POROČILA ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA PRI CERKVENJAKU V SLOVENSKIH GORICAH T opografski ogledi 1954 Stanko Pahič (Maribor) in Vlado L o rb er (C erkvenjak) Jeseni 1953 in spom ladi 1954 so sestre A nželj na G rabonoškem v rh u 32 pri C erkvenjaku k rčile gozdni parobek ob k ra je v n i cesti C e rk v e n ja k — G rabonoš, da bi ga sprem enile v vinograd. P ri tem delu so razkopale tudi n ek a j »kiipov«, v k a te rih so na njihovo p resen ečen je bile velike kam nitne plošče. Lastnice p arcele so km alu dognale njihovo koristno stran in so jih pričele, razlom ljene v m anjše kose, p ro d a ja ti kot stavbno gradivo, k ar v te j z gom ilam i bogati, a s kam eninam i revni p o k rajin i ni nič novega.1 N ekatere med ploščam i odkrite predm ete je dom ači sin F ranček A nželj sprva shranil, nato pa poslal u p rav n ik u n ižje gim nazije v C e rk v e n ja k u V ladu L orberju, ki je o n jih obvestil P o k ra jin sk i m uzej v M ariboru. O gled teren a je mogel p o trd iti le dejansko sta n je — štiri prekopane gomile z delno zbranim i najdbam i. Pač pa je V lado L o rb er vedel za več gom ilnih grobišč v okolici C erk v en jak a na področju m ed D rvanjo in Ščavnico, k ak o r tudi za druge arheološke najdbe. (Pril. 1.) Te sta z arheologom P o k rajin sk eg a m u zeja Stankom Pahičem skupno pregledala, podatke pa zb rala v pričujočem poročilu.2 Gomile Andrenci. OLO C erkvenjak, OLO M aribor-okolica. Gozdna p arcela št. 675/1 (KO A ndrenci), last posestnice M arije Benko v A ndrencih št. 56. (Pril. 2, sl. i.) V zgornjem delu sam otne in sončne dolinice, ki jo neznaten potoček u sm erja pro ti jugozahodu v dolino Pesnice, je na pričetku pobočja gre- 1 V p reteklosti so slovenjegoriški la stn ik i gozdov z gom ilam i v ečk rat izkopavali kam nitne plošče za gradbene nam ene, bodisi da so n a n je n a ­ leteli pri odkopavanju štorov ali da so jih iskali. Prim . usodo gom il v Brengovi 10. 2 Topografske podatke je zb ra l prvi, tehnično dokum entacijo in ob­ delavo pa oskrbel drugi. bena, ki om ejuje dolinico od južne strani, 13 gomil. R azporejene so v nepravilni v rsti od jugozahoda proti severovzhodu vzdolž roba pobočja na obrobju gozda z ledinskim imenom »Prelog«. N a južnem koncu, ki leži nekoliko više n a pobočju, začenjajo tri gomile novo vrsto, ki pa ni bila nad aljev an a. Tod rasto odrasla drevesa, m edtem ko je severni del grobišča p o k rit z m ladim drevjem in grm ičjem . G om ile loči od vzpenjajočega se pobočja opuščena gozdna cesta, ki se na severu p rid ru ži dolinski cesti ob robu gozda, na jugu p a se do 2 m globoko zajed a v pobočje in je pri gom ili št. 3 s pobočja zasu ta v tesen prehod, o n k raj k atereg a se nekoliko razširi, a nato preneha. Pobočje o n k raj te ceste je spočetka dokaj strm o in presekano s prečnim i žlebi starih cest. N a južnem koncu gomil je nekoliko više očitno um etno p rire je n a te ra sa podolgovate oblike s p re­ m erom 15 X 30 m, ki je dokaj ravna. K er ni ja sn ih dokazov, da bi bila n astala zaradi odkopavanja gram oza, saj ob n je j ni sledov opuščene g ra­ m oznice, je njeno poreklo nejasno in bi utegnilo b iti v zvezi z grobiščem. Gom ile so okroglaste oblike, precej sploščene in različne velikosti. N ajv ečje so na južnem višjem delu grobišča, m edtem ko so ostale v se­ vernem delu vrste nekoliko m anjše. O bseg niha m ed 5,8 in 11 m, višina pa m ed 0,3 in 2,5 m. V kolikor ni n ek aterih n ek d aj načela m im oidoča cesta, so sk o raj nedotaknjene. Le dve kažeta sledove k o p an ja, k a r je po izjavi lastnice parcele delo nekega cerk v en jašk eg a k aplana,3 k i je p red približno 50 leti poskušal iskati vsebino gomil, a je km alu odnehal in b aje tudi ni nič našel. G om ila št. 1: višina 0,94, prem er 7,20 m. V zhodna polovica m anjka z a rad i useka opuščene ceste. G om ila št. 2: v. 0,64, pr. 7,40 m. G om ila št. 3: v. 1,30, pr. 9,50 m. Vzhodna polovica delno odrezana za rad i n ek d an je ceste. G om ila št. 4: v. 1,00, pr. 8,70 m. D obro ohranjena. G om ila št. 5: v. 1,50, pr. 8,00 m. D obro ohranjena. Gom ila št. 6: v. 2,50, pr. 11,00 m. N ajv ečja na grobišču. Na v rh u sle­ dovi kopanja, vendar ne globoko, zato v rh sploščen. G om ila št. 7: v. 1,60, pr. 7,80 m. D obro ohranjena. G om ila št. 8: v. 1,60, pr. 7,60 m. D obro ohranjena. G om ila'št. 9: v. 1,20, pr. 8,40 m. G om ila št. 10: v. 0,60, pr. 5,80 m. Po obsegu n ajm an jša. G om ila št. 11: v. 0,70, pr. 7,00 m. N eznatno odrezana od ceste. Kaže sledove k o p an ja od iste strani. G om ila št. 13: v. 0,30, pr. 6,50 m. N ajb o lj sploščena in najnižja. Izrazitih sledov o dkopavanja zem lje za n asip av an je gomil m ed njim i sam im i ni opaziti. M orebiti izvira od tega dela k a te ri od vzdolžnih žlebov na pobočju o n k raj sta re ceste. K am nitnega gradiva n a površju gomil ali v n jih o v i neposredni bližini ni opaziti n ik je r. Zdi se, da spada grobišče 3 Iz seznam a cerk v en ja šk ih kaplanov ni razvidno, k ateri izmed njih je im el »raziskovalne« am bicije. v rim sko dobo.4 U strezna naselbina je bila p re j v dolinici sami, k ak o r na južnem grebenu nad grobiščem, k er tam ni ustreznih znakov. P ač pa so nasproti grobišča o n k raj dolinice na obronku grebena na gozdnem obrobju sledovi um etno p rire je n ih polic in nasipov. Niže pod njim i izvira dobra pitna voda. Dom ačini im enujejo ves ta predel »pri lubi vodici« (sl. 2). Ime n a j bi nastalo od slučajnega vzklika neke n ek d aj mimoidoče žene, na k ra ju samem pa je b aje bilo nekoč »mesto, ki se je pogreznilo v zemljo«. Domačini spletajo okrog tega razne pripovedke, kakor o jezdecih, ki se ponoči prikazujejo in podobno. Na njiv ah tega predela je zem lja običajne rjav k aste barve in brez najdb. Pač pa kažejo k rtin e m ed gozdom in iz­ virom, k je r je površje že rahlo m očvirnato, črno zem ljo. V bližini sta­ nujoči Ludvik Lah je zatrjeval, da je p re d leti v eni izmed n jih našel koščke opeke in »zelo trdo« malto. Više od tega mesta, že na koncu do­ linice pod C erkvenjakom , je bilo m ed drugo svetovno vojno pri kopanju bazena v globini 1,5 m najdenih p recejšn jo število črepinj neznane sta­ rosti.5 Brengova. Oblo C erkvenjak, OLO M aribor-okolica. Gozdna p a r­ cela št. 724 (KO Brengova), last posestnika M atije Zorka iz Brengove št. 10. (Pril. 3, sl. 4.) Grobišče s 15 gom ilam i je na sredini severnega pobočja grebena, ki p rih aja iz osrednjega cerkvenjaškega h rb ta in se tod spusti v dolino D rvanje. Leži na poševnem pobočju na obrobju z odraslim drevjem po­ raslega gozda, kakih 20 m nad dolino. Gozdu prav ijo domači »na briitofu«. Sicer gručasta skupina gomil daje vtis dveh vrst, potekajočih približno od vzhoda proti zahodu. Južno vrsto tvorijo štiri gomile, teren o n k raj opu­ ščene ceste pa daje slutiti, da so nekoč bile še tam kaj, vendar je pobočje razbrazdano od starih cest in sledovi vzpetinic niso zanesljivi. N ajvečje so na nižjem zahodnem delu, m edtem ko je na nasprotni stran i n ek aj m anjših. P rem er niha m ed 5,7 in- 11,4 m, višina m ed 0,7 in 2,1 m. So okro- glastega obsega in nekoliko sploščene, le gom ila št. 15 je ovalno razvlečena. N ajvečja je na sk rajn e m zahodnem robu in je bila proti koncu II. svetovne vojne delno odkopana zaradi protitankovskega jark a, ki je tekel po po­ bočju tudi preko n je. P rofil pred sredino gom ile je še sedaj očiten in kaže ilnato plast, v k a te ri poteka približno 50 cm pod površjem ta n k a p last nekoliko ožgane zem lje rjav e b arv e z raztresenim i koščki oglja. N em ški vojaki so p ri k o panju ja rk a izkopali v te j gomili stekleno posodo sedaj neznane oblike, ki jo je razbito n ek aj časa h ran il lastnik parcele, a se je nato izgubila. Ta posoda, kak o r tudi v profilu gomile najdene črep in je vrtenih posod iz dobro prečiščene, rd ečerjav k asto pečene gline d atira grobišče v rim sko dobo. N ekaj n ajv išjih gomil je razkopal neznani cerkve- n jašk i kaplan okrog leta 1903 in našel b a je nekoliko glinastih posod, ki so vse izgubljene. 4 D atacija sloni na p rim erjav i z ostalim i grobišči, ki so vsa rim sko- dobna. 5 Ni ohranjeno, zato ni ugotovljivo, ali so pripadale prazgodovin­ skem u obdobju. Gomila št. 1 protitankovskega Gom ila št. 2: Gom ila št. 3: Gom ila št. 4: Gom ila št. 5: ceste. Gomila št. 6: Gom ila št. 7: Gomila št. 8: Gomila št. 9: severne strani. G om ila št. 10: Gom ila št. 11 : Gom ila št. 12: Gom ila št. 13 Gomila št. 14 Gomila št. 15 višina 0,60, prem er 11,40 m. Zahodni del odkopan zaradi jarka. v. 2,10, pr. 10,4 m. D obro ohranjena, v. 2,00, pr. 11,2 m. D obro ohranjena, v. 2,00, pr. 10,4 m. D obro ohranjena, v. 1,70, pr. 9,10 m. Južni del odrezan zaradi opuščene v. 1,17, pr. 8,50 m. K opana od vrha nizdol, v. 1,55, pr. 5,90 m. v. 1,70, pr. 9,00 m. K opana od v rh a nizdol. v. 1,42, pr. 7,30 m. K opana od vrha nizdol, a tudi od v. 1,50, pr. 6,20 m. v. 0,70, pr. 5,70 m. N ajm anjša. v. 1,35, pr. 7,50 m. v. 1,00, pr. 8,40 m. v. 1,35, pr. 7,80 m. v. 1,34, pr. 6,90 in 9,50 m. O valne oblike, deform irana i * Posebnih sledov odkopa zem lje ni opaziti. Na površju tudi ni nobe­ nega kam nitnega gradiva. T eren okrog grobišča ne kaže nobenih poseb­ nosti. K er je grobišče sk o raj n a sredini pobočja, je bila ustrezna naselbina v erje tn o južno od njega na vrhu grebena ali na ugodnem pobočju. Po­ sebnih znakov zanjo ni, pač pa je približno 300 m daleč pred koncem grebena, ki tu zavija nekoliko proti jugu, nizek vrh, ločen od ostalega grebena z lahnim , dokaj ozkim sedlom. V rh im a plato v približni izmeri 50 X 60 m, zelo prim eren za kakšno stavbo. P ovršje ne izdaja nobenih sledov. Brengova, Oblo C erkvenjak, OLO M aribor-okolica. Gozdna p ar­ cela št. 290/1 (KO Brengova), last posestnika F erdinanda Anžela iz Bren- gove št. 67. (Pril. 4, sl. 3.) Na enem izmed grebenov, ki se spuščajo od glavnega cerkvenjaškega h rb ta proti zahodu, je na sredi severnega pobočja 15 gomil. R azporejene so v nepravilni vrsti v sm eri jugozahod—severovzhod vzdolž terasastega roba pobočja, ki se nato niže spodaj spet lagodno položno izteka v dolino. Na obeh straneh om ejujeta teren z gomilami stranski dolinici, ki se za­ je d a ta v greben. V severovzhodnem delu so gomile v gruči, ena sama, n ajv e č ja pa celo pod robom na spodnjem pobočju. Po velikosti jih je mogoče ločiti v dve skupini, vendar so gomile raznih velikosti pomešane m ed seboj. P rem er niha m ed 5,5 in 13 m, višina pa m ed 0,30 in 1,45 m. Po obliki so okroglaste in sploščene. Skoraj vse je razkopal od vrha nizdol le ta 1864 tedanji lastnik Jakob Hanžel, da bi pridobil kam nito gradivo za grad n jo kleti. Stene te kleti, ki sicer ni grajena samo iz tu pridoblje­ nega kam enja, kažejo uporabo plošč debeline do 25 cm, večinoma p re­ lom ljenih na dva ali več delov. So iz školjkovitega apnenca, čigar največje in n ajb liž je nahajališče je v Oseku. Ni ugotovljivo, ali je bilo pri kopanju zapaženih tudi k a j drugih n ajd b in ali so bile te k d aj hranjene. Gomila Št. 1: višina 0,70, prem er 5,50 m. N ajm anjša. Gomila št. 2: v. 1,20, pr. 9,40 m. K opana od zgoraj nizdol. Gomila št. 3: v. 1,40, pr. 9,50 m. K opana od zgoraj nizdol. Gomila št. 4: v. 0,85, pr. 6,20 m. Gomila št. 5: v. 1,10, pr. 7.90 m. K opana od zgoraj nizdol. Gomila št. 6: v. 1,00, pr. 7,80 m. Kopana od zgoraj nizdol. Gomila št. 7: v. 1,20, pr. 10,80 m. K opana od zgoraj nizdol. Gomila št. 8: v. 1,00, Pr. 8,10 m. K opana od zgoraj nizdol. Gomila št. 9: v. 1,35, pr. 9,40 m. K opana od zgoraj nizdol. Gomila št. 10: v. 1,10, pr. 8,50 m. Kopana od zgoraj nizdol. Gomila št. 11: v. 0,30, pr. 6,65 m. Gomila št. 12: v. 0,70, pr. 7,00 m. Gomila št. 13: v. 1,20, pr. 8,50 m. K opana od zgoraj nizdol. Gomila št. 14: v. 1,45, pr. 10,60 m. K opana od vrha nizdol. Gomila št. 15: v. 0,80, pr. 13,00 m. K opana od zgoraj nizdol. P ri severovzhodni gruči gomil je m estom a opaziti sledove k o p an ja zem lje v obliki p litvih jarkov, ki ob ro b ljajo nek atere gomile. Zem ljo za gomilo št. 15 so nakopali k a r v robu pobočja, ki kaže tako očitno sled. jam e prekopanih gom il so globoke do 0,7 m in sedaj že porasle z mahom. Med terenske posebnosti v bližini grobišča spada edino um etno izravnan plato v širini približno 15 m, ki je nedaleč od grobišča na vzhodnem robu pobočja, koder sega v an j stranska dolinica. Plato je delom a usekan v po­ bočje, deloma pa n asu t na njem in kaže blizu robov rah le vzpetine, k i bi mogle biti ruševine zidov neznane stavbe. N aselbina, ki ji grobišče p ri­ pada, je ležala bržčas n ek je na grebenu, sa j je pobočje z gom ilam i z dokaj strm im robom ločeno od dolinice pod njim . Po kam nitnih ploščah običajne vrste pokopa smemo grobišče d atirati v rim sko dobo. Grabonoš, Oblo Ivanjci, OLO L jutom er. Gozdna p arcela št. 593 (KO Grabonoš), last posestnika Jakoba K lem enčiča iz G rabonoša št. 8. (Pril. 5, sl. 7.) T roje nizkih sploščenih gomil enake velikosti je na ploskem odrastku enega vzhodnih grebenov cerkvenjaškega področja, že - skoraj docela v ščavniški dolini. Leže v ravni vrsti v sm eri jugozahod—severovzhod. V prem eru m erijo približno 9 m, v višino pa do 0,8 m. Vse tri so odkopane od zgoraj nizdol, ven d ar so jam e zelo plitke. Po pripovedovanju dom a­ činov je lastnik p re d vojno pri p o d iran ju hrastov, ki so rasli na gomilah, in izkopavanju štorov, naletel v sred n ji gom ili na obdelane kam ne. G ra­ divo iz devet tam izkopanih kam nov n a j bi bilo uporabljeno p ri g rad n ji hiše kovača Janeza K ocm uta v G rabonošu. P ri izkopavanju kam nov so bile b a je najd en e tudi črep in je črne barve, ki bi skupno s ploščam i utegnile prip ad ati rim skem u obdobju. Gom ila št. 1: višina 0,80, prem er 9,10 m. O dkopana od zgoraj in od strani. Gomila št. 2: v. 0,80, pr. 9,70 m. O dkopana od zgoraj. Gomila št. 3: v. 0,65, pr. 9,40 m. O dkopana od zgoraj. Ni ugotovljivo, k je je bil zaselek, k i mu gomile pripadajo. Nizek h rb e t se proti vzhodu lahno izteče v dolino, na obeh pa ga v plitkih do­ linicah obdajata m ajhna potočka. N ajn arav n ejša povezava s seliščem bi to rej kazala vzdolž h rb ta proti zahodu. G ozdnato pobočje im a ledinsko im e Kam enščak. Grabonoški vrh, Oblo C erkvenjak, OLO M aribor-okolica. Po­ p re j gozdna parcela št. 710/2 (KO Cogetinci), last sester A nželj iz Grabo- noškega vrha št. 32 — in gozdna p arcela št. 710/1 (KO Cogetinci), last posestnika Jakoba K lem enčiča iz Ivanjcev. (Pril. 6, sl. 5 in 6.) Grobišče je vrh grebena, ki se polagom a spušča proti vzhodu, na obrobju gozda tik ob k ra je v i cesti C erk v en jak —G rabonoški vrh in gozdni cesti, vodeči vzporedno približno 35 m severneje. Obe veže pošev počez opuščena gozdna cesta in z nastalim usekom trg a h rb et grbena. Gomile so bile opažene samo na prostoru m ed cestam a in sicer prve štiri na tri­ kotnem parobku, ostali veliki dve pa na ostalem delu gozda pred sadov­ njakom . Zahodno od n jih na pobočju ni vidnih sledov drugih gomil; če p a so bile na vzhodu še izven gozda k d a j izravnane, ni bilo mogoče iz­ slediti. Od prvih štirih sta bili v času ogleda o h ran je n i samo še vzhodni obrobji dveh gomil, ki sta bili skupno z ostalim a dvem a že uničenim a m anjšega obsega. Tudi obe veliki gomili sta na v rh u že razkopani, v gomili št. 5 so vkopani celo vojaški rovi. Med kopanjem v času druge svetovne v o jn e so prišle na dan različne črepinje, k i so sedaj izgubljene, v stenah ja rk o v pa ni bilo opaziti nobenih sledov. P rvi dve zahodni gomili sta bili prekopani v jeseni. Y n jih so bile kam nitne plošče ta k ih izm er, da jih A nželjeve sestre niso m ogle izkopati, tem več so jih dale razstreliti. Med ploščam i so domači, ki niso slutili nobenih najd b , opazili naslednje p redm ete: a) v celoti o hranjen lonček iz dobro prečiščene, rum enkastordeče pečene gline s površino sivorjavkaste barve. V rtena posodica im a v obliki polne noge izdelano dno, tru p pa zaobleno p reh a ja v v rh n ji del z odebe­ ljen im robom. Sledovi v rte n ja vidni znotraj, a tu d i zunaj pri dnu posode. D ebelina ostenja 3—6 mm. Višina lončka 8,2, p rem er oboda 7,6, dna 4,4, u stja 6 cm. Sedaj v P okrajinskem m uzeju M aribor, inv. št. A 1381. T. 1/3; b) fragm ente krožnika iz ponarejene te rre sigillate z deloma še ohra­ n je n o rdeče izglajeno površino. Nizko koničasta obročasta noga je nosila ostenje, od katerega je o hranjeno le n e k a j fragm entov p ri dnu. D ebelina o sten ja od 6 mm nizdol. P rem er noge 8,6, višina noge 11 mm. Sedaj istotam , inv. št. A 1382. T. 1/4; c) bronast novec neznanega v lad arja, močno izlizan, »brez sledov n ap isa ali podobe«, izgubljen. P ri n ad aljn jem k o p an ju letošnjo pom lad so v gomili št. 3 naleteli na k am n itn e plošče v približni izm eri: 1—1,5 m dolge, 0,8 m široke in do 25 cm debele. Bile so v različni legi druga preko druge do globine 1,9 m, segale p a so 0,4 m pod vrh gomile. O blika grobne celice, ki so jo tvorile, ni bila več ugotovljiva. Med ploščam i so opazili domači n ek a j kosti, ki so jih delno zbrali. P ripadajo nogam m rtveca in sicer delom piščali, golenice in stegnenice. D ruge kosti niso ohranjene, niti ni bilo mogoče o n jih k aj izvedeti. Razen tega so iz te gomile zbrali še dvoje predm etov: a) bronasto čebulasto fibulo običajnega tipa. Levi k ra k izvihan, desni odlom ljen, večji del igle m anjka. P ovršina je slabše ohranjena, zak lju ček noge odlom ljen. Na ploščati nogi je po sredini potekala zobčasta črta, na obeh koncih pa so bili skledičasti krožci, sed aj kom aj vidni. Med krožci na koncu noge je eden v sredini segal nekoliko više. Močno zaokrožen locenj rom bičnega p resek a je reliefno okrašen z dvem a plastičnim a valov- nicam a m ed obrobnim a črtam a. T udi h rb ta k rak o v sta okrašena s prečnim i vrezi. Č ebulasti glavici na zak lju čk u k rak o v sta po površju poškodovani, tre tja na zaključku igle je o h ran jen a bolje. D olžina fibule 9,2, noge ca. 4, k rakov 5,8, prem er glavic 1,4, višina loka 3 cm. Sedaj istotam , in v en tarn a št. A 1383. T .I, 1; b) fragm ente o ljen k e iz dobro prečiščene rdečkasto pečene gline. D okaj grobo izdelana. Dno rahlo pridvignjeno. V rhnja plošča valovito p re h a ja v osredje z odprtino in ni okrašena. O d držaja o h ran jen le za­ četek. P rem er 8,4, višina 3,2, prem er dna 4,2 cm. Sedaj istotam , in v e n tarn a št. A 1384. T. I, 2. V gom ili št. 4 dom ači niso našli nobenih predm etov. O gled prek o p an e zem lje je ugotovil n e k a j črepinj večje neznane posode, n arejen e iz močno peščene gline z drobnim i zrnci sljude, ki so se po barvi kom aj ločile od prekopane zem lje. Pečene rum enkastosivo, površina močno razjedena. S edaj istotam , inv. št. A 2125. K am nitne plošče so prav tako segale do 0,4 m p o d površje gomile, ležale v n eu rejen i legi in bile ob ogledu že uničene. Pač pa so bili ob robu gomile še o h ran jen i sledovi oglja v globini do 1,3 m. O h ra n je n a plast oglja, ki se je v steni profila km alu oblo končala, je bila debela 3 cm, v p rem eru pa je m erila še 40 cm. Kopači so izjavili, d a je segala proti proti zahodu in je im ela vsaj 1 m prem era. V kom paktni plasti o g lja so bili tudi drobci poapnenih kosti. K er so bila tla okrog n je in pod n jo rdeče ožgana, gre očitno za kurišče v višini tal pred n asutjem gomile, ki izvira bodisi od sežiga m rtveca neposredno ob gomili, ali pa za obredni sežig darov ob pokopu. K am nitne plošče v gom ilah p rip ad ajo trd em u litavskem u apnencu, ki j e m oral b iti kopan n e k je v bližini, ali celo neposredno ob grobišču. O d­ kopani profil kaže, da so neobdelani kam ni enake vrste po vsej širin i pod obem a gomilama, zak o ren in jen i v trd e m ivkastopeščene plasti. G om ili se dvigata le nad osrednjim jarkom , k i pa je sed aj nekoliko zasut z zem ljo izza odkopavanja velike gomile. Tla, na k a te rih sta nastali, so sedaj eno­ vita in ob spodnjih kam nih močno sestav ljen a iz močno stisnjene m iv­ kastopeščene plasti, v k ateri so vidne proge usedlin, izvirajoče od vode ali m eje slojev. E notnost plasti vse do ru še močno zabrisuje prehode. Gom ila št. 1: ni o h ran jen a, prem er po spom inu očividcev ca. 7 m. Gom ila št. 2: ni o h ranjena, prem er ca. 6,5 m. Gom ila št. 3: delno ohranjena, p rem er ca. 7,5, višina do 0,8 m. G om ila št. 4: delno o h ranjena, prem er ca. 6,5, višina do 0,7 m. Gom ila št. 5: p rem er 14,5, višina 2,1 m. N a v rh u vkopana do globine 1 m, od zahodne stra n i vodi vanjo v isti globini strelski rov. Gom ila št. 6: prem er 11,7, višina 1,65 m. Na v rh u vkopan vanjo strel­ ski zaklon. Sledov odkopa zem lje neposredno ob obeh velikih gom ilah ni najti. V erjetno je bila odkopana na obeh stran e h gomil s' p ričenjajočih se po­ bočij, koder je na severni stran i teren vzdolž gom il še sedaj rahlo po­ globljen. T erenskih značilnosti, ki bi jih bilo mogoče vezati na grobišče, blizu gomil ni. Z izjem o do ostalih grobišč v tem področju je doslej prekopane gom ile na G rabonoškem v rh u z najdenim i predm eti mogoče dovolj za­ nesljivo d atirati. Za časovno opredelitev je najpom em bnejša čebulasta fib u la T. I, 1, k i v b liž n ji okolici Slovenskih goric,6 n iti v Sloveniji7 ni ta k o redka, tipno pa je raz širjen a po širokem obm očju rim ske province P an o n ije in obrobnih predelov.8 N ajbližje istovetne prim ere poznam iz Poetovia,9 k dataciji p a pom aga tudi skoraj en ak a fibula, n ajd en a v opečnem grobu v D unapentele skupno z novci, k i jo o p red elju jejo v drugo polovico 4. stoletja n. d.1 0 K er gre za dom ač razvoj provincialnih oblik na d o k aj širokem področju, je upravičeno d atirati grabonoško fibulo m orda z m ajhno zakasnitvijo v isto obdobje. Tipološko prip ad a končni fazi dru g e stopnje razvoja te vrste fibul, predvsem glede n a dokaj debele in izrazito čebulaste gumbe, k ra te k in visok locenj te r daljšajočo se nogo.1 1 K eram ični predm eti nudijo slabo osnovo za časovno opredelitev. L onček T. I, 3 je m ed rim skodobno keram iko iz obm očja P oetovia zelo redek. Bližnjo prim ero nudi lonček G. B. 3292 iz Z gornje H ajdine,1 2 ki m u je soroden predvsem po d o k aj nizki legi oboda in širokem u stju z odebe­ lje n im profiliranim robom . Se bližjo prim erjav o omogoča lonček inven­ ta rn a št. 3041 iz Zgornjega B rega,1 3 ki im a obod pom ak n jen nekoliko više, dno pa oblikovano v m asivno konično nogo. P rv i se raz lik u je po nizkem obročastem dnu, drugi pa po višjem koničastem gornjem delu s pošev izvihanim robom. Posodice z obliko lončka iz Z gornjega Brega o p red elju je Schörgendorfer kot oblikovno domače tipe v 2. stoletje.1 4 K er gre v tem p rim eru za dom ač izdelek, ki se le n a slan ja na u sta lje n e tipe, spada n a j­ v e rje tn e je glede na isto najdišče časovno v bližino fibule. F ragm entirana o ljen k a T. I, 2 je lokalni izdelek dokaj grobe oblike. N jen spodnji del je bil n a re je n z lončarskim kolovratom , v rh n ja ploščica 6 Prim . v zbirki M estnega m uzeja v P tu ju iz P oetovija inv. št. 1019, 3049, 3051 in 3052. N ekaj tu d i v P okrajinskem m u zeju v M ariboru, nein- ventarizirano. 7 Prim . v zbirki N arodnega m uzeja v L ju b lja n i iz Emone, Neviodu- num a-D rnovega in K ranja. 8 I. Kovrig, Die H au p tty p en der kaiserzeitlichen F ibeln in Pannonien, D issertationes Pannonicae, B udapest 1937, str. 80—83. 9 V P okrajinskem m uzeju v M ariboru, inv. št. GZM 2274, v Mestnem m uzeju v P tu ju inv. št. 1019. 10 I. Kovrig, istotam , str. 128, T. XXXYI, 3. 1 1 I. Kovrig, istotam , str. 125—126. 1 2 V P okrajinskem m uzeju v M ariboru. 1 3 Y M estnem m uzeju v P tuju. 1 4 A. Schörgendorfer, D ie röm erzeitliche K eram ik der O stalpenländer, 1942, str. 144, T. 17, 230, iz N ižje A vstrije. in d ržaj pa nanj posebej prilepljeni. Zato je časovno določljiva le v toliko, kolikor jo o p red e lju je jo ostali predm eti istega najdišča. To v elja tudi za fragm entiran krožnik iz p o n arejen e te rre sigillate, ki je za G rabonoški vrh uvožen predm et. I v a n j c i , O blo Ivanjci, OLO L jutom er. Gozdna parcela št. 488 (KO Ivanjci), last posestnice A lojzije D om anjko iz Ivanjcev št. 14. Gozdna p arcela št. 487 (KO Ivanjci), last posestnika Jožeta V ogrina iz Ivanjcev št. 6. (Pril. 7, sl. 8.) V gozdu z ledinskim im enom Ivanjščica, ki se razprostira vzdolž ceste Iv an jc i—L jutom er, je na njegovem južnem obro b ju na dokaj zravnanem področju 10 gomil. R azporejene so v dveh nep rav iln ih vrstah v sm eri severozahod—jugovzhod, ki ju loči do 6 m široka, zlasti v vzhodnem delu dokaj poglobljena trasa opuščene ceste. N a zahodnem delu se tra sa raz­ širi in dvigne, m edtem ko poteka pro ti vzhodu n ek a j časa precej globoko, dokler ji skoro docela ne zapre poti gom ili podobna vzpetina s platojem na vrhu. K er so gom ile razporejene ob te j trasi tako, da so n a severni stran i večje, na ju žn i pa m anjše in niso od n je n ik je r poškodovane, niti ni opaziti sledov uničenih gomil, je možno, da je tod potekala cesta že v času, ko so gomile n astajale. Zanimivo je tu d i severno obrobje terase, ki je proti vzhodu vedno višje nad poglabljajočo se cesto — ja rk o m in po zadnji gomili izoblikovano nekako te ra sasto z vm esnim i ja rk i. Višina gomil niha m ed 0,25 in 2,10 m, p rem er m ed 6,5 in 15 m. P ri p o d iran ju sm rek, ki so rastle na gom ili št. 1, je la stn ik leta 1942 p ri izkopavanju štora n a ­ letel na obdelano ploščo, b aje iz školjkovitega apnenca. C estar Jože Cuš iz Sovjaka št. 54 je ob te j p rilik i našel poleg plošče tudi n ek aj oglja in črepinje, ki so bile »sivkaste barve, dokaj debele, okrašene z valovito črto«. Gomila št. 1: višina 2,10, prem er 14,50 m. Na v rh u odkopana. Gom ila št. 2: v. 1,30, pr. 13,00 m. O dkopana na vrhu iz dveh strani. Gom ila št. 3: v. 1,30, pr. 11,00m. Na v rh u sledovi odkopavanja. Gom ila št. 4: v. 2,10, pr. 15,00 m. Na v rh u sledovi odkopavanja, sicer dobro ohranjena. Gom ila št. 5: v. 0,25, kr. 6,5 m. N ajm anjša. Gom ila št. 6: v. 0,90, pr. 8,50 m. Gom ila št. 7: v. 1,10, pr. ll,00m . Gom ila št. 8: v. 0,70, pr. do 8 m. D eform irana n a ovalno obliko. Gom ila št. 9: v. 0,60, pr. 8,00 m. Na ju ž n i stran i odkopana. Gom ila št. 10: v. 1,30, pr. 11,50 m. Na severovzhodni strani sk o ra j do polovice odkopana. Mesto odkopavanja zem lje ni očitno, v k o lik o r ni bila kopana v vm es­ nem ja rk u . Zanimiv je močno sploščen k u p zem lje ovalne oblike m ed gom ilam a št. 1 in 2 in traso ceste, ki m orebiti p red sta v lja razkopano in deform irano gomilo. Podoben pojav je bil opažen m ed gom ilam a št. 3 in 4 in cesto, k je r ima ta k k u p bolj okroglasto obliko in mogoče isto poreklo. N i bilo ugotovljeno, kdo je kopal v načetih gom ilah. U strezna naselbina je m orala b iti v sm eri pro ti Ivanjcem . to je n a severni stran i grobišča, ali pa n a vzhodu o nkraj d anašnje ceste na vzpetinah, k i nudijo na pogled ugodno mesto. Na južni in zahodni strani poteka plitva m okrotna dolinica, ki tako m ožnost izključuje. Časovno je grobišče gotovo rimskodobno. Osek, Oblo G radišče v Slovenskih goricah, OLO M aribor-okolica. G ozdna parcela št. 848 (KO Osek), last posestnice M arije Š trakelj iz Oseka št. 4. (Pril. 8, sl. 9 in 10.) Po vsej v erjetnosti najobsežnejše gomilno grobišče v Slovenskih goricah leži na iztekajočem se h rb tu grebena, k i poteka spočetka vzhodno- zahodno ob cesti Cogetinci—G radišče, nato pa se p ri križišču proti D rvanji obrne proti ju g u in se še n ek a j sto m etrov dviga nad dolino D rvanje. To pobočje je znano po tem , da v njegovih n edrih lom ijo školjčni apenec, poglavitno stavbno gradivo v te j pokrajini. V rsta opuščenih kam nolomov od rim ske dobe dalje se v ije ob pobočju in tvori am fiteatralne useke in globoke ja rk e vse do južnega konca grebena. N ajju žn e jši del grebena je posajen s 50 gomilami, m orebiti pa je tu in tam k ak šn a že uničena. G ro­ bišče je mogoče — kot je to opaženo tudi p ri drugih m anjših grobiščih1 5 — ločiti v dve polovici: južno, k je r stoje gomile v dveh vrstah v sm eri sever—ju g in severno, ki jo sestavlja na vzhodu gruča večjih, na zahodu pa m anjših in najm an jših gomil. D okler ni znana vsebina grobov, je težko pripisovati tem u razporedu k ak poseben pom en, ki pa je, bodisi v socialnem , bodisi v kronološkem smislu, gotovo obstajal. Gomile severne skupine prerašča gozd z odraslim in m lajšim d rev jem (sl. 10), na jugu pa je gozd že izsekan in so na planem (sl. 9). Višina niha m ed 0,25 in 2,20 m, prem er m ed 3,2 in 10,2 m. Zlasti gomile v osrednjem delu so ohranile ko­ pasto obliko, p ri k a te ri višina o h ran ja pravo raz m erje s prem erom . Od celotnega števila jih je 36 že prekopanih, povečini z vrh a nizdol, dvoje gom il pa je od strani načel usek gozdne ceste, ki p elje m ed zgornjo sku­ pino na severu iz grebena v dolino. R azkopane gom ile so delo om enjenega k ap lan a v C erkvenjaku, po izjavi lastn ik a parcele b a je za starine vnetega F ra n ca Ploja, ki je tod kopal pred približno 50 leti. Gozd sam nim a nobenega ledinskega im ena. G om ila št. 1: višina 1,30, prem er 10,20 m. O dkopana na vrhu. Gom ila št. 2: višina 1,90, prem er 10,00m. O dkopana na vrhu. Gom ila št. 3: v. 1,80, pr. 9,80 m. O dkopana n a vrhu. Gom ila št. 4: v. 1,60, pr. 8,20 m. N epoškodovana. Gom ila št. 5: v. 1,20, pr. 3,90 m. Se n aslan ja n a gomilo št. 4. G om ila št. 6: v. 1,00, pr. 7,50 m. N epoškodovana. G om ila št. 7: v. 0,90, pr. 6,10 m. O dkopana n a vrhu. G om ila št. 8: v. 1,50, pr. 7,40 m. O dkopana n a v rh u z dveh strani. G om ila št. 9: v. 1,40, pr. 8,50 m. O dkopana na vrhu. G om ila št. 10. v. 1,10, pr. 6,00 m. N edotaknjena. G om ila št. 11: v. 0,60, pr. 7,10m. O dkopana n a vrhu. G om ila št. 12: v. 1,90, pr. 6,80 m. O dkopana od vzhodne strani. G om ila št. 13: v. 0,80, pr. 7,80 m. O dkopana na vrhu. G om ila št. 14: v. 1,20, pr. 5,30 m. Cela. 1 5 Prim . grobišča v A ndrencih, pril. 2 in Brengovi, pril. 4. Gomila št. 15: v. 2,30, pr. 7,70 m. O dkopana na vrhu. Gom ila št. 16: v. 1,30, pr. 6,10 m. O dkopana na vrhu. Gom ila št. 17: v. 1,70, pr. 7,80 m. O dkopana na vrhu in z južne strani. Gom ila št. 18: v. 0,90, pr. 6,10 m. O dkopana na vrhu. Gom ila št. 19: v. 0,30, pr. 5,80 m. O dkopana na sredini. G om ila št. 20: v. 1,00, pr. 6,30 m. O dkopana na vrhu. Gom ila št. 21: v. 0,80, pr. 5,10 m. O dkopana na vrhu. Gom ila št. 22: v. 1,60, pr. 6,50 m. O dkopana na vrhu. Gom ila št. 23: v. 0,25, pr. 4,10 m. O dkopana na sredini. G om ila št. 24: v. 0,30, pr. 5,80 m. O dkopana na sredini. Gomila št. 25: v. 0,50, pr. 3,20 m. N edotaknjena. Gomila št. 26: v. 0,55, pr. 4,10 m. K opana n a sredini. Gom ila št. 27: v. 0,30, pr. 4,50 m. K opana n a sredini. Gomila št. 28: v. 0,40, pr. 4,10 m. N epoškodovana. Gom ila št. 29: v. 0,80, pr. 4,50 m. K opana na sredini. Gomila št. 30: v. 0,40, pr. 4,00 m. N edotaknjena. Gomila št. 31: v. 0,80, pr. 4,90 m. Cela. Gom ila št. 32: v. 0,70, pr. 5,00 m. Na zahodni stran i odkopana vsled ceste. Gom ila št. 33: v. 1,50, pr. 7,40 m. O dkopana na vrhu. Gom ila št. 34: v. 0,90, pr. 5,90 m. O dkopana n a vrhu. Gomila št. 35: v. 1,20, pr. 6,10 m. O dkopana n a vrhu. Gomila št. 36: v. 0,80, pr. 4,80 m. Na vzhodni stran i načeta od ceste. Gom ila št. 37: v. 0,90, pr. 4,50 m. N edotaknjena. Gom ila št. 38: v. 0,80, pr. 4,50 m. Cela. Gomila št. 39: v. 1,30, pr. 7,00 m. N epoškodovana. Gomila št. 40: v. 1,10, pr. 7,10 m. K opana n a vrhu. Gom ila št. 41: v. 1,10, pr. 8,60 m. K opana n a vrhu. . Gom ila št. 42: v. 1,30, pr. 8,30 m. K opana na vrhu. Gom ila št. 43: v. 1,50, pr. 7,00 m. K opana na vrhu. Gom ila št. 44: v. 1,80, pr. 8,80 m. K opana zgoraj od strani. G om ila št. 45: v. 1,50, pr. 7,10 m. K opana na v rh u in od vzhodne strani. G om ila št. 46: v. 1,60, pr. 7,70 m. K opana n a vrhu. Gom ila št. 47: v. 2,00, pr. 8,40 m. K opana na vrhu. Gom ila št. 48: v. 2,20, pr. 8,00 m. K opana na vrhu. Gom ila št. 49: v. 1,00, pr. 6,70 m. K opana na vrhu. Gom ila št. 50: v. 1,90, pr. 8,00 m. K opana na vrhu. Na nek aterih m estih so opazni sledovi k o p an ja zem lje za n asip av an je gomil. O krog gomil št. 32, 33, 43, 42 in 41 je zaradi obrobnega k o p an ja izoblikovan m ajhen greben, ki ga je nekoč gozdna cesta p rese k ala na dvoje. P ri južnih gom ilah št. 1—11 pa je n a zahodnem robu izkopan p rav cat ja re k v širin i 6 m, ki poteka neposredno ob zahodnih gom ilah. N epoškodovani del pobočja zahodno od ja rk a daje danes vtis nasipa, po k a ­ terem vodi kolovoz. R azkopanost večine gom il bo verjetno za vselej prepre­ čila podrobnejše raziskovanje starostne dobe in sm otrov razporeda. O kakšnih n ajd b ah ni mogoče nič izvedeti. N a v rh u gom ile št. 39 štrle iz zem lje kam nitne plošče iz školjkovitega apnenca, ki delajo vtis, kakor da potekajo v pravokotni smeri. Tako bi utegnile tvoriti stene grobne celice, katere pok ro v je izgubljen ali uničen. V profilu od ceste načete gomile št. 32 so bile poleg raztresenih koščkov oglja n ajdene črep in je posod, narejenih iz izvrstno prečiščene sivo pečene gline in izdelanih na lončarskem kolo­ v ratu . V profilu enako poškodovane gomile št. 36 pa je bil 25 cm pod vrhom bolj ob obrobju najd en fragm ent dna večje posode, n arejene iz črno pečene, z grobim peskom m ešane gline, ki je im ela 1,5 cm debelo dno, 1,2 cm debelo ostenje in močno hrapavo površino sivordečkaste barve. Te n a jd b e d atirajo grobišče v eno izmed rim skih obdobij. Iz r e d n i obseg g ro b išč a je sam po se bi p r e s e n e tljiv , to d a r a z u m l j iv , če u p o š te v a m o , da je p r ip a d a lo n a s e lb in i k a m n o s e k o v , k i so n a za h o d n ih p o b o č jih g re b e n a lo m ili a p n e n e c . V e r j e t n o je , d a g re v e lik o šte v ilo gom il p r e j p rip is a ti d o lg o tr a jn e jš i, k o t pa o b s e žn e jš i n a s e lb in i. T a je m o ra la b iti s e v e rn o o d grobišča n a p r o t i ju g u spu šča jo če m se h r b t u , a li pa n a p re d v e tr o m z a v a r o v a n ih p o lic a h za h o d n e g a p o b o č ja . P r e g le d te ga te re n a n i da l z a d o v o l j iv i h re z u lta to v n iti glede te re n s k ih o b lik , n iti a rh e o lo š k ih n a jd b . N a n j i v a h ene izm e d t a k i h p o lic , že b li z u k r ižiš č a d a n a š n jih cest, je b ila n a jd e n a č re p in ja , k i b i m o r e b iti p o ja s n je v a la ta k o n a s e lite v . N e p o s re d n o p o d grobiščem n a za h o d n i s tra n i je tre n u tn o u p o r a b lja n i k a m n o lo m la s tn ik a p a rc e le , k i je že p o vse m n a k r a j u g re b e n a . O d to d p r o t i se v e ru se v p o ­ b o č je za je d a d o k a j o z k a in d o lg a g lo b e l, k i s s v o jo le g o k a ž e , da je sta­ re jš a öd vseh p o zn e jš ih u s e k o v n a d n jo , n a s ta lih od s re d n je g a v e k a d a lje . U p r a v ič e n o je s k le p a ti, da g re z a lo m lje n je k a m n a v času t r a ja n ja g ro ­ b išč a . V s e p o d ro č je z a s lu ž i sp rič o te ga p o d ro b n e jš i p re g le d , da b i b ila o d k r ita n a s e lb in a , k a k o r t u d i cesta, k i je od k a m n o lo m o v p e lja la k eni iz m e d p ro m e tn ih p o ti s k o z i S lo v e n s k e go rice o d P t u j a do R a d g o n e . Z a to p o t p r ič a jo p o le g o se ških g o m il tu d i n a jd b e k a m n ite g a s a rk o fa g a v T r o t - k o v i ,1 6 1 7 1 8 »n e g o v s k ih « č e la d v Ž e n j a k u 17 in g o m ile v o k o lic i D r v a n j e (p re j S v . B e n e d ik t ).1 8 Stara gora, O blo Videm ob Ščavnici, OLO L jutom er. Gozdna p arc ela št. 107 (KO Terbegovci), last posestnice M arije D om anjko iz Stare gore št. 3. (Pril. 9, sl. 11.) Gomilno grobišče je v dobršni m eri uničeno. V svojem prvotnem obsegu je segalo iz navedene parcele preko d anašnje gozdne ceste proti vzhodu na pobočja, ki so danes sprem enjena v vinograd. Ob p rilik i rigo­ la n ja za vinograd okrog leta 1920 so tudi uničili tam ošnje gomile. Morebitne opažene n ajdbe so bile nato izgubljene. Po izpovedi ce sta rja Jožeta Čuša iz S ovjaka št. 64 so v eni izm ed n jih našli oglje, lonec in zlato (?) iglo ali zaponko, ki jo je nato n ek a j časa še u p o rab ljala n ek d a n ja lastnica, sedaj že u m rla Ana K reft. D anes je n ek d aj K reftovo vzhodno pobočje z vino­ g rad i razdeljeno m ed dva lastnika. Na nižjem severnem delu pobočja 16 S e d a j v P o k r a jin s k e m m u z e ju v M a r ib o r u . 17 M e d š te v iln o lite r a tu r o o te h n a jd b a h p r i m . p re d v s e m P . R e in e c k e , D e r N e g a u e r H e lm fu n d , 32. B e ric h t d e r R ö m is c h -G e rm a n is c h e n K o m m is ­ sio n 1942 (izšlo 1950), s tr. 117—195. 18 N e k a j p re d m e to v i z rim s k e g a o b d o b ja v P o k r a jin s k e m m u z e ju v M a r i b o r u , i n v . št. A 439—444. enega izm ed n jiju , Ivana Klem enčiča, so našli pred vojno kam nito ploščo iz litavskega apnenca v obliki nepravilnega pravokotnika (sl. 12). Do 20 cm debela, 90 cm široka in 120 cm dolga plošča je sedaj pred hišo posestnika Kocm uta v Vidmu ob Ščavnici in je tren u tn o edini dokaz oblikovanja grobnih celic v gom ilah. Število in razpored uničenih gomil nista ugotov­ ljiva. Še o hranjen del grobišča obsega 7 m an jših gomil, k i leže n a dokaj strm em severnem pobočju grebena Stare gore. Štiri izm ed n jih so v ločeni skupini, na njihovih obrobjih pa niže še dve, nekoliko više p a v plitvi kotanji, delom a odkopana še ena. Višina niha m ed 0,3 in 0,7 m, p rem er m ed 5,5 in 9,9 m. Vse so močno sploščene in delom a deform irane. Gom ila št. 1: višina 0,6, prem er 9,7 m. Od južne stran i iz sm eri ceste odkopana deloma še p reko sredine. V pro filu razen raztresenega oglja ni videti najdb. M orebiti ni gomila? Gom ila št. 2: v. 0,4, pr. 7,5 m. Gomila št. 3: v. 0,6, pr. 5,7 m. Gomila št. 4: v. 0,6, pr. 7,5 m. Na vrhu ko p an a v novejšem času. Gom ila št. 5: v. 0,3, pr. 9,9 m. V sredi kopana. Gom ila št. 6: v. 0,4, pr. 5,5 m. Na jugozahodni stran i odkopana zaradi m ejnega ja rk a . Gom ila št. 7: v. 0,5, pr. 5,7 m. Na spodnjem severnem delu v novejšem času vkopana jam a. G om ila po pobočju navzdol razvlečena. G robišče je sedaj porastlo z odraslim , p rec ej razredčenim gozdom. M esta za odkop zem lje niso opazna, k ar p ri nizkih gom ilah ne preseneča. V gomili št. 7 je bilo v stenah odkopane jam e n ajd en ih n ek aj črep in j posod iz rdeče pečene, dobro prečiščene gline, k ak o r tu d i frag m en tiran a človeška stegnenica. Sodeč po dosedanjih n ajd b ah , je pripadalo grobišče rim skem u obdobju.1 9 U strezna naselbina je n a jv e rje tn e je b ila nad njim na pobočjih S tare gore, utegnila pa bi b iti tudi spodaj v dolini. L ju d je govore, da je na m estu, k je r stoji danes dom ačija Ivana K lem enčiča, nekoč b ila »rim ska postaja«. H iša stoji n a m anjši um etno p rire je n i terasi (sl. 15), ki bi utegnila biti k d ajk o li obcestna postojanka. L astnik pravi, da je našel p ri k o p an ju na te j terasi še ostanke starih zidov, ki pa sedaj niso več vidni. »Rim ske ceste« M edtem ko v oseškem predelu ni uspelo izslediti izročil o »rim skih« cestah, je trasa ta k e ceste dom ačinom dobro znana na vzhodnem delu cerkvenjaškega g ričevja, koder se poslednji obronki iztekajo v ščavniško dolino. Nedaleč od S tare gore in om enjene »rim ske postaje« se v zaselku Jam na od današnje v sm eri severozahod—jugovzhod orientirane m edkra­ jevne ceste Videm—L jutom er, cepi na početku že močno opuščena vaška cesta nenavadne širine 5—6 m. Spočetka teče p ro ti zahodu, k a k o r da bi p rih a ja la preko d an a šn je ceste iz vzhodne sm eri, nato pa zav ije pro ti 1 9 Gom ile je p rv i odkril lokalni »raziskovalec« kap lan V rb n jak okrog 1850. F. Kovačič, L jutom er, 1926, str. 5, op. 3. jugozahodu, koder je še danes u porabljana in negovana (sl. 13). Temu p red e lu pravijo domačini »rimska« cesta, razlog za to pripadnost pa vidijo v nenavadni širini cestne trase, ki je za običajne k raje v n e ceste neobi­ čajna. Cesta nam reč pelje iz Jam ne proti gozdnatem u hrbtu, poseljenemu v pretežnem osrednjem delu z zaselki Sovjak. Že p red vstopom v gozd, v nizki dolinici pred pričetkom pobočja, se širina trase kakor tudi cesta sam a izgubi. M edtem ko kolovozi zav ijajo na levo in desno, je v ne­ posredni sm eri trase opazna p rerasla sled n ek d an je ceste, k i km alu zavija v spočetka globljem opuščenem useku navkreber, nato pa je tudi ta usek vedno plitvejši in postane tra sa neopazna. D anašnja brezciljnost spočetka široke ceste je po m nenju dom ačinov tudi dokaz, da je nekoč vodila dalje in je im ela mnogo večji pomen. N ekako n ad aljev an je te trase je na južni stran i najvzhodnejšega dela »petprstnega« grebena S ovjak in sicer tam , k je r ta greben veže zaselke S ovjaka s Staro goro. V pobočje je preko 3 m globoko urezana, sedaj opuščena in s travo in grm ičjem porasla trasa sta re ceste (sl. 14), k i pelje iz doline naravnost na vrh grebena, ko d er jo k riža d anašnja kolovozna pot. Na tem m estu je n ad a lje v an je nekoliko nejasno, n a jv e rje tn e je pa se zdi, da je im ela svoje n ad a lje v an je v m anjšem in ožjem useku, ki pelje od križišča v severozahodni sm eri po pobočju pošev nizdol in kaže tako zvezo s cestno traso p ri Jam ni. D om ačini v tem pred elu im enujejo to traso »velka cesta«, ki bi n a j bila nekoč vodila iz Jam ne preko grebena v Terbegovce, vasico n a grebenih južno od dolinice, nato pa preko Koko- lan jščk a proti P tuju. Š irina useka im a na najožjem delu p ri vrhu grebena do 2 m, spodaj v dolini pri k m etijah pa okrog 20 m. T u so se n a danes izrav n an i površini n a h a ja li »kiipi« zem lje, ki so jih lju d je zaradi izvrstne peščene zem lje že razvozili. Te podolgovate kope zem lje so po vsem videzu nastale m ed trem i različnim i useki prvotnih tras. Y neposredni bližini »velke ceste« n a južni stran i sovjaškega hrbta je na pobočju očitno um etno oblikovana terasa, k i bi zaradi svoje ugodne lege utegnila p red stav ljati sledove opuščenega selišča (sl. 16). A rheološko pom em bnih sledov pa n a n jiv a h ni, z izjem no n e k a j črepinj, ki bi mogle p rip ad a ti rim skem u ali še starejšem u obdobju. M e d a rh e o lo šk e za n im iv o s ti v b l iž i n i teh c e stn ih tra s spada tu d i v r h g re b e n a n a d obem a tra s a m a , k i je n e k o lik o k o p a s to o b lik o v a n in dela v tis o s ta n k o v teras a li celo n a s ip o v . V e n d a r n a n j i v a h n i b ilo n a j t i a rh e o ­ lo š k o p o m e m b n ih č r e p in j. V d o lin i n a s e v e rn e m po bo čju- g re b e n a so na p r ič e n ja jo č e m se p o b o č ju r a z lič n i j a r k i in n a s ip i, k i so p re te žn o m e jn i- š k e g a i z v o r a . D o m a č in i b l iž n je o k o lic e im e n u je jo vse to p o b o č je » O g r a j k i « . E d e n ta k ih j a r k o v in n a s ip o v se v z p n e n a r a v n o s t po p o b o č ju do sred nje v iš in e g re b e n a , k o d e r z a v i j e p ro ti v z h o d u in se n a to spet spusti v glo be l, ta k o da oriše o b lik o p o d k v e . N a s p o d n je m p rič e n ja jo č e m se p o b o č ju so o p a z n i s le d o v i o d k o p a v a n ja z e m lje , k i j i h t v o r i jo opuščene izk o p a n e ja m e in g o m ila m p o d o b n i g r ič k i p r e d n jim i. V e r j e t n o g re z a n ajd išče u godn e ga g r a m o z a , a li p a m o re b iti t u d i k a m n a , k a r se d a j n i v e č v id n o . Iv a n K l e ­ m e n č ič iz S ta re gore je z a t r j e v a l , da so n e k o č ta m n a š li o p e k o , k i je je b ilo za »celo h iš o «. P o i z j a v a h d ru g ih d o m a č in o v pa so b ili v se d a j m o č­ v i r n i d o lin ic i o d k r iti h ra s to v i k o li, k i n a j b i b ili t v o r ili n e k a k o o g r a jo ( = o g r a jk i!) . P o d r o č je , v k a te re m je tu d i i z v i r d o b re p itn e v o d e z d o m a č im n a z iv o m » L e g r a r c a « , k i so j o vč a s ih lj u d j e p i l i k o t z d r a v ilo p r o t i j e t i k i in n e k a te rim d ru g im b o le z n im , dela vtis n e k a k š n e g a s k riv a liš č a a li z a v e ­ tišča. N i b ilo u g o t o v ljiv o , o d k o d je m e d lj u d m i v z n i k n i la g o v o ric a , da g re z a » a v a r s k i ta b o r « .2 0 N a o b ro b ju letos p re is k a n e g a p o d ro č ja o d k r ita » r im s k a « cesta b i u te g n ila im e ti s v o jo v e l ja v o v p r im e r u , da g re z a tra so ceste, k i je p e lja la o d P t u j a p re k o S lo v e n s k ih g o ric p r o t i R a d g o n i a li pa po j u ž n i h o b r o n k ih K a p e ls k e g a g re be n a p r o t i P r e k m u r j u .2 1 P r e p r i č l j i v i h d o k a z o v za t a k p o t e k še n i, k e r je p o te k r im s k ih cest v S lo v e n s k ih g o ric a h še n e r a z is k a n o v p r a ­ š a n je . K o t k a ž e jo p r im e r i i z o sta lih p re d e lo v s e v e rn e S lo v e n ije ,2 2 im e n u je lju d s k o p o ro č ilo » r im s k e « ceste t u d i tiste o puščene cestne tra s e , k i so m n o g o m la jše g a p o r e k la ,2 3 za to ne gre p r e z r e t i m o žn o s ti, da b i p r e d s ta v ­ lja la o m e n je n a tra s a sled s re d n je v e š k e p ro m e tn e p o ti iz P t u j a v R a d g o n o , k i je po d o s e d a n jih u g o to v itv a h v o d ila p r e k o te h p r e d e lo v .2 4 Prazgodovinske n ajd b e Cerkvenjak. N a cesti sredi vasi je bila 1953 najdena k am n itn a sek ira (T. II, 2), ki je p rišla na k ra j n ajd b e v erjetn o z gram ozom iz b ližn je gram oznice v Cogetincih. Izdelana je iz serpentina in je rahlo klinaste oblike. R ezilni ploskvi sta dokaj grobo obrušeni in m ehko p re ­ h a ja ta v na sredini močno odkrliano oblo rezilo, m edtem ko sta stran sk a robova gladko obrušena. Z atilje je še ohranilo sledove naravne oblike za sekiro izbranega kam na. D olžina sek ire 12,7, širina rezila 6,1, za­ tilja 3,5, debelina do 3,6 cm. Sedaj v P o k rajin sk em m uzeju v M ariboru, inv. št. A 1385. S e k ira im a še d o k a j n e s p e c ia lizira n o o b lik o s p re c e j d e b e lim t r u p o m , ob k a te re m se plo šča to s t po ča sn e je u v e l j a v l j a , č e p ra v je r e z iln i d e l že n e k o lik o r a z š ir je n . D a s i n a d n a jd b a m i k a m n it n ih s e k ir iz S lo v e n s k ih g o ric z a sedaj še n i z a n e s ljiv e g a p re g le d a ,2 5 je m o g o če re č i, da se kire te o b lik e n iso po se bn o š te v iln e . I z b l iž n je o k o lic e h r a n i P o k r a j i n s k i m u z e j v M a ­ r ib o r u p o d o b n o s e k iro i z V e r ž e j a (in v . št. A 20) in s K a p e ls k e g a v r h a ( in v . št. A 32), slične pa so b ile n a jd e n e tu d i v p o h o r s k e m o b m o č ju . Č a s o v n a p rip a d n o s t je z a r a d i n e u g o d n ih n a jd b e n ih o k o liš č in in tip n e n e z a n e s lji­ v o s ti te v rs te n a jd b s k o r a j n e d o lo č ljiv a , a o p ira jo č se n a p r im e r ja v e p o - 2 0 A. K rem pl, D ogodivšine štajersk e zem le, G radec 1845, govori o tem le na splošno. 2 1 F. Kovačič, L jutom er, str. 4, op. 2. 2 2 R a z is k o v a n je tra s » r im s k ih « cest v o d n o s u do lju d s k e g a iz r o č ila n a cesti C e le ia — P o e to v io , o d s e k S tr a n ic e —P r a g e r s k o , je v te k u . 2 3 P r im . »r im s k o « cesto F r a n k o l o v o — P o le n e —S lo v . K o n jic e , k i n je n t la k p r e d s ta v lja o p ušče no tra so sta re d r ž a v n e ceste. 2 4 M. K o s , Zgodovina Slovencev, L ju b lja n a 1933, str. 203, k a rta : O ris glavnih prom etnih potov na Slovenskem v sred n jem veku. 2 5 N i' m i z n a n o , k a j je i z te h k r a j e v v Jo a n n e u m u v G r a d c u . d o b n ih k a m n itn ih s e k ir2 6 b i jo k a za lo p r e j p ris o d iti v sta re jša o b d o b ja , k a k o r p a v m la jš a , k o se k a m n itn o o ro d je p o le g k o v in s k ih iz d e lk o v še o h r a n ja i z re n ta b iln ih ' in k o n s e r v a tiv n ih r a z lo g o v . Andrenški vrh. N a v r h u p o b o č ja g re b e n a , vode če ga i z C e r k v e ­ n ja k a p r o ti ju g u v A n d r e n š k o d o lin o , so le ta 1937 š irili k r a je v n o cesto, k i p e lje p r e k o p o b o č ja in je n a se ve rn i v iš ji stra n i do 1,5 m g lo b o ko u se ka n a v b r e g . O b te j p r ilik i je V la d o L o r b e r v u s e k u t i k z a s v o jo hišo v A n d r e n - c ih št. 5 n a ro b u pa rce le št. 365/1 ( K O C e r k v e n j a k , k r a j S ta n e tin c i), p r i ­ p a d a jo č i K m e tijs k e m u g o s p o d a rs tvu v C e r k v e n j a k u , našel ra zlič n e čre ­ p i n je , ra ztre s e n e v e n o tn i p la s ti, v s e b u jo č i tu d i v e č jo m n o žin o o g lja z o žg a n o z e m ljo . M e d n j i m i je b ilo tu d i n e k a j k a m n it n ih p re d m e to v . T i so b ili s k u p n o s fr a g m e n tir a n im k a m n itn im d le to m , n a jd e n im n a v r t u p re d isto h iš o , le ta 1945 o d d a n i v M e s tn i m u z e j v P t u j u . T a m je k e ra m ič n o g r a d iv o seda j n e u g o t o v ljiv o , k a m n itn i p re d m e ti pa so b ili in v e n ta r iz ir a n i. In v e n t a r n i p o d a tk i m a n jk a jo e dino za a) rezilce iz klesanega n efrita, dolgo približno 6, široko do 1 in debelo do 0,3 cm. Inventarizirani so bili naslednji predm eti: b) K am nitno dleto iz drobnozrnatega peščenca sivkaste barve. Z atilje je odbito, stranska robova sta rahlo ovalno in gladko ob rušena ter se k o n ču jeta v 1,8 cm širokem , nekoliko oblem rezilu, ki je rahlo okrhano. Širši stranici sta le grobo obrušeni. O h ran jen a dolžina 8,1, širina 1,7, de­ belina 2,1 cm. Sedaj v M estnem m uzeju v P tu ju , inv. št. 6547. T. I I . r. 3; sl. 18, 9. c) Koničen čepek iz serpentina, pripadajoč p rev rtan em u delu kam nit- nega orodja. O žji konec je ravno in gladko obrušen, širši konec p a kaže znake odloma. Dolžina 1,1, širši prem er 1,1, ožji prem er 0,7 cm. Sedaj istotam , inv. št. 6551. T . I I , r. 1. Sl. 18, 4. č) Koničen čepek iz serpentina, pripadajoč prev rtan em u delu kam nit- nega orodja. Oba konca kažeta znake odloma, na tru p u pa potekajo v m edsebojni razdalji 1,5 mm ozki žlebiči v vzporedni legi s sm erjo v rtan ja. D olžina 1, širši prem er 1,1, ožji prem er 0,7 cm. Sedaj istotam , inv. št. 6552. Sl. 18, 5. d) D el kam nitnega kladiva, ki je bilo pri lu k n ji odbito. Na njem je bilo več sledov začetega v rta n ja . O h ran jen a dolžina 6,4, širina 4,7, de­ b elin a 2,6 cm. Sedaj neugotovljivo, inv. št. 6546. e) O dlom ek kam nitne sekire, dolg 4,7, širok 2,4 in debel 1,4 cm. Sedaj neugotovljiv, inv. št. 6549. O b m estu teh n ajd b sva to k rat izkopala sondo v obsegu 0,6 X 1,4 m, obsegajočo del pobočja in severni rob ceste. V globini 1,5 m pod površjem pobočja nad usekom in 0,15 m pod nivojem ceste je bila odkrita k u ltu rn a plast, ki vsebuje v raztreseni legi kosce rdeče opečene zem lje, rjav e kepice lepa, drobne koščke oglja in naslednje k u ltu rn e predm ete: 2 6 Prim . J. Filip, D čjinne pocâtky ceského raje , P rah a 1947, T. 15, 5, 15. a) F ragm entirana kladivasta sek ira iz serpentina, dokaj dobro obru- šena in z ostrim i robovi. Ena izmed širokih stra n i je skoraj docela ravno izbrušena, m edtem ko na drugi ni b il za k rit ostanek prvotne površine prodnika, ki tvori sedaj poševen rob. Oblo 3,7 cm široko rezilo je okrhano od rabe. V rhnji del sek ire m anjka, o h ran jen a pa je polovica lu k n je s p re ­ m erom 1,8 cm, ki se z obeh strani proti sred in i enakom erno rahlo oži. L u k n ja ni bila izvrtana v sredini sekire, tem več nekoliko ob strani. Rezilo poteka v odnosu do tru p a nekoliko pošev. D olžina ohranjenega p re d ­ m eta 9,5, n ajv ečja širin a 6,2, višina 3,8 cm. S edaj v P okrajinskem m uzeju v M ariboru, inv. št. A 1386. T. II, r. 4. S l. 18, 10. b) Fragm ent ostenja neznane posode iz sivordečkasto pečene, z drob­ nim peskom m ešane gline. S edanja površina je rdečkaste barve, od n e ­ k d an je izglajenosti so le še neznatni sledovi. N a ostenju je vodoraven ro čaj trik o tn e oblike, ki se konično širi od spodaj navzgor. V elikost fra g ­ m enta 6 X 7 cm, debelina ostenja 4—5 mm, širin a ročaja 3, višina 2 cm. S edaj istotam , inv. št. A 1387. Sl. 18, 11. T. III, la b . c) F ragm ent o sten ja neznane posode iz rdečkasto pečene drobno- peščene gline s sedaj h rap av o površino enake barve. Na ostenje je p ritrje n čolničast nastavek, dolg 4,3 in širok 2,8 cm. D ebelina ostenja 5—6 mm. S edaj istotam , inv. št. A 1388. T. III, r. 2 ab. Sl. 18, 7. č) T rije fragm enti posode iz čiste rjav k a sto pečene nepeščene gline s sedaj hrapavo površino sivorjavkaste barve. Do 6,5 cm visok v ra t je p rih a ja l iz oblega tru p a sk o raj navpično do ravno odrezanega roba. N a o stenju je bilo neznano število ovalnih b rad av ic 0,8 X 2 cm. D ebelina o sten ja večinom a 0,5 cm. Sedaj istotam , inv. št. A 1389. T. III, r. 5 Sl. 18, 8. d) Fragm ent o sten ja posode iz sivkasto pečene nepeščene gline s h r a ­ pavo rdečkasto površino. Do 6 mm debelo o sten je se p ri m ehkem k le k u razširi do 7 mm, nato pa steni na 3 mm. V elikost fragm enta 3,5 X 5 cm. S edaj istotam , inv. št. A 1390. T. III, 4. Sl. 18, 2. e) F r a g m e n t o s te n ja m a jh n e p o lk ro g la s te sk o d e lice i z sivo pečene čiste g lin e , pom ešane z r e d k im i z r n c i k r e m e n j a k a . R o b je n a v z n o t e r u v ih a n . D e b e lin a o s te n ja 4 m m . P r e m e r p r i b l i ž n o 7,5 cm . S e d a j is to ta m , i n v . št. A 1391. T. I I I , 3. Sl. 18, 1. f) F ragm ent roba m ajh n e polkroglaste skodelice iz sivordečkasto pečene, dobro prečiščene gline s sedaj hrapavo površino enake barve. Rob uvihan navznoter. V elikost fragm enta 2,4 X 3,7 cm. Istotam , inv. št. A 1392. T. IH, 7. g) F r a g m e n tir a n o d n o m a n jš e po so dice i z s iv o pečene čiste g lin e s h r a p a v o p o v rš in o rd e č k a s to s iv e b a r v e . P r e m e r ra v n e g a d n a p r i b l i ž n o 4,5 c m , d e b e lin a os te ni ja 2—3 m m . S la b o o h r a n je n o . I n v . št. A 1393. h) F r a g m e n t o s te n ja n e zn a n e posode i z čiste s ivo rd e č e pečene g lin e s h r a p a v o p o v rš in o , n a k a t e r i je o k ra s v o b l i k i g ro b e g a in g lo b o k e g a n o h tn e g a o d tisa. Is to ta m , i n v . št. A 1394. T. III, 8. Sl. 18, 3. i) F r a g m e n t o s te n ja n e zn a n e posode i z čiste rd e č k a s to pečene g lin e , k i im a n a h r a p a v i p o v r š in i e n a k e b a r v e o k r o g lo b ra d a v ic o s p r e m e r o m 1 c m . Is to ta m , in v . št. A 1395. T. I I I , 6. j) F r a g m e n t i n e k a j n e z n a n ih posod i z p re te žn o rd e č k a s to pečene česte g lin e , k i im a h ra p a v o p o v r š in o e n a k e b a r v e in je z e lo slabo o h ra n - l j i v a . D e b e lin a sten v e č in o m a do 5 m m . Is to ta m , i n v . št. A 1396. S l. 18, 6. Za keram ične najdbe je značilno, da so fragm enti raztresen ih posod slabo oh ran jen i, k rh k i in drobljivi, površina pa je m očno razjedena. To gre pripisovati slabem u p eč en ju in p o m an jk an ju peska v glini. Le iz­ jem om a je tu in tam o h ran je n o izglajeno površje večinom a rjav k aste barve. P rav tako redko je glini prim ešan droben krem enčev pesek. E n k rat je bilo opaziti tudi zelo d ro b n a zrnca sljude. B arva p ečen ja je večinom a rd ečk aste z različnim i odtenki do črnikaste. Vse posode so bile izdelane z roko, način izdelave ni ugotovljiv. K u ltu rn a in časovna p rip ad n o st n ajd b z A ndrenškega v rh a je močno otežkočena spričo bornih keram ičnih fragm entov, k a k o r tu d i redkih najdb iz slovenskih neolitskih najdišč, ki bi m ogle nuditi potrebno prim erjavo. Sestav gline še n ajb o lj u streza glini, iz k atere so bile izdelane posode v neolitski postojanki A jdovski jam i blizu K rškega.2 7 Z izjem o fragm enta o sten ja z okroglo bradavico in dela posode z nohtnim odtisom , ki sta po svojem značaju časovno ko m aj opredeljiva, tudi n i ornam entike, k i bi pom agala p ri p reso jan ju pripadnosti. Tipološko je m ogoče nek atere frag ­ m ente vsaj približno določiti. T ako je p rip ad al frag m en t v ratu z ravno odrezanim robom T. III, 5 n ek i večji posodi dokaj ta n k eg a ostenja, k i je im ela dom ala navpičen rahlo konkaven v ra t in m orebiti okroglast trup. Ta oblika bi jo družila z n ek a te rim i tipi okroglastih loncev s široko od­ p rtin o v podonavskem p rostoru,2 8 dasi u tegne biti ta podobnost varljiva. K lek v profilu fragm enta T. III, 4 im a n ajb liž je p rim e rja v e v neolitskih posodah iz A jdovske jam e in bi mogel p rip ad a ti podobnim bikoničnim loncem .2 9 E naki profili tru p a so bili n ajd en i tudi v n eolitskih stan o v an j­ sk ih ja m ah na V inom eru p ri M etliki,3 0 ki so po legi n a se lja še n ajb o lj sorodni najdišču n a A ndrenškem vrhu. Skodelice z n avznoter uvihanim robom bodo bržčas prip ad ale poznejšem u obdobju, t. j. bronasti dobi.3 1 Zanim iv je fragm ent o sten ja s trik o tn o oblikovanim vodoravnim ročajem T. III, 1. T rikotna oblika navpičnih ročajev v neolitskem obdobju ni iz­ red en pojav,3 2 neznana pa mi je v vodoravni legi.3 3 N ekoliko fragm entiran 2 7 J . K o ro š e c , K u l t u r n e o s ta lin e v A j d o v s k i j a m i p r i N e m š k i v a s i, R a z ­ p r a v e S A Z U III, 1933, s tr. 47. 2 8 P r im . p r o file n e k a te r ih p o s o d : F. T o m p a , 25 J a h r e d e r U rg e s c h ic h ts ­ fo rs c h u n g in U n g a r n , 24—25. B e r ic h t d e r R ö m .- G e r m . K o m m is s io n 1934—35, 1937, T . 12, 1, 14. J . F i l i p , D e j i n n e p o c a tk y , T . 9, 10. 2 0 J . K o ro š e c , is to ta m , T. II, 1; V, 1, 3; YI, 7; VIII, 5. 3 0 R . L o ž a r , N e o lits k e s ta n o v a n js k e ja m e n a V in o m e r u , G l a s n ik M u z e j ­ s k e g a d r u š tv a z a S lo v e n ijo XXII, 1941, s tr. 129. 3 1 Prim . J . Korošec, istotam , str. 59, T. XIII, 2 in R . Ložar, istotam , str. 129. 3 2 Prim . F . Tompa, istotam , T. 15, 9, 10. 3 3 Prim . običajne vodoravne ročaje: R . R . Schmid, D ie B urg Vučedol, Z agreb 1945, sl. v tekstu 71, 1; J . F ilip, P rav ëk é československo, P ra h a 1948, T. 3, 11, 12, T. 4, 5, 6; J . Skutil, L inearkeram ische G rä b er in M ähren, W iener P räh isto risch e Zeitschrift 28, 1941, sl. 1 in 5. čo ln iča st u h e lj T . I I I , 2 s p o m in ja n a n e k a te re tip e n e o lits k ih p o so d s p o ­ d o b n im i iz r a s t k i.3 4 3 5 N eolitskega zn ačaja so tudi kam nitni predm eti, zlasti k er je spadalo m ednje tudi klesano n efritn o rezilce, k ak ršn a se y neolitskih najdiščih še p o jav ljajo . O h ran jen a kladivasta sekira T. I I , 4 je sorodna tistim tipom sekir, ki so sprem ljevalci neolitske k eram ike.3 6 Sekire te vrste tu d i v severni Sloveniji niso posebno redke.3 6 D o s le j z b r a n i p re d m e ti p o m ik a jo d o b o n a js ta re jš e p o s e litv e c e r k v e - n ja š k e g a v r h a , n a č ig a r ju ž n e m o b r o b ju j e n a jd iš č e , n a z a j do m la jš e g a n e o lits k e g a o b d o b ja . 2 e d o sle j je b ila i z te g a k r a j a , a i z n e zn a n e g a n a j ­ dišča, zn a n a b ro n a s ta s e k ira z o s re d n jim i p l a v u t m i , p rip a d a jo č a b ro n a s ti d o b i B - C .3 7 Z a p r a z g o d o v in s k o p r e b iv a ls tv o v te m o b m o č ju p r ič a jo tu d i k a m n itn e se k ire i z K u n o v e , s K a p e ls k e g a v r h a , N e g o v s k e g a v r h a , Ž e n j a k a in R a d e n s k e g a v r h a .3 8 O b te h p o s a m ič n ih n a jd b a h p re d s ta v lja A n d r e n š k i v r h do sle j p r v o zn a n o seliščno n a jd iš č e , č ig a r r a z is k o v a n je p a je z a r a d i z a z id a v e te re n a d o k a j o te žk o č e n o . Z aključek N o v o o d k r ita n a jd iš č a so p r v i r e z u lta t n a č r tn o za s n o v a n e g a t o p o g r a f­ sk e g a r a z is k o v a n ja S lo v e n s k ih g o ric . Z i z j e m o b ro n a s te s e k ire i z C e r k v e ­ n j a k a ,3 9 »r im s k e « ceste n a J a m n i,4 0 g o m il n a S ta r i g o ri4 1 in O s e k u 4 2 o a rh e o ­ lo š k ih n a jd b a h iz te g a p o d ro č ja d o sle j v li t e r a t u r i s k o r a j n i p o d a tk o v , r a z e n v k o lik o r g re z a posplošeno o zn a č e n a n a jd iš č a , k o t to v e l j a za »s le d o v e n e o litsk e n a s e lb in e « p r i V id m u o b Š č a v n ic i,4 3 »s le d o v e n a s e lb in e i z b ro n č e n e dobe« o k o li T e rb e g o v e c p r i V i d m u ,4 4 a li z a n e k o lik o n e z a n e s ­ l j i v e n a v e d b e n a jd b v K r a j e v n e m le k s ik o n u .4 5 N o v a o d k r i t j a so to r e j d o k a z , da je p o d ro č je S lo v e n s k ih g o ric v a rh e o lo š k e m p o g le d u d o k a j b o g a to , z a ra zis k o v a lc e p a m a r s ik je še p r a v a » t e r r a in c o g n ita « . 3 4 Prim . podobne n ajd b e: R. R. Schmid, Vučedol, sl. v tekstu 66, 4, iz Vince; R. Pittioni, U rgeschichte, W ien 1937, T. 12, 16; J . Filip, Českoslo- vensko, T. 6, 6. 3 5 Prim . J . Filip, D ejinne pocatky, T. 6, 7; T. 16, 14, 15. 3 6 Prim . v zbirki P o k rajin sk eg a m uzeja v M ariboru inv. št. A 62, A 63, A 67, A 72, A 73, A 74, A 77, A 82, A 86, A 94 in A 95. 3 7 W. Schmid, S üdsteierm ark im A ltertum ; H ausm ann, S üdsteierm ark, G raz 1925, str. 2. 3 8 Po n ajd b ah v zb irk i P o k rajin sk eg a m u zeja v M ariboru. Prim . tudi F. Kovačič, Slovenska Š taje rsk a in P re k m u rje, L ju b lja n a 1926, str. 2—4. 3 9 W. Schmid, istotam . 4 0 F. K o v a č ič , L j u t o m e r , str. 4, o p . 2. 4 1 F. Kovačič, istotam , str. 5, op. 3. 4 2 F . B a š , A r h e o lo š k a iz k o p a v a n j a p r i S v . L e n a r t u v S lo v e n s k ih g o ric a h le ta 1930, Č asopis z a zg o d o v in o in n a r o d o p is je X X V I , 1931, s tr. 120. 4 3 F . K o v a č ič , S lo v . Š ta je r s k a , s tr. 2. 4 4 F. Kovačič, L jutom er, str. 3. 4 5 K r a j e v n i le k s ik o n D r a v s k e b a n o v in e , L j u b l j a n a 1937: C e r k v e n j a k , s tr. 429; O s e k , str. 437; A n d r e n c i, s tr. 429, S v . D u h n a S ta r i g o ri, s tr. 389; S v . J u r i j v S lo v . g o ric a h , s tr. 389, T e r b e g o v c i, s tr . 389. P r a z g o d o v in s k ih n a jd iš č je z a sedaj še p r e m a lo , da b i b ilo m ogoče g o v o r iti o o b lik a h n a s e lje v a n ja o d n e o lits k e d o b e d a lje . R a ztre s e n e k a m n it n e s e k ire p r ič a jo , da so se selišča p r a z g o d o v in s k ih p re b iv a lc e v d o k a j e n a k o m e rn o r a z te z a la p o g rič e v n a tih p r e d e lih , t a k r a t v e r je tn o še m o č n o o b ra s lih z g o zd o v i. Seliščne n a jd b e n a A n d r e n š k e m v r h u lo k a l i ­ z i r a j o eno izm e d ta k ih selišč n a v r h p ris o jn e g a p o b o č ja enega izm e d š te v iln ih g re b e n o v . N i u g o t o v ljiv o , a li gre tu z a p o s a m e zn o d o m o v a n je a li z a z a s e le k , k i pa spričo v e r j e tn o ne p re v e č o b s e žn e g a k r č e n ja in z a p o lje ­ d e ls tv o m a lih r a z p o l o ž l ji v ih p lo s k e v n i m o g e l b i t i v e l ik . D e j s t v o , d a je isto p o d ro č je danes n a is te m p r o s to r u n a s e lje n o z d o s e d a n jim i v in ič a r ija m i n a d p o p o b o č ju r a z lo ž e n im i v in o g r a d i, p o s ta v lja v p r a š a n je , k a te re k u lt u r e so zg o d n je p r a z g o d o v in s k im p re b iv a lc e m p o m e n ile t e m e ljn o p a n o g o n ji h p r e ž i v l j a n j a . M ed pregledanim i grobišči vlada v pogledu n jih o v eg a sestava in ob­ sega do k ajšn a raznolikost. Težko je govoriti o n ek i n am ern i orientaciji, k e r se očitno p rila g aja jo izbranem u terenu, k a r p re d sta v lja osnovni zakon raz v ršč an ja gomil. O pazno je, da je vzdolžna os n a jv e č k ra t usm erjena od severovzhoda proti jugozahodu, k ar pa očitno ni pravilo, saj obstoje tu d i o rien tacije vzhod—zahod (Brengova 10), sever—ju g (Osek) in severo­ zahod—jugovzhod (Ivanjci). O p rav iln ih v rstah je ko m aj mogoče govoriti. Se n a p re j jih delom a izp riču jejo grobišča v G rabonošu, A ndrencih, B ren- govi 67 in Oseku. V sekakor je razpored gom il v v rstah , če je bil nam eren, le približen. Zanim iva k o m b in acija nepravilne v rste in gruče dopušča dom nevo, da je grobišče sprva n astajalo gručasto (B rengova 10), pozneje p a so ga nove gomile razpotegnile v vrsto (A ndrenci, B rengova 67), možno p a je tu d i obratno, ali celo, da je grobišče p re j p renehalo, preden se je započeta v rsta zgostila v gručo. V ečinom a so gomile n a s ta ja le tako, da so zem ljo kopali neposredno okrog n jih . Sledovi poglobitev ali ja rk o v so tu in tam še vidni, zlasti pri ju ž n ih gom ilah v O seku in B rengovi 67. O u p o rab i obdelanih plošč iz dom ačega kam na je za sed aj mogoče reči le, da je b ila splošen in za Slovenske gorice značilen po jav . Ni ugotovljeno, k a te ri izm ed obeh n a­ činov pokopa je p red n jačil, v navadi sta b ila v sek ak o r oba. O k u ltu se­ žig an ja in d aro v an ja še ni k a j govoriti. D okaj n e ja sn a n ajd b a kurišča z ogljem , pepelom in koščicam i n a severozahodnem delu gomile št. 4 na G rabonoškem vrhu bi u teg n ila p rip ad a ti tak o obrobnem u pokopu k o t da­ ritv en em u obredu p ri p o kopavanju. O b ič a j n o se n a g o m iln ih g ro b iš č ih p o r a ja v p r a š a n je o v z r o k u n e ­ e n a k o s ti g o m il. K e r p r ip a d a jo g o m ile po v s e j v e r je tn o s t i v c e lo ti rim s k e m u o b d o b j u , je s k o r a j g o to v o , d a p r i v e l ik i h g o m ila h n e g re z a s k u p e k g r o b o v , te m v e č p r e j z a z n a k so cia lne r a z l i k e p o k o p a n ih . M o r e b i t i se v te m o č itu ­ j e j o t u d i r a z lik e glede spo la in sta ro s ti. P o le g s k u p in g o m il o b ič a jn e g a tip a ( A n d r e n c i, B r e n g o v a ) so n e n a v a d n e t r i e n a k e g o m ile v G r a b o n o š u , p r a v t a k o p a po v e lik o s ti iz r e d n o ra zlič n e g o m ile n a G r a b o n o š k e m v r h u . N a d p o v p r e č n o v e lik e g o m ile p r i Iv a n j c i h m o rd a iz p r i č u j e j o u g o d n e jš i s o c ia ln i p o lo ž a j p r e b iv a lc e v te g a k r a j a . G ro b iš č e o O s e k u je s e s ta v lje n o iz treh očitnih skupin, k e r pa so skoraj vse prekopane, bo težko ugotov­ ljivo, ali so kronološkega ali socialnega izvora. D osedanje najd b e dopuščajo možnost, da p rip ad a jo opisana grobišča v celoti rim skem u obdobju. Za to govori sorodnost z že delno preiskanim i gom ilam i okrog L en a rta v Slovenskih goricah,4 6 in v okolici D rv a n je ,4 7 običajna uporaba obdelanega oseškega apnenca, kak o r tudi fragm entarne n ajd b e iz večine grobišč. Pozna doba druge polovice 4. stoletja n. d., ko je nastala gomila št. 3 n a G rabonoškem vrhu, sicer ne pomeni, da so tudi ostala grobišča iste starosti, toda mogoče je soditi, da je naseljev an je tega p red ela do tega časa še napredovalo v širino. Za u gotavljanje p riče tk a in konca ostalih grobišč, kak o r tudi obsega ustreznih naselbin, za sedaj ni potrebne osnove. Sorazm erna gostota grobišč okrog C e rk v e n ja k a ni za Slovenske gorice izjem en pojav, saj se m u na zahodni stra n i p rid ru ž u je venec en ak ih grobišč okrog L enarta,4 8 dokaj pa jih je poznanih iz doslej še nep reisk an ih področij.4 9 P reu ran jen o je govoriti o načinu, času in obsegu n aseljev an ja v rim skem obdobju, toda redkost n ajd b iz železne dobe5 0 bi govorila za to, d a se je naselitev teh predelov postopno intenzivirala šele v tem času. P ri tem se v silju je v p rašan je, kakšen pomen je ob tem imelo vinogradništvo, k i je še danes ena izm ed najpom em bnejših gospodarskih kultur. Za oko­ lico L enarta v Slovenskih goricah je bil že sto rje n poskus, nakazati vzpo­ rednost antične naselitve s sodobno, ki se je doslej izražala v glavnem v razlikah m ed poljedelskim i vaškim i naselbinam i v dolinah in vin o g rad ­ niško vplivanim i (viničarskim i) selišči po h rb tih vinorodnih gričev.5 1 D asi p red sta v lja jo doslej pregledana grobišča le fragm entarni p re ­ gled ožjega področja, jih je mogoče raz v rstiti po njihovi legi v tri skupine: 1. gomile v nižini (Grabonoš, Ivanjci), 2. gom ile na vrhu grebenov (Osek, G rabonoški vrh) in 3. gom ile na severnih pobočjih gričev (Andrenci, B ren- gova, Stara gora). N ajlaže rešljivo je v p ra ša n je gomil v O seku, k je r u strez ajo naselbini ob kam nolom ih, k a r je oboje bilo v neposredni bližini. G om ile na G rabonoškem v rh u p ričajo o zaselku n a vrhu južnega grebena, ki je s svojim ploščatim hrbtom nudil do neke m eje zadovoljivo osnovo za poljedelstvo. N aselbinam takega značaja so > pripadale tudi gomile v Ščavniški dolini, kot izrazitem in rodovitnem poljedelskem okolišu. N e­ koliko n ejasn a pa se zdi vloga naselbin p ri gom ilah na severnih pobočjih. Izm ed n jih se grobišče v A ndrencih loči od ostalih po tem, da so gomile razp o rejen e na dnu severozahodnega pobočja neposredno v dolini, zato je ustrezna naselbina po vsej verjetnosti p ra v tako nižinskega in p o lje ­ delskega značaja. P ač pa so ostala grobišča n a sredini pobočij, delom a očitno oddeljenih od doline pod njim i. M orda n i neupravičena dom neva, 4 6 F. Baš, istotam , str. 114—120. 4 7 G lej op. 18, neobjavljeno. 4 8 G lej op. 46. 4 9 Prim . F. Kovačič, L jutom er, str. 3—7. 5 0 N ajbližje pom em bnejše najdišče je p ri D rv a n ji (prej Sv. B enedikt v Slov. goricah). N ajdbe v P okrajinskem m u zeju v M ariboru, neobjavljeno. 5 1 F. Baš, istotam , str. 120. d a so b ile n jih o v e n a s e lb in e j u ž n o n a d g ro b iš č i, t o r e j n a h r b t ih g rič e v a li t i k ob n j i h , k o d e r pa še n iso u g o to v lje n e . Z a o č itn e jš o p o m e m b n o s t ene iz m e d n j i h b i g o v o rilo k r a j e v n o im e S ta ra g o ra , k i se v S lo v . g o ric a h p o ­ n a v l j a , a tu d i d ru g i a rh e o lo š k o s u m ljiv i z n a k i (» r im s k a « cesta, » r im s k a « p o s ta ja , » O g r a j k i « ) v n je n i o k o lic i. K a k š n o v lo g o so im e le n a s e lb in e ob o b e h g ro b iš č ih v B r e n g o v i, se n e da re či, p o s e b n o , k e r n e p o s re d n a o ko lic a v o b e h p r im e r ih n i i z r a z it o v in o g r a d n iš k a . T a k o se ta v p r a š a n ja spričo n e r a z is k a n o s ti in p o m a n jk a n ja p r im e r ja ln e g a g r a d iv a o d m ik a jo v p r i ­ h o d n o s t. ZUSAMMENFASSUNG D ie archaeologischen F undstellen bei C e rk v e n ja k in Slovenske G orice (W indisch Bücheln) D er vorliegende B ericht ü b er die neuen archäologischen F unde und neuentdeckten H ügelgräber um C erk v en jak im ze n trale n A bschnitt der Slovenske gorice stellt das erste T eilresu ltat einer system atisch geplanten topographischen Erforschung dieses Teiles Sloweniens dar. D ie wellen­ artige, aus dem tertiären Meeresboden sich bildende H ügellandschaft m it den h eu te stark v erb reiteten W einrebenkulturen lag in d er urgeschieht- lichen und antiken Periode — w ie heute noch —• ziem lich abseits von den H auptverkehrsw egen. D ie zahlreichen E inzelfunde d er S teingeräte b e­ zeugen aber, dass das G ebiet schon früh besiedelt w ar. D ie frühen urge- schichtlichen Siedlungen d er spätneolithischen u n d frühbronzezeitlichen Z eitabschnitte sollten hauptsächlich an den sonnigen Seiten der H ügel situ irt gew esen sein, w ie es die S iedlungsfunde a u f dem A nđrenški vrh bei C er­ k v e n ja k bew eisen. Man h at d o rt bisher einige geschliffene Steinbeile, eine N efritk lin g e und eine A nzahl Scherben aus überw iegend schlechter e rh a l­ tenem Ton gefunden, die sam t den vereinzelten Stücken des H üttenlehm s und Kohlenresten eine Siedlungsstätte andeuten (Abb. 17, 18, Taf. I, II). D ie w eit überw iegende Zahl der F undstellen in diesem B ereiche bilden a b e r die H ügelfriedhöfe bei A ndrenci, Brengova, G rabonoš, G rabonoški vrh, Iv an jci, O sek und Stara gora (Plan I, 2—9), die nach bisherigen bekannten E inzelfunden und anderen U m ständen der an tik en P eriode angehören. M eistens sind sie aus G ruppen von 10—15 H ügeln gebildet, die u n reg el­ m ässige Reihen, gew öhnlich in d er NO—SW R ichtung, oder freie G ruppen bilden. D er kleinste F riedhof in G rabonoš hat n u r 3 H ügelgräber, der grösste in O sek jedoch 50. D er L age nach k an n m an sie in einige G ruppen tren n en . V ier G rabstätten liegen auf den N ordabhängen (Brengova, An­ drenci, S tara gora), zwei au f dem R ücken der H ügel (G rabonoški vrh, Osek) u n d zwei w eitere auf den erh ö h ten Stellen in den N iederungen (Grabonoš, Ivanci). D ie Hügel sind gew öhnlich zum Teil abgeflacht (Abb. 1, 3—6, 8—9, 11), doch kom m en sie in O sek au ch in ziem lich steiler F orm vor (Abb. 10). D ie D urchschnittsbreite b e trä g t 7—8, die D urchschnittshöhe etw a 1,2 m. M an k an n auf allen G rab stätten m it A usnahm e von G rabonoš die gut tre n n ­ b a re n grossen und kleinen G rabhügel unterscheiden, w as auf dem Friedhof am G rabonoški vrh besonders au ffälig ist (Plan 6). A lle H ügelfriedhöfe b efin d en sich je tz t in den W aldparzellen. Ein erh eb lich er T eil der H ügel­ g rä b e r ist schon ausgegraben w orden, teilw eise von den heim ischen »Alter - tüm erliebhabern«, teilw eise aber von den E igentüm ern der W aldstücke, die aus den H ügelgräbern die Steine für den B aubedarf ausgruben. In den H ügeln befanden sich näm lich bis 1,5 m lange, etw a 1 m breite und bis 0,25 m dicke Steinplatten aus den hier verbreiteten A barten von L eitha­ kalkstein, die zur U m schliessung der G räber dienten (Abb. 12). D ie Form dieser G rabbauten k o n n te auf dem besprochenen G ebiet bisher noch nicht untersucht w erden, es liegen ab er einige b ek an n te Beispiele aus dem w estlichen N achbargebiet um L enart in W. B. vor, wo es sich um au s den Steinplatten gebaute G rabkam m ern handelt, die zuw eilen auch gew ölbe­ artig gebaut sind. U nter den H ügelfriedhöfen ist n u r für denjenigen in O sek eine längere D au er annehm bar, nicht n u r wegen der grösseren A nzahl der H ügelgräber, sondern auch wegen ih re r Zugehörigkeit zu ein er A nsiedlung d er S tein­ m etze, die auf dem W estabhang desselben H ügels in d er unm ittelbaren N ähe des G rabfeldes das Steinm aterial ausgruben und es für den B au­ bedarf, sowie für die H erstellung der Sarkofage und G rabkam m erplatten bearbeiteten. Den übrigen G rabstätten zugehörende A nsiedlungen befanden sich entw eder an d er gegenüberliegenden Seite des Tales (Andrenci, wo auch die Yolkssage dies verm uten lässt, A bb. 2), oder w aren au f dem R ücken über den F riedhöfen (Brengova), bzw. in ih re r u nm ittelbaren N ähe gelegen (Grabonoš, Ivanjci), doch w urde bis jetzt keine zugehörende Siedlung entdeckt. N ach den aufbew ahrten F unden aus den von den E in ­ heim ischen zerstörten G rabhügeln am G rabonoški vrh (Abb. 7), die eine A rm brustfibel mit Zwiebelköpfen in das 4. Ja h rh u n d ert datierten (Taf. I), lässt sich urteilen, dass die K olonisation dieses G ebietes, die erst in der röm ischen Periode in ten siv er w ar (aus d er E isenzeit gibt es fast keine Funde), bis zu dieser Zeit noch andauerte. D azu trugen auch die neu an ­ gelegten röm ischen V erbindungsw ege bei, von denen auf dem h ie r b e ­ handelten G ebiet zu r Zeit nur unsichere T rassen (Abb. 13, 14) und m it ihnen w ahrscheinlich in V erbindung stehende Siedlungsandeutungen (Ab­ bildungen 15, 16), vom V olke »römisch« genannt, aufzuw eisen sind. Ü ber die A rt und D auer dieser Besiedlung w ird m an erst nach Erforschung der übrigen Teile der Slovenske gorice Näheres aussagen können. Sl. 1. G om ili št. 5 in 4 v A ndrençih Sl. 2. L edina »pri lubi vodici«. Levi paro b ek im a sledove polic in nasipov Sl. 3. Gomila št. 7 v B rengovi 67 Sl. 5. P rek o p an a gom ila št. 3 na G rabonoškem vrhu Sl. 7. Gomili št. 2 in 3 v G rabonošu Sl. 9. Južni del grobišča v O seku Sl. ii. Gom ili št. 6 in 5 na S tari gori Sl. 13. D an ašn je sta n je »rimske« ceste na jam n i Sl. 14. T ra sa »velke« ceste v T erbegoveih Sl. 15. T erasa »rim ske postaje« pod Staro goro, sedaj je na n je j hiša Ivana Klem enčiča Sl. 17. A ndrenški vrh, pod cesto in robom neolitsko najdišče Sl. 18. N ekaj predm etov iz n ajd išča na A ndrenškem vrhu liiiiiii 23* Zem ljevid arheoloških najdišč v okolici C e rk v e n ja k a: 1. G om ile v O seku 6. Gom ile na G rabonoškem vrhu 2. G om ile v B rengovi 10 7. Gom ile p ri G rabonošu 3. G om ile v B rengovi 67 8. Gom ile p ri Ivanjcih 4. N eolitske seliščne n ajd b e na A ndrenškem vrhu 9. T rasa »rimske« ceste p ri Jam ni in T erbegovcih 5. G om ile v A ndrencih 10. G om ile na S tari gori P riloga 1 P r ilo g a 6 P riloga 8