mase. Se enkrat dodamo kompostne preparate po vrstem redu in 5 kapljic baldrijanovega prapa-rata, ki smo ga 10 minut mešali v 1 litru vode. Sod pokrijemo z lesenim pokrovom in po 4 tednih vsebino ponovno dobro premešamo z lopato. Dva tedna zatem je pripravek gotov. Uporabljamo ga tako, da 250 g pripravka mešamo 15-20 minut v 40-50 litrih vode, ki naj ima telesno temperaturo. Ta količina škropiva zadostuje za 1 ha površine. Škropimo tri dni zaporedoma ob istem dnevnem času; po treh dneh škropivo izgubi učinkovitost. Brezova jama - skupni preparat S tem preparatom si pomagamo, če imamo premalo gnoja ali drugih dodatkov živalskega izvora. Uporabimo ga lahko v zelo majhnih količinah v kompostu, gnoju, gnojnici in gnojevki (0,01%). Rastlinski kompost lahko škropimo enkrat tedensko s sedmimi deli vode in enim delom preparata, ko smo ju mešali 10 minut. Preparat je prav tako odličen ža posipavanje v hlevih z globokim nastilom. Izkopljemo približno 60 cm široko in 40 cm globoko jamo. Dolžina je odvisna od potreb. Ce dno jame ni več v območju rodovitne prsti, nasujemo 5 do 10 cm debelo plast dobre vrtne zemlje na dno jame. V tem primeru mora biti jama globlja za višino tega nasutja. Paziti moramo tudi na to, da se pri izbiri mesta za jamo izognemo podtalnici. Celo jamo obdamo z brezovimi koli. Potem jo napolnimo s svežim, kompaktnim kravjim gnojem. Krave, od katerih vzamemo gnoj naj bodo nekaj dni prej krmljene z voluminozno krmo, brez dodatka koncentratov ali silaže. Na razdalji 20 do 30 cm napravimo luknje, ki segajo do polovice gnoja, torej 20 cm globoko. V te luknje damo po vrsti kompostne preparate (rman. kamilica, kopriva, hrastovo lubje in regrat). V en liter vode telesne temperature damo 1 cm3 baldrijanovega preparata, mešamo ali stresamo v steklenici 10 minut in ga poškropimo po gnoju. Na koncu pokrijemo preparirani gnoj z iglicami ali slamo, da preprečimo izsušitev in direktni dež. Pozimi pokrijemi brezovo jamo bolj na debelo. Polnjenje in odvzemanje gnoja iz brezove jame poteka celo leto, glede na potrebe. Prvič lahko odvzamemo gnoj, kadar ta izgubi vonj po svežem gnoju, postane temnejši, bolj rahel in drobljiv. (Konec) Nova kariera pri sedemdesetih Hollywoodska legenda in bivši seks simbol Jane Russell je že v letih. 21. junija je zvezda, katere slike so visele v okvirih mladih Soldatov, praznovala sedemdeseti rojstni dan. Ali gleda z bolečino nazaj v preteklost? »Niti malo,« pove igralka energično. »Kot igralka se nisem nikoli prav dobro počutila, ker sem bolj sramežljiva. Šele sedaj, ko sem stara, sem našla pot, skozi katero se dajem.« . S tem misli svoje modne kolekcije, ki so pod imenom Clas-sic Čollection v Ameriki razgrabljene, pa tudi v Evropi so jih že predstavili: kopalke, turbani in obleke. Naslednji korak njene nove kariere bo nakit, ki ga bo sama oblikovala. Obrat od igralke k modni oblikovalki pa ni bil lahek. »Ko sem se pred osemnajstimi leti odločila, da ne bom nikoli več stopila pred kamero, je zame obstajala samo ena pot: na kmetiji v Arizoni spoznati čisto normalno življenje, daleč stran od hollywoodskega blišča,« razlaga. Vzgajala je zelenjavo, hranila živali in uživala družinsko življenje. Vse to je ostalo na prvem mestu tudi sedaj po povratku v Kalifornijo. Za njen rojstni dan je vila v Santa Barbari polna gostov: osem otrok, petnajst vnukov in en pravnuk ji želijo doživeti visoko starost. Umetnica osrečuje tudi tuje otroke: preko organizacije, ki sirotam brez staršev išče zaupanja vredne starše. ■ - -NOVA DOBA« SNEMALNA aparatura KORALNI OTOK BEŽEN STIK Čeber t'- SNOVNI DELEC PRITOK IBRA HITRO VOZILO GR. DEŽELA ZNANI ROMAN (CHATEAU BRIAND) BI Slfei JEZERO V AMERIKI TV NADALJEVANKA SL PESNIK V19. ST. (FRANCE) KRAŠKI TEREN SPISEK TISK. NAPAK LOČILA OB KONCU STAVKA ANDREJ KURENT RIBJA SAMICA TROPSKA OVIJALKA MESTO V S. ITALIJI GLASB. ZNAK MENU PLAST TERCIARA ZELENICA KRIŽANKA: FRANCI PAVŠER ŽITO PREOBRAT NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) GRMIČJE S KOKAINOM M. GLAS MONGOLSKI GLAVAR Ž.IME MLADA KRAVICA SREDIŠČE VRTENJA i 1 1 KIS [ POLOŽAJ GL. MESTO JEMENA Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke L nagrada: majica SLOVENIJALES — Glavač Veronika, Jama 19, 64211 Mavčiče 2. nagrada: okvir za registrsko tablico CAR SHOP - Novak Šandov, Dragomer, Na Grivi 18, 61351 Brezovica 3. nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe - Černič Ivanka, Šmartno 174, 62383 Šmartno Nagrajencem čestitamo. Nagrade boste prejeli po pošti. Nagradna križanka 1. nagrada: okvir za registrsko tablico CAR SHOP 2. nagrada: majica NOVE DOBE 3. nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 25. novembra do 9. ure dopoldan. Rešitev križanke iz prejšnje številke LAŠKO, OLTAR, ŠKODA. KOREN, IVER, PREKOPA. ROKOKO, SKI, SKO-KOT, LAS, TON, POLONA, MOL, KOVOR. DEMOS, JEN, ATIKA, KNAP, MAKALU, EDO, EŠALON, CAR Divja Neokusen Lisa Marie prepir Malo manjka, pa bo Lisa Marie Presley (21) izgledala bolj stara, kot njena lepa mamica Prisedla (46). Hči kralja rock and roda Elvisa Pres!eya živi divje. Z možem Dannyem preživita vse noči v diskotekah v Los Angelesu. Če se zabava sama, pa preživi noč v kakšnem baru s prikupnimi moškimi »striptizetami«. Že več kot leto dni se prepirajo, kje bo zakopana žara s pepelom božanske Grete Garbo. Diva je umrla 15. aprila 1990. Gray Reisfield. nečakinja in dedinja Grete Garbo, je želela zakopati žaro v ZDA, kjer tudi živi. Toda na Švedskem zahtevajo posmrtne ostanke tam rojene Grete. Rešitev? Obstaja nov zakon, ki dovoljuje, da se razdeli pepel na dva dela. Gospa Reisfield sc še ni odločila. MEDNARODNA TRGOVINA Z BELIM BLAGOM Prodaja otrok po katalogu V Berlinu so pred kratkim odkrili mednarodno tolpo, ki je kupovala otroke, predvsem v Romuniji, ali jih je kradla v kampih beguncev z Vzhoda v Nemčiji. Potem so otroke prodajali po Franciji, Belgiji in Nizozemski. Starši, ki so iskali otroke, da bi jih posvojili, so izbirali svoje »sinove« v nekem katalogu. Preiskava, ki jo je vodila berlinska policija, je še enkrat pokazala nadloge, ki mučijo veliko narodov: trgovino z otroki. Ta problem obstaja tudi v Italiji, kjer ob številnih mladoletnikih, ki so izginili, prihajajo na dan bedni pripetljaji, katerih glavni junaki so nomadi. Nomadski kampi po državah zahodne Evrope so povsod podobni. Običajno se nahajajo po predmestjih velikih mest. To je skupek barak in šotorov, ki slu- Mihail Covaci, Romun, ki je bil ujet v Berlinskem nomadskem kampu ži kot center sprejema beguncev iz Vzhodne Evrope. Je prvo začasno zatočišče, v katerem ostaja obup porušenih iluzij, kjer sanje o boljšem življenju hitro izpuhtijo v še večjo bedo. V takšnem kampu v Charlot-tenburgu, v Nemčiji, je policija pred kratkim uspela odkriti dva kradljivca, ki sta z neko torbo skušala zbežati v temno noč. Ti dve tatinski senci sta pritegnili pozornost čuvaja in čez nekaj minut so trije policijski avtomobili s sirenami vstopili v kamp. Policaji so takoj zgrabili begunca. Bili so zelo presenečeni, ko so v torbi odkrili novorojenčka, komaj vzetega iz »gnezda« nomadskega kampa. Takoj so preiskali vse prikolice. Ta okrutna ugrabitev, ki bi na prvi pogled lahko izglodala kot osamljeno dejanje, je dobila vznemirljiv tok dogodkov. Odkrili so še tri otroke, ugrabljene ali kupljene, kdo ve, kje. V prikolici Lu-dovicusa Basilija, 43-letnega Nizozemca romunskega porekla, so našli star album poln fotografij: ogromno nasmejanih otrokov. Nekateri so bili še premajhni, drugi od enega do dve leti. Ali je to bila strašna zbirka vzorcev »blaga« za prodajo? V Berlinu je dan kasneje Monika Diederischs, ki je prevzela raziskavo, preučila policijska poročila in je takoj razumela, da je na sledi razraščeni organizaciji za trgovino z otroki, ki je razširjena po celotni Evropi. Po nekaj urah je podpisala serijo nalogov za mednarodna prijetja. Otrok za trideset milijonov lir Interpol je dobil nalog, da izsledi domnevnega poglavarja mednarodne bande, 44-letnega Josepha Colombara, medtem ko so raziskovanja sledila v vse smeri, da bi ugotovili, kako je bila organizirana aktivnost tolpe. Zbirka vzorcev otrok za prodajo je bila v resnici album družine Basili, ki so ga uporabili kot propagandni material. »Hočem otroka, kot je ta na sliki«, so govorili starši sredi Evrope, ki so želeli imeti otroka za vsako ceno. Potem je banda odhajala v »lov«. Malo žrtev, ki so jo najprej ugrabili, so nato prodali. To se je doga- Joseph Colombar (44), Francoz, vodja iskane tolpe jalo skoraj vedno v Jugoslaviji ali med begunci iz vzhodnih držav, ki so nastanjeni po evropskih mestih, kjer ni bilo težko najti brezobzirnih staršev z veliko otroki, ki so bili pripravljeni prodati enega, da bi lahko preživeli. Po nekaj dneh kroženja so otroka »izročili« naslovljencem v Franciji, Nizozemski in Belgiji, ki so zanj odšteli do trideset milijonov lir. Policija iz Berlina je uspela najti še dva otroka, ki sta bila pripravljena za prodajo v druge evropske države. V vozičku je bilo samo ime Policaji so tudi preiskali hišo Basilijevih sorodnikov, ki se , .... j &&.. : .......... Zbirka fotografij dojenčkov, po katerih so se lahko bodoči starši odločali za otroka nahaja v bližini Berlina. V njej so našli prazno zibko. Ugotovili so, da je hiša bila začasno »parkirišče« teh otrok. Druga sled je vodila v nizozemsko mesto Breda, kjer se je Basili rodil. Prejšnjega meseca so tam našli neko zapuščeno punčko. V vozičku je bilo samo ime, Sandra, in datum 12/90. Monika Dieterischs je imela prav, ko je pritrdila, da je to bila samo ena nitka razširjene mreže, vendar bo težko zadeti vse lovke mednarodne bande. Odkritje v Berlinu je le ena izmed številnih epizod neplemenite trgovine z otroki, ki morda ni niti največja. Ne obstajajo uradne številke o ugrabljenih otrocih, toda primeri, ki občasno prihajajo na površino, povzročajo, da se dvigne ogromno prahu, v ozadju katerega niso vedno ilegalne posvojitve. Na primer v Italiji so lani odkrili bando nomadov, ki je v Jugoslaviji ugrabljala in kupovala otroke od 12 —14 let. Potem so otroke izpostavljali groznim krutostim, 1 1***1 • • 1 • 1 • 1 -vv* da bi jih prisilili, da iščejo miloščino. To je najbolj nasilno obličje tega fenomena, ki ga je mednarodna organizacija za zaščito otrok »International Forum for Child Welfare« prikazala samo v enem podatku: 80 milijonov otrok — »sužnjev« v svetu je prisiljeno delati, da bi preživeli. Vendar to niso zanesljivi podatki zaradi številnih otrok, ki skrivnostno zginjajo. Tako italijansko javnost vse bolj razburja izginevanje otrok, ki jih je zelo težko najti. Omenili bomo le najbolj znane primere kot so Santina Ronda, Pasqu-ale Porfidia in Benedetto Roc-cia, ki so dokaz, da trgovina I otroki ne pozna meja. Se ena vznemirliva senca je padla na Italijo v prejšnjih mesecih, ko so se številni albanski begunci bili izkrcali z ladje v Brindisiju. Deset in deset otrok je izginilo, oziroma jih je požrla neka »črna luknja«, ki pomeni veliko sramoto civiliziranih narodov. Zoran Vlajič Ljubečna Celje V NAŠI PRODAJALNI KLINKER vam PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO: - \VH0DNA IN GARAŽNA VRATA - ELEKTRIČNE KABLE - POCINKANE CEVI - KERAMIČNE PLOŠČICE - OPEČNE IZDELKE - JUPOL BARVE - PARKET - LEPILA ZA PARKET - IN OSTALI GRADBENI MATERIAL Brigite Nielsen pri mehaniku Sanje o popolnem telesu so se realizirale. Toda telo se je skoraj dobesedno razpočilo. Ni želela imeti nepopolnih ustnic, ki bi kvarile izgled popolno oblikovanemu, s silikonom natlačenemu telesu, zato si jih je dala napihniti s kolagenom. Toda vse se je povesilo in obraz mora zopet k »mehaniku«. Operacija v sili: zdravnik je moral odstraniti celoten vložek. In tako mora lepa Brigitte še naprej hoditi okoli z majhnimi ustnicami in upa, da je silikon obstojnejši od kolagena. BREZ DLAKE NA JEZIKU MuiMttM Kam« in—utUKVstere0 95,9 MHz STOPITE NA TRDNA TLA. STOPITE NA KLINKER PLOŠČICE LJUBEČNA! PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK.DAN OD 7. - 17. URE, ob sobotah do 7.-12. ure. [PETROL j z vami na poti AVTOMOBILI VUGO Skala 55, registriran do 4/92, prevoženih 12.000 km, prodani, cena po dogovoru. Tel.: (0601) 83-632 AX 11 TRS, letnik 1989, bele barve, prevoženih 31.600 km, cena 11.800 DEM. Tel.: (063) 34-179 OPEL REKORD kupe 1700, letnik 1972, neregistriran, v voznem stanju, cena 700 DEM ali po delih prodam. Ivo Solman, Grobelno 66, Grobelno JUGO 45, letnik 1990, prodam, možno tudi na kredit. Tel.: (063) 778-144 WARTBURG 1,3 karavan, 4-taktni, star 2 leti, prodam. Tel.: (063) 831-616, Zavolovšek AVT0VID Globoče 14, VOJNIK, tel.: (063) 772-483 NOVI IN RABLJENI REZERVNI DELI, UGODNA PONUDBA ANTIFRIZA 1 I 125,00 SLT Z 101, registrirana do 6/92, ugodno prodam, možna menjava za 126 P, 750. itd. Tel.: (063) 25-000 interna 20 DELE za 750-Z. prodam. Kumar Borut, Gonjače I c. 65211 Kojsko R 18 TU, letnik 87, registriran do 6/92, prevoženih 85.000 km, ugodno prodam. Tel.: (061) 349-750. OSTALO APN 65, letnik 1989, s čelado, prodam, cena 20.000,00 SLT. Žolger Bojan, Cesta na kmetijsko šolo 10, Šentjur NOVO AVTOMATSKO TELEFONSKO tajnico, znamke Panasonic, ugodno prodam. Tel.: (063) 32-713 BARVNI TV Ei Niš, starejši, ekran 64 cm, prodam, cena 2.000,00 SLT. Tel.: (063) 772-035 NOVE SMUČI Elan RC Con-tender (160 cm) z vezmi tyrolia 47 0 in alpina čevlje št. 37 ter št. 40, prodam (nujno). Tel.: (063) 34-V70 STARINSKO URO, staro 100 let, ki še teče in umetniške slike (Jaki, Lukežič...), prodam. Tel.: (063) 36-606 ELEKTRIČNI HARMONIJ v kovčku, prodam. Tel.: (063) 28-184. od 18. do 20. ure. PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, 35.000 kalorij, zgo-rilcem in uvožen otroški voziček, prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 21-631 TV Grundig, ekran 70 cm in barvni monitor za računalnik Philips, ekran 28 cm, vse novo, prodam. Tel.: (062) 825-782 IGRALNE APARATE, fliperje, video igre in pokerje, skoraj nove, prodam. Tel.: (063) 21- 048 ENOSOBNO STANOVANJE. centralno ogrevano 37 nr v centru Celja, ugodno prodam, cena 33.000 DEM, v račun vzamem tudi avtomobil do 15.000 DEM. Tel.: (063) 783-170 (sobota in nedelja) UUBITEUI AFRIKE, ugodno prodam 2 nagačena krokodila, okrasno mizico, več kipcev (ebenovina), kačjo kožo in želvin oklep, itd. Tel.: (063) 32-330 ČISTOKRVNEGA NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega 14 tednov ter nemško ovčarko z rodovnikom, staro 5 mesecev. Tel.: (063) 723-685 TRAKTOR PORŠE 18 K 11 s koso, parket mozaik, hrastov 35 nr, frezo za Muto kosilnico in krožno žago (cerkular), prodam. Zagajšek Franc, Babna gora 30, Vinski vrh pri Slivnici MESEC DECEMBER - MESEC POPUSTOV! POKLIČITE NAŠO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST! Tel.: (063) 25-331,27-606 Fax.: (063) 25-849 MALI OGLAS ZASTONJ kupon MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. SMUČI ELAN RM 180, palice in čevlje alpina št. 39, ugodno prodam. Tel.: (063) 36-438 2000 I CISTERNO za kurilno olje (železno), novo, prodam, cena po dogovoru. Geršak Kristina, Trnovlje 13, Celje TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KW AEG, novo in topli pod 10 m, prodam 50% ceneje. Kosec, Vrunčeva 9, Celje OTROŠKO SOBO, ugodno prodam. Tel.: (063) 772-634, popoldan OUNI GORILEC Waisha-upt, prodam. Tel.: (063) 741-698 HlSO Z VRTOM in telefonom, 30 km iz Celja ter golf di-sel, star 3 leta, prodam. Tel.: (063) 29-921 KOMFORTNO dvoinpolsob- . no lastniško stanovanje v Celju prodam ali zamenjam za manjše v Ljubljani ali Celju z doplačilom. Tel.: (061) 781-096 NAJAMEM DV% ALI TRO-INPOLSOBNO opremljeno stanovanje do 1. 7. 1992. Tek:(063) 31-494, dopoldan COMMODORE 64 z igralno palico, turbom in kasetnikom prodam za 10.000 SLT. Tel.: (063) 36-334 SMUČARSKE ČEVUE ALPINA, št. 40, smučarske palice in smučarski kombinezon ugodno prodam. Tel.: (063) 28-958 (po 15. uri) ODDAM OPREMUENO SOBO s souporabo kuhinje, sanitarij, v Velenju, ženski ali paru brez otrok. Tel.: (063) 853-432 ŠIVALNI STROJ Bagat, pisalni stroj Olivetti, sušilnik fotografij in moško kolo, prodam. Tel.: (063) 36-606, proti večeru TELETEKST za TV Gorenje ter videorekorder Fischer (nov), ugodno prodam. Tel.: (063) 821-708 AMC POSODO Basis, računalnik Commodore 64 in BTV Orion, ekran 36 cm, prodam. Tel.: (063) 33-007 GORSKO KOLO, 1 leto staro, shimano oprema, prodam. Tel.: (063) 21-161 GARAŽO, primerno za obrt ali skladišče v Laškem, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-292 ali 731-668 INŠTRUIRAM MATEMATIKO, fiziko, angleščino za vse stopnje in prevajam angleško literaturo. Tel.: (063) 37-315 MLAJŠA UPOKOJENKA sprejme delo v Celju ali bližnji okolici. Tel.: 28-184 dopoldan DIATONIČNI HARMONIKI Zupan CF B, Alpe 3 DR, z registri, prodam. Tel.: (063) 856-219 SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA vabi študente višjih letnikov, absolvente, diplomante humanističnih smeri in druge, ki jih zanima agencijsko novinarsko delo, k rednemu ali občasnemu sodelovanju v uredništvu agencije in na terenu. Pisne prijave opremljene z naslovom, kontaktno telefonsko številko in kratkim opisom izkušenj, pošljite na naslov: »STA«, Cankarjeva 5, 611000 Ljubljana, pp 145, do 22. novembra letos. Kandidate bomo povabili na pogovor. PLINSKO ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ugodno prodam, cena 3.500 SLT, Tel,: (063) 34-470 APN 6 in čelado Nolan, prodam, cena 18.000 SLT ter zložljivo posteljo za 6.000 SLT. Tel.: (063) 772-044 POSLOVNI PROSTOR, centralno ogrevan, v centru Celja, oddam. Tel.: (063) 38-481 ali dopoldan 27-411 int. 518 PARCELO v Slatini, 6 km iz Celja, 2.500 m2, prodam, cena 15.000 DEM. Tel.: (063)34-179 PVC TALNO OBLOGO Ju- teks (21 m2), 5 pnevmatik Tigar 145/13, vlečno kljuko za Vugo Koral, računalnik Commodore C-64, ugodno prodam. Tel.: (063) 723-666, po 16. uri ZA VSAKOGAR ...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE! PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE... Več avtorjev MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Vsebina: , - Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja - Prenehanje potreb po delu delavcev - Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev - Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Sodno varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - Pravice za primer brezposelnosti - Zdravstveno varstvo - Socialno varstvo - Mesta sindikalno-pravne pomoči Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja. Cena 145,00 dinarjev. Naročite jo lahko pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu na št.: 321-255, 110-033. , NAROČILNICA NOVA^^DODA Ime ..........priimek .......... naslov ......................... naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite ............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika * od 21. do 27.11. Oven 21. 3.-20. 4. Dnevi, ki prihajajo, bodo spremenljivi, uživali jih boste polni elana. Vaš partner dobro ve, da boste uveljavili svojo močno voljo, ne postavite ga v soboto pred dokončno dejstvo. Pozor v prometu. Srečne številke 3, 14, 15, 39. Bik 21. 4.-20. 5. Zadnje čase ste precej pozabljivi, ne jemljite tega tragično. V ljubezni bo nekaj težav, vendar jih boste prebrodili. Ne pričakujte, da vam bo dal partner v vsem prav. Koristila bi vam telovadba. Srečne številke 5, 8, 24, 35. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Zadnje dni vam gre vse narobe, tako pa bo še nekaj dni. Končajte delo, s katerim ne morete več odlašati. Vse drugo naj počaka na ugodnejše dni, ki gotovo pridejo. Malo bolj poskrbite na svoje zdravje. Sreč-1 ne številke 4, 15, 22, 44. Rak 22. 6.-22. 7. Vaši odnosi s partnerjem niso najboljši, prevladujejo napetosti, zato poskušajte obvladati svoj temperament. Dobili boste neprijetnega gosta. V prihodnjih dneh se lahko uveljavite samo s svojim delom. Srečne številke 1, 12, 20, 22. Lev 23. 7.-23. 8. Pri svojem delu boste naleteli na ovire, ki pa vam ne bodo vzele volje. Izogibajte se skrajnostim, ki ne peljejo k zastavljenemu cilju. Novo poznanstvo bo vznemirljivo. Zelo pazite na prehrano. Srečne številke 2, 8, 17, 32. Devica 24. 8.-23. 9. Če ne boste spremenili svojega sovražnega odnosa do neke osebe, vam jo bo zelo zagodla. Novosti so lahko za vas velik problem. Poslušajte mnenje partnerja in se veliko gibajte na svežem zraku. Srečne številke 3, 13, 21, 25. Tehtnica 24. 9.-23. 10. V prihodnjih dneh ne boste kos težkemu delu, ker je nevarnost, da zbolite. Za spremembe, ki si jih želite, še ni prišel čas. Ostanite pri tem, kar imate in bodite v vsem čimbolj zmerni. Srečne številke 2, 21, 34, 49. Škorpijon 24. 10.-22. 11. V neki kočljivi situaciji ste zmagali in ste upravičeno lahko zadovolji, vendar nikar ne pretiravajte. Do konca tedna se boste spametovali in spoznali svoje napake. Upoštevajte zdravniški nasvet. Srečne številke 5,16,24,25. Strelec 23. 11.-21. 12. Marsikaj vam ne gre tako, kot bi želeli, toda če hočete doseči več, se boste morali zelo potruditi. Na vidiku so nova poznanstva in potovanje, ki bo razburljivo. Pri hrani pazite na kalorije. Srečne številke 4, 13, 35, 45. Kozorog 22. 12.-20. 1. Obeta se lep teden in zvrhana mera dobre volje, zato se bodo problemi rešili kar sami od sebe. Tudi partnerju privoščite to, kar sebi. V poklicu pa uresničite zamisli, zdaj je za to pravi čas. Srečne številke 9, 27, 31, 47. Vodnar 21. 1.-19. 2. V prihodnjih dneh ne smete poskušati, doseči nekaj na silo, to velja tako za poklicno kot zasebno življenje. Čakanje ni vedno najboljše, v vašem položaju pa bo še kako potrebno. Dolgčas vam res ne bo. Srečne številke 6, 19, 32, 41. Ribi 20. 2.-20. 3. Pričakujte nekaj nemirnih dni, sicer pa bo skoraj vse odvisno od vas, kako jih boste preživeli. Ohranite dober pregled nad dogajanjem in se ne odločite na vrat na nos za nekaj, česar ne bi mogli spremeniti. Srečne številke 8, 11, 43, 46. Za ljubi kruhek r////////////////////////////////////S////?/?//////////////////////////////////////////////////////////////////////////// zavarovalnica triglav NlČ NI TAKO VARNO, Da ne bi potrebovalo zavarovanja