St. 36. V Goriei, v lorek due 3. aiaja 1904. Letnik VI. Izhaja vsii'- torek iiiMoliutoob 11. mi prcdpoldiie za Hirsts) tiT dL 'A. uri pop. za ih'zdo. Ako pads na ta dm-va praznik izidf dan pr**j ob (>. zvečfr. Slane po posti pn'j«Miiaii ali v Goriei na dom poSiljan ci'loletiio8 N.pollotno 4 Kin <5etrtl«»lno 2 K. Prodajasf? v Goriei v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulkah, Jellorsitz v Nunskili nlicah in L »•- ban na Verdij^vt'in tckališču po 8 vin. GORICA (ftliitmnie izdanie.l I UrtMluistvo in iipravuištvo se nahajata v eft a r o d n i tiukarni», ulioa, Vetturini li. St. 9. Dopis»? je nasloviti na untdništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi sp raöunijo po petit- vrBtali in sicer ako at' tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veökrat tiskajo, raču- nijo ar po pogodbi. lzdajatftij in odgovorni u-rodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). .- ---—----¦'"" ¦¦-¦¦¦ !¦ I __ —~ V G o ri e i, 1. maja 1.9U-t. Kakor zadnje aprilove dni navadnt), menjavalo se je in se še vedno spremi- nja vsak hip vreme naäe notranje poli- tike. Komaj zasijo žarok solnca na naäcm notranjem političnem obnebju tor daje kolidkaj majhen povod k apanju, da bi se znalo vendarle vsaj zi nekoliko casa zvedriti na našem notranjem političnem obzorju, že popiha od nasprotne strarii drug« veter, ki pripodi zopet črne oblake, vslod Cesar se vse zopet stemni in sicer tako mocno, da se je bati hip na hip najhujše nevihte. Naä politični barometer vzdiguje se in pada tako naglo in tako nepričakovano, da je popolnoma zmošal glave vsem poliliönim prerokom in da nobeden njih ne ve danes, kaj prinese že jutrajšnji dan. Kakor smo v svojera listu že večkrat omenjali, prevzeli so Poljaki nalogo, zboljäati naše parlamen- tarne razmere s tern, da so začeli po- sredovati med Nemci in Čehi in med vlado. It prvega začetka dozdevalo seje celo, da trud Poljakov ne ostane brez vspeha. Čehi so se koj izrazili, da so vedno pripravljeni pogajali se ter tudi skleniti premirje z Nemci ter odnehati nekoliko od svojih zahtev, ako bodo tudi Nemci nekoliko popustljivejäi. In tudi z nemške strani bo se call glasovi, da bi bil skrajni čas, da se konec stori seda- njim, skrajno žalostnim parlamentarnim razmeram, vsled katerih ne trp© le Čehi, ampak trpe tndi Nemci, posebrio v go- spodarskem oziru. Le nekoliko resne vo- lje od strani vlade, in Poljakom bi se najbrže posrečilo doaeči ako Že ne traj- nega miru pa vsaj neko premirje, med katerim bi bilo mogoče našemu držav- nemu zbora rešiti Tsaj nekoliko najvaž- nejših točk narodno-gospodarskega po- mena. Pa mesto da bi vlada ganila le z mezincem ter äla Poljakom le nekoliko na roko, bila je ona prva, ki jim je za- čela metati polena med noge. Vladina glasila namreč in v prvi vrsti dr. Körber- jev organ „Neue Freie Presse" bila so prva, katera so se začela norčevati iz poskusa Poljakov ter jih celo smešiti. Zadnji dnevi pa so dokazati, da je v res- nici ravno naš ministerski predsednik dr. Körber oni mož, katerema najbolj ugaja sedanji parlamcnlarni položaj in se zh- radi tega najbolj boji parlamentarnega. delovanja. So nekateri rosni polittki, ki trde, da jo čeaka obstrukcija najkrep- kejäa sobojevnica dr. Korberja, da se je on najbolj veseli in da bi bilo ravno njemu najbolj žal, ako bi ista prenehala. 0 dr. Kürberju gre namreč govorica, da je jako častihlepen človek, jako vlado- žHjen in da se rnu jo ministerski stolec neizrečeno omilil. Dalje sečujemed poz- navalci naših parlamontarnih odnošajev tudi govorica, da je skoro dognana atvar, da bi apravilo redno parlamei.tarao de- lovanje dr. Körborja mnogo poprej s po- vršja, nego ga je v stanu spraviti češka nbstrukcija. In zakaj? Pred durmi namreč stojo avstro-ogerska nagodba, potem tr govinske pogodbe z raznimi državami, v prvi vrsli ona z llalijo in zakonski naČrt glede nove daväöine na sladkor. Vse te nagodbe in pogodbe pa so tako sestav- Ijpne, da bi dotični zakonski načrti nik- dar ne zadobili v našprn parlamentu pri- trjenja, ker bi bili z njih vsprejetjem ka- kor avstrijski producenti tako tudi av- strijski konsumonti tako oäkodovani, da bi se morali poslanci, ki bi zanje glaso- vali, kar po.skriti pred svojimi volilci in bi si za vedno zaprli pot v državni zbor v slučaju novih volitev. To je dr. Kör- berju popolnoma dobro znano, kakor mu je tudi dobro znano, da bi negiranjo omenjenih točk od strani naäega parla- menta gotovo provzročilo tudi njegov padec. Njegov angelj varuh pa je para- graf 14. Da se pa tega srne posluževati, je neobhodno potrebno, da je parlament nedolaven, da se v njem obstruira. Iz tega je torej razvidno, da je, vsaj za se- daj, v prvi vrsti dr. Korborju najbolj na tern ležeče, da Čehi ničesar ne vdobijo ter da so prisiljeni nadalje obstruirati. Le v tern slučaju se spravijo zgoraj ome- njene tri točke s pomočjo paragrafa 14. pod streho in je dr. Körber gotov, da ostane §e za delj časa to, kar je, namreč avatrijski min. predsednik. Seveda bode on proti takim insinuacijam odločno prole- stiral ter vsakemu zatrjeval, da ne more biti nobenemu bolj na tern ležhi v državnem zboru obstruirajo. — Tako približno utoje danes naže no- tranje polilične zadeve in taka je danes dr. Körberjeva taktika. Ali se bo pa ista tudi v rennici Hponesla tako kakor on želi, to pa posebno sedaj, ko je celo pri Poljakih padel, kakor poročajo listi, v nemilost, o tern nas pouči že dogledna bodočnost Do pi si. \i. gori^ke okolice, 28. aprila 1904. Predragi prijatelj! Ti, ki se rad pobahaä, da si dober katoličan, veS, kaj je generalna izpoved. Pri tej je treba, kakor znaä, postrgati ne le novpjSi, ampak tudi najstarejši kvas, torej mnogo umazanega blaga. Vidiä, taka narodna „generalna izpoved" so zate ti-le dopisi, seveda z razliko, da jih izpove- dujem jaz namesto tebe, ki lepo molöiä in jim molöe pritrjujeä. V tej „izpovedi" je seveda premnogo omazanega perila, in ko brskam po njem, vidim äe le, ko- liko umazaoosti se ga drži, tako, daje to pranje mnogo bolj zamudno delo, nego si mislirn, predno se ga lotirn. Tako se mi je godilo potem. ko nem ti napovedal pranje „velikonočne priloge". Zato oprosti, da že le danes izvräim storjeno obljubo. Bolje pozno kakor nikoli, pravi laški pre- govor. Da, da, ta famozna „velikonočna priloga" !! Ko sem čital nje napoved v „Soči", se mi je zdelo, da prebiram kak „Weihnachts-Katalog' kakega dnnajakega žida ali madžarskega čifuta. Lahko si mislimo, kako ubogo malo se briga en žid za naäe božične praznike; in vendar, kako dobro vedo židovski trgovci, kdaj so bliža naä Božič. Zakaj? Ker jim je naš Božič ugodna prilika, da „izpumpajo" iz kristijanskih žepov kaj več svitlih kronic. Z imenovanjem kristijanskega praznika hoče žid spraviti svojo kupčijo v ne- kako dotiko ali zvezo s torn krislijanskim praznikom, da na kristijanske odj^malce bolje upliva ter jih nekako sili, da že iz pijetete do svojega velikega praznika kaj kupijo. Vpraäam, ali ni to umazano ko- ristolovno onečaščevanje in skrunjenje naših vzvišenih praznikov! In take židovske skrunitelje ime- nitnih spominskih dni kristijanstva si začel ti, prijatelj, verno posnemati. Lani si svoja „hotela" izklical za „veliko- nočne piruhe slovenskemuna- r o d u", letos nazoveš par prevedenih obskurnih povestic „v elikono čno pri- logo" svoje „Soče". Povej mi, povej, prav radoveden sem, kaj imajo te po- vestice opraviti z našo Velikonočjo? Menim, prav toliko, kot blago židovskega „Weichnachts - Kataloga" z božičnimi prazniki. No, ti odgovarjaš: Ni res, te po- vestice so dobili moji naročniki brez- plačnoj! — Hm, hm, brezplačno? 0 tem „brezplačno" bi se dalo kaj govoriti. Ali veš, da je tvoja „Soča" najdražji časnik slovenski. Ti mašiš usta naročnikom z i „i z r e d n i m i p r i 1 o gami", čudno, da ne rečea, da dobivajo naročniki tudi te ! „izredne priloge* brezplaöno. Ti si svojo „Sočo" že tako uredil, da ti kar najveö možno nese, naročnikom pa prihaja v roke naäopirjena, da jo morejo na široko objeti, seveda tudi na rahlo, če ne bi I jim ne ostalo nič med rokama. Tudi z malovrednimi cunjami se dajo posnemati ! bliSčeče uniforme. Ciasniki se naročujejo ( zarad dnevnih novic, od inseratov (a „par- 1 force"-lovom mnogobrojno nagnanih) in od poYesti nima naročnik nič; oni redijo lastnika lista, te pa tiskarja, ki jih z ba- gatelnim troäkom za papir akoraj brez- plačno ponatiskuje v posebnih knjigah, katere potem posebe drago prodaja. Pri- jatelj, ta imaš vzgled svoje manipulacije, LISTEK. Svoji k svojim. Ceäki: Karolina Svetla. (Dalje.) Z mrzlično hitrico je odäla goapa Dora na določeni sestanek z vratarjem. Tega dr.j je oblekla svojo najlepšo oblekoj nadela si prstane in najlepže uhane in zlato uro z verižico. Bilo jej je, kakor bi äla sinu na svatbo, in to z najbogatejšo in najlepäo nevesto na vsem svetu. In — da bi iznenadila očeta in sina — jima je napravila skrivši večerjo, ki jima je bila najljubša. Julij je čakal z barnim sreem, da se mu vrne mati. Kar trepetal je pred trenutkom, ko odpre mati vrata ter rnu pove: Dočakano je! Od zdaj boä ptujec v svojej oöevini, v krogu svojih prijate- Ijev in sorodnikov. Služil boš v njej dru- gemu narodu, a ne svojemu; in kakor ae ti ne boä več štel med češki narod, tudi narod tebe ne bo štel več za svoj'^a. Odtrgan boš iz vrste zvestih njegovih si- nov; mrzili te bodo in te zaničevali! In v takih muönih trenutkih se je Julij prvokrat odločno zaöutil kot Čeha ; spoznal je, kako mu je arce zrastlo z do- movino vkljub vsem poskasom, ko so ga hoteli odtrgati od nje ter mu iztrgatilju- bezen do nje. Srce mu je bilo toliko či8to, da vae materino modrovanje -pa posmehovanje njegovih součencev in uči- teljev v Neusberga ni moglo zadušiti v njem prirodnega glasu. Bal se je, da mu pride mati domov z veselimi vzkliki; taka je bila njena na- vada, če se jej je kaka namera pri vseh zadržkih naposled vendar posrečila vsled njene vztrajnosti in trmoglavosti. Ni se torej malo začudil, da je stopila danes v sobo tako tiho, da je skoro niti čul ni ; kajti bil je obrnjen proti oknu, na kate- rem je bilo njeno cvetje. In opazil jo je äe le tedaj, ko je bila že odložila klobuk in 8voj liäp. „Danes aem šla zastonj v tvornicou, odgovori mu prijazno na njegovo vpra- äanje. „Vratar do zdaj pri vsej dobri volji ni imel prilike, da bi bil omenil o tebi gospodu Müllerju ali kateremu dru- gemu gospoda in da bi jim bil pokazal tvoje izpričevalo. Rad bi, da bi ne storil tega le kar tako mimogrede, ampak le tedaj, kadar bode videl, da je gospoda posebno dobre volje. Ne ve, ali bo mogel storiti takoj, ker zdaj imajo v tvornici posebno mnogo naročil skoro za vse 8tvari, in a tem je tudi mnogo posla ˇ ?seh pisarnicah. Na, pa saj se tudi ne mudi tako. Za nekaj dni nam ni, samo da se to skonča, kakor treba in v naäo zadovoljnost. No in o tem ne dvomi niti vratar, niti jazw. Juliju se je odvalil kamen od srea ko je slišal, da äe ni obsojen, da postane podložnik tvornice. In zbok tega se tako razveseli, da äe ni bil tako vesel, odkar je bil odäel od hiäe. Poln dovtipov in aale sede k veöerji, in se svojo dobro voljo je nekoliko potolažil mater, ki je bila čemerna zaradi svoje neuspeäne poti do vratarja. Do zdaj äe ni bil vpraäal po nobenem svojih cibeliäkih souöencev, ali zdaj jih je jel naätevati vse, jednega za drugim. Iz neke nepojmljive Bramež- Ijivoati je bil pustil kolačarjevo Milko za zadnjo, dasi mu je älo prav za prav le za to, da izve, kako gre njej, kaj dela in ali je srečna in zadovoljna,kakor bi on želel. „Eh, ta-------"1 odgovori msti in mahne z roko. „Zdrava je in ima vedno polne roke dela!" Julij je posluäal, da niti dihnil ni. „Pri kolacarjevih ni tako kot pri nas, nadaljuje gospa Dora nekako trpko. „Tam imajo vsi delo nod in dan, da ga nikdar niso imeli toliko, in oni se vrt6 cd jutra do mraka, kakor v mlinu. Ali, da ni Milke, tedaj hi ne imeli toliko dela, pa ta devojka je vsa vražja. Ta si zna kaj izmisliti". In Julij se ni mogel premagati in vpraäal je äe .dalje, v čem se kaže ta njena iznajdljivost, ki je bila poznana v mestu že od njenih mladih nog. „Jela je napravljati poskuse z dru- gačnimi medenimi kolači in dvopekora. In kar je res, je rea, to ae jej je res po- srečilo. Potem ae je izmislila neke po- sebne zavitke, za katere sama rise lepe sličice, in sama napravlja tudi stihe, pa jih daje nekje tiskati ter jih prileplja na nje. Pravijo, da ae ljudje na tigih kar trgajo za njene zavitke, in to verujem, saj niso videli äe kaj tako lepega in pri- mernega. Kdor hoče kupiti medenih ko- lačev in jih prinesti domov se sejma, išče le njenih izdelkov, njene slike in stihe. In tako kolačarjevi dobro proda- jajo svoje blago, in ne dajejo ga le pre- kupcem, ampak Milka ga vozi na po- sebnem vozu sama na sejme in dozdaj se jej je vedlo povsod dobro. Ona proda vse, kar ima v svojem gotoru do po- slednje mrvice. A njeni odjemalci jo va- bijo vedno, naj gotovo pride z blagom tudi tje, od kjer so oni doma — na sejm ali „proščenje", da tam veliko proda. In tako se tudi vselej zgodi. Če pojde tako dalje, pa bodo morali obogateti ti ljudje44 dovräi goapa Dora ter vzdihne. (Dalje pride.) da „Soča" veö nese. In ta želja, „da veß nese", jö porodila tudi tvojo najnovejäo „velikonočno prilogo". Tebe vedno skrbi, da bi utegnili začeti nekoliko računiti tudi tvoji naročniki, da bi priäli do iz- poznanja, da so najnovejše novosti, ki delajo časnik interesanten, da je torej njim (naročnikom) 8 tem bolj uatreženo, čira večkrat jim dohaja list na teden, da ni zanje vseeno, ali jim dohaja list na teden dvakrat s prilogo ali trikrat brez priloge. Temn stališču tvojih naročnikov stoji seveda stališče tvojega icpa ravno nasprotno. Z dvakratnim izdajanjem liata si prihraniä troäke za enkratno poäiljanje po pošti na teden. Priloga ti pa že na drug način koristi; ona ti pomaga mašiti naročnikom oči. Priloga ti poveöa list, da ne pade naročnikom tako lahko t oöi, ^ako velik del lista jim akradejo tvoji nalovljeniinserati, ki Bole le prava tečna paäa za tvoj nenasitni Lep. V listu, pomnoženem a prilogo, se dajo natiskavati tudi večji podlistki in večji odlomki poresti. Kdor vse to premisli, temu postaja äe le jasno, zakaj si usta- vi! ' ratno izdajanje „Soče" na teden, da izhaja zdaj dvakrat namestu trikrat, kakor je že nekaj časa. Tvoji oholoBti, da je tvoja „Soča" prvi slovenski čaanik na Goriškem, to seveda ni ugajalo, ali močnejša kakor oholnost je pri tebi ven- dar le skrb za žep. Za isto ceno, kakor zdaj dvakrat, si izdajal „Sočo" prej tri- krat. Dolgo časa si študiral in „tuhtal", kako bi se dalo iz „Soče" kaj več „iz- tisniti" za žep ter ob enem narocnike uveriti, da niso oškodovani. No, nazadnje si jo vendar „izluhlal'*. Najprej si tolažil narocnike na čelu „Soöe", da izhaja le „do preklica" samo dvakrat. Zares krasno je izgledala takrat glava „Soče" 1 Začenjala je tako-le: „Soča" izhaja tri- krat na teden, ali do preklica izhaja le dvakrat. Imenitna logika! S tem famoznim „do preklica" si seveda le uboge narocnike „farbal". Ti si že takrat vedel, da do tega „preklica" ne pride ni- koli. In tako se je pozneje zgodilo. „Preklic" je odpadel, dosledno bi se bilo moralo povrniti trikratno izhajanje; ali tp je šlo tudi rakom Žvižgat. Namesto tega so prišle v glavo „Soče" „redne priloge", in njim se je pridrnžil „Kaži- pot', ki je tudi „avanciral", da je iz „ne- rednega" postal „reden", t. j. o „Ka- žipotu" bobnaš zdaj v „Sočiu celo leto, prej si le takrat, ko si ga imel objaviti, ali prav za prav, ko si uprizoril lov na trgovce in obrtnike, da so prihajali metat v tvoj žep svitle krön ice za inserate, ki so bili (in so) j e d i n i p o v o d, da si se odločil za izdajanje „Kažipota". Ti trgovci in obrtniki plačujejo z inserati ne le ves „Kažipot", ampak äe lepo svotice veö, ki tako dobro de tvojemu žepu. Ti se tem trgovakim in obrtnijskim kalinom za hrbtom &e lepo smeješ ter se na njih račun kažea „Soöiniin" naročnikom ra- dodarnega, da jim velikodušno „daruješ" „Kažipot", katerega so ti drugi bogato preplačali. 0 ti zvita lisica 1 Skoda, da aem tak nasprotnik zvijač in „l'arbanja", če ne bi te kar objel in poljubil. Kaj ne, take-le manipulacije nesejo drugače kot ,.farške hire" in „faräki ofri" I In ti pan- taloni od „farjev" bo si toliko lomili glavo s šludijami in zdaj v potu svojega obraza prosijo bire pri ubog^mu kraetiču ! Tepci, k tebi naj se gredo učit! Ti le parkrat udariš v „Soči" po velikem bobnu, odpreš žep, in frk, smuk svitle kronice vanj. 0 ti veleum, ti Ženijll (Dalje pride.) _______ A. K. Iz Kozane, 30. aprila. — Izv. dop. — (Kje je resnica in kje je niV) Namestništvena razaodba, katero sem zadnjič objavil, je dala naäemu županu slovesno zadoščenje, ker razodeva, da je prav in korektno postopal celo tedaj, ko je v nasprotju z ugovori vladnega za- stopnika zabranil, da niso imeli koncem volitve III. akupžčine voliti tisti volilci, katerim je bil v to odloöen ča« prva dva dni volitve. To je edino pravo tol- mačenja zakona, katero se zlaga z jasnim doloeilom § 18. obč. volilnika in je tudi potrjeno z razsodbami upravaega sodiäca. „Soča" je pisala o svojera Öasu, da je župan pri volitvi panal mnogo vo- lilcev; zdaj pa je namestništvo s svojo razsodbo panalo ne toliko volilcev, ko- likor Četovodje pritožnikov in ra e r o - dajno osebo, od k a t e i; e izhaja p o t u h a. „Naprednjaki" so t času volitve vo- lilcem gorenjih Brd obetali, da dobe sedež županstva v svojo sredo in šuntali so ljudstvo proti duhova&ni, češ, da so oni krivi velikih doklad na izravne davke, ker so nasprotni javnim plesom in krčijo s tem občinake dohodke (na plesnih pri- stojbinah in vžitnini); na drugi strani pa da prizadevajo znamenite stroäke, ker nimajo nikdar zadosti prostornih in lepih župnišč in sploh duhovniäkih poslopij. Tudi so se äirili glasovi po županiji, da se za olepäavo Kozane rabi denar iz skupnih dohodkov. Zato je župan v neki seji po vo- litvah predlagal stareSinatvu, naj sklene razdelilev obäirne županije. In res je starešinstvo sklenilo, podati proänjo, da se davčni občini Vipolže in Kozana ločita od sedanje županije ter ustanovita skupaj kot samostalna županija. S tem bi bilo ustreženo gorenjim in dolenjim Brdom in bi se zapahnil vir sedanjim apornostim. — Prošnja je vložena na priatojnem me8tu in kakor se čuje, jo deželni odbor podpira, glavarstvo pa — n e. Seveda politično oblastvo, katero zajerna svoje inforraacije iz najčistejega vira, pozna bolje naže razmere, kakor stareäinstvo in deželni odbor ! — No, če se je smela razdružiti šempaska županija, bila bi za- proäena ločitev kojščanske gotovo stokrat bolj opravičena, ker jo priporočajo oziri na geografično lego posameznih njenih občin, na gospodarske, občevalne raz- mere in na druge merodajne odnošajo. Sicer pa je dokazano po mnogoletnih skušnjah, da v sedanji sestavi Županije ni več pričakovati složnega, uspešnega delovanja občinskega zastopa, in v neslogi razpada vse v trajno škodo občine in občinarjev. To se je pokazalo tudi pri dvakrat napovedani, a nikdar izvräeni volitvi no- vega županstva. — Na podlagi potrjenih volitev je februvarja meseca povabi' starosta novoizvoljeno atarešinstvo v Sv. Martin, da izvoli županstvo. Toda, ker ae ni zbralo zadostno Število občinskih za- stopnikov, je sedanji žopan, dasi je vedol, da stoji večina stareäin kot trdna skala na njegovi strani, v pričo vladnega za- stopnika izjavil, da noče biti voljen žu- panom, kot stareäina pa da iz važnih uzrokov no odstopi; obenem je naprosil gospoda Andreja KocijanČiča, naj sporoči to izjavo nasprotnikom ter jih pregovori, da se deleže volitve. Toda oni, — dasi so bili v manj- äini — so zahtevali, naj g. Reya ne lakrat v Šmartriem, ampak potom gla- varstva odloži svoj mandat kot ud obč. starešinstva, potem da bodo volili župana po svoji volji. Na ta predrzen odgovor so naäi starešine zapustili volišče. Štirinajst dni pozneje ae je vräil zopet po8kus volitve v Kojskern. Naäa stranka je piameno sporočila volilnemu komisarju, naj naloži najstarejäemu udu atareSinstva, ^i skliče shod kam drugarn, ker v Kojtikem prete z demonstracijami in Be je tarn že pripetilo sedajnemu županu in drugim možem naSe stranke, da so bili zasramovani. Tako so nekega staraäino naäe stranke iz Brestja čakali pred cerkvijo v Kojakem s sramotilnim namenom. Da se je ognil napadu, ostal je nekoliko ur veö v cerkvi, dokler se je druhal razkropila. Mirni možje bo ogibajo hrupnih prizorov, pa tudi krajev, v katerih se razpaäa su- rovost v äkodo ugloda občinskega za- stopa. Ker se našim nasprotnikom ni^o posrečile njihove nakane, podali so gla- varstvu pismeno izjavo, da se ne ude- leže nobene volitve več in Že tisti dan, ko se je vršil drugi poskus županstvene volitve v Kojskem, so po poduku nav- zoče vplivne osebe (tako trde sami nas- protniki) napravili prošnjo z mnogirni podpisi, da naj viäe oblastvo odredi na mesto župana kot vpravitelja občine vladnega komiaarja z nalogom, da izvede nove volitve obč-inskega stareäinstva v gorenjih Brdih in ne v Kozani. Politiöni pregled. DrJavnl zbor. V včerajšnji seji poslanske zbornice ao se na zahrbten način izvršile volitve v kvotno deputacijo. Cehi so odločno protestirali proli takemu nepostavnemu postopanju zborničnega predsednika. Rusko-japonska vojska. Že v najbližjem času jo pričakovati važnih dogodkov na bojnem polju. Ru- som sovražni listi prinaäajo Že par dni zaporodoma vesti o velikih bitkah na reki Jalu in o velikih izgubah na ruski strani, kar je pa popolnoma izmišljeno, kakor dokazujejo celo uradna japonaka poročila, ki govore sicer o nekih uspe- hih japonskega orožja ob reki Jalu, ki so pa tako previdno akrpucane, da so že med vrstami čita, da niao tudi ta poro- čila popolnoma resnična. Najnovejän po- rodila se nwnreö glase: Po teh poročilih, ki se pa od ruske strani dementirajo, bi se nahajali Ruai ob reki Jalu v neznat- nem ätevilu in bi se umikali pred Ja- ponci v notranjo Mandžurijo. Reuterjeva piaarna je dobila veat iz Tokija, da so Japonci v torok naskoöili ruake pozicije ob reki Jalu. Boj med Kuai in Japonci bi bil trajal vae dni prošlega tedna in v nedeljo je bilo prieülr^vati odločilne bitke. V četrtek bi bili Japonci preato- pili reko Jalu ter se koncentrirali na desnem bregu imenovane reke. V soboto bi ae bila razvlla bitka na celi črti in a topovi velikega kalibra bi se bilo stro- Ijalo čenz reko. V nedeljo pa bi se bila bitka nadaljevala. Število ruakih vojakov se ceni na 30.000 mož. Sami Japonci priznavajo, da ao v bitkah izgubili mnogo vojakov. Isti Reuterjevi piaarni ae po- roöa dalje iz Tokija: Jedna atražna di- vizija in 12. divizija peäcev sta preatopili v 8oboto ob 8. uri zvečer pri Viču reko Jalu in sta po noči obkolili levo krilo ruskih vojnih čet. Splo&ni napad bi se bil izvTšil v nedeljo ob zoru. Pri bitki bi bile sodelovale vse japonake baterije, nahajajoČe se na levom bregu reko Jalu in pa üoiilja japonakih torpedovk, ki ae nahaja na f-sti reki. Po teh poročilih bi ae nahajftli Japonci v mnogo ugodnejäem položaju od Ruaov in bi bili tudi moč- nejäi gle<36 ätovila. Zato ao pa uvorjeni, da potepojo Ruao. Ta porodila priäla so torej iz, japonskeK»i vira dno 1. t. m., in vslod teh poročil bi si bili Japonci v nedoJjo oavojili jKia:Licnlču, ki 8e amalra za ključ k ruskii/i pozicijam ob desnem bregu reke Jalu. Po teh poročilih ao bodo Ruai najbrze umaknili proti Fengvan- scengu. Tako torej japonaka in angležka poročila, ki ao se do zdaj äe vedno iz- kazala kot lažnjiva. Zdaj pa čujmo, kaj pravijo ruska uradna poročila, ki 80 bila do zdaj vedno popolnoma resnična in točna. Ruska uradna poročila o dogod- kih zadnjih dni ob reki Jalu pa ae glaae in sicer : Ruski genoralni štab poroča namreč na podlagi ravnokar došlih Ku- ropatkinovih br-zojavk sledeče: General Sasulic je dozn.al, da so Japonci, ko so pri Sinliagu prestopili reko Jalu, zaaeli kraja Khussan in Lizaven, z nHoaenom ae zopet polastili Lizavena in viäav nad Khuasanom, je omenj^ni general zauka- zal, da.ae dne 29. aprila od ruske atrani natačno rekognicirajo pozicije, katere so zavzeli Japonci in je potem odposlal tja joden oddelek vojakov pod poveljstvom jednoga podpolkovnika. Okolico Lizavena in Kkussana ata branila dva bataljona četrtoga polka japonske atraže. Blo jo tarn tudi nekaj go.rskih topov in jeden oddelek japonskoga konjiätva. Podpirani od topov ao naäi zapodili Japonce z nji- hovih pozicij in sta bila pri ti priliki ubita dva vojaka, 13 pu jih jo bilo ra njonih. Japonci pa so paatili na bojišču 10 mrtvih in 20 Tan,jenih, mnogo ranje- nih odneali pa so ae seboj Ko so naši zaaeli pozicije pri Singiagon, začela jih je močno obstreljevati jedna japonaka baterija, nahajajoča se aeverno od kraja Viču. Dva naša brzostrelna topova ata začela streljati na japonake pontonske moatove, katere so morali Japonci zapu- atiti. Oddelek japonskih čet, katere smo zapodili s pozicij pri Lizavenu in Khua- aanu se je umaknil nazaj, deloma proti aeverni strani. Na prostoru, kjer ao se nahajali Japonci, naPili smo 10 karabin, mnogo atreljiva ir\ veß zemljevidov. Naj- hrabrejäe so so dr/,ali slrelci 10. in 12. polka pod poveljatvCMi poročnika Jančica. To so torej, tisti strašni ruski porazi, o katerih so poro&ali listi ä la „Piccolo" in „L'Eco" že v periek in soboto, in iz tega naj ae naši čitatelji prepričajo, kako izmiäljena poro^ila prjhajajo dan na dan v teh Slovanom sovražnih lialih, ki bi radi v žlici vode potopili vae Ruse in za njimi tudi vse druge Slovane. Japonako poročilo o po- greznjenju parnika MKiušin Mara", Reuterjov birO poroča: Na krovu japonake transportne ladije „Kiuäin Maru", ki je bila minoli poneduljek o polunofä pogreznjena v morje od ruake križarko „Roasija", je bilo ubitih ozirou'-u potunolih 70 Japoncev. „Kiušin Maru* ae je oddaljil od torpedovk, katere ao ga spremljale tor je zadel na ruako brodovje. „Roaaija" je plula proti parniku ter za- htevala, naj pridejo nje časlniki na krov. Ko so Rusi preiakovali ladijo, so naäli 2 atotniji vojakov, ki ao bili akriti v spodnjih prostorih ladije. Ko so je o torn sporočilo poveljniku „Rossije", je nkazal ta UBlreliti na japonsko ladijo s tor- pedom. „Kiušin Maru" je bil zatiet v Brednjem delu ter ae začol potapljati. Mej potapljanjem so priali vojaki na krov ter ao atroljali na „Roaaijo". Nekateri vojaki ao ae sami usmrtili. 46 vojakov in 9 oseb posadke je bilo roäenih. Dva častnika in trije podčastniki so utonili z drugimi Japonci. Darruskoga carjavvojne s v r h o. Kakor so je te dni poroöalo iz PetrogradH, je daroval ruaki car v vojne svrhe iz svoje privatne blagajne 200 rai- lijonov rubljev. Ako je ta vest resnična, je *_ največi dar, ki je bil sploh kedaj podeljen v javne svrhe. Ruski car za- more storiti kaj tacega, ker je, kakor znano, najbogateji vladar na Bvetu. Nje- «ovi letni dohodki se cenijo na 40 mi- ljjonov rubljev. S«veda ima car tudi ogromno stroškov. Ta prihodek prihaja iz raznovratnih virov. Razen porzijakega Šaha nima nihče na svetu toliko imetja v dijamantih in dragocenih kamenih kakor ruski car. Pomorščaki „Varjaga" in „Korejca" v Petrogradu Na- govor carjev. —V petek zjutraj so preživeli pomoračaki „Varjaga" in „Ko- rejca" doapoli v Petrograd. Ogrornna množica naroda jih je viharno po- zdravljala. Na kolodvoru sta jih pozdravila vrhovni poveljnik ruskega brodovja, veliki knez Alokaej Alekaandrovič in minister mornarice Avelan. Nato ao ae odpeljali v carjevo zimsko palačo, kjor je bila alužba božja. Potem ae je podal car s svojo carsko rodbino v Nikolajevo dvo- rano, kjer je bil pripravljen na dvoh mizah obed za pomoršfake, na katere je imel car aledeči nagovor: „Veseli me, da ate 8e vrnili v domovino zd.avi in za- dovoljni. Mnogi od vas ao zabilježili a avojo krvjo v zgodovini našega brodivja Bvoja junaška dela, vredna junaäkih del svojih prednikov, ki so jih izvržili na „Azovu" in „Merkurju". Tej zgodovini ate vi pridodali novo stran z imeni „Varjaga" in „Korejca", ostaneti ne- smrtni. Vsa Rusija in tudi jaz smo ginjni : Anton Ka- zafara 3 K; Ivan Hojec, kurat v iiiljah za „Mladega gozdarja" 2 K. Srčna hvala ! Neki slepar mami neizkuäene ro- jake ter jim izvablja letnino bodisi za društvo „Sloga" aii za podražnico sv. Girila in Metoda in jim vrocuje pobotnico bre2 podpisa, katere je sam spisal na katero koli tiskovino in pristavil zraven besedo: odbor. Hojaki naj na take po- botnice brez podpisa tistega, ki je po- botnico izdal, nič ne plačujejo; sleparja naj pa naznanijo policiji, da ma preskrbi zasluženo plačilo. To sleparijo uganja dotičnik že več let. Slavnost v „Š. Donui", katero smo oznanili pred osmimi dnevi, se je preteklo soboto izvräila sijajno v sploäno zadovoljnost deležnikov in navzočega ob- činstva. Pet čč. oo. kapucinov in pet svetnih duhovnikov, na čelu jim hišni papežev prelat monsignor Gabrijelčič, in vsi šolski zavodi „Š. Doma" z uči- teljskim osebjem, so se udeležili redke slovesnosti blagoslovljenja kipa M. B., ki se je slovesno nesel iz Sole v cerkev in nazaj ter postavil na prirnernem prostoru V veži äolskega poslopja. Daljši dopia o tej svečanosli morali smo odložiti za „Prim. List", ker nam je doäel prekasno. Šolska mladina bila je vsa vesela, da je dobila kip svoje matere in zaščitnice v äolske prostore. Vsa cast g. katehetu č. o. Vilibaldu, ki je vse to oskrbel. Rh/kaz radodarnih doneskov za kip M. B. v „Š. Domu". Razni dobrotniki so darovali v ta namen 269 K, äolski otroci so podarili 35 K, skupaj se je na- bralo 304 K. Izdalo se je za kip 248 K, za vožnjo in carino 14 K 44 h, za pn- prave v šolskem poslopju in za svečanost 23 K f)2 h, skupaj 285 K 96 h. 03talih 18 K 04 h hrani nabiratelj g. katehet za morebitne nadaljne priprave. Srčna hvala vsem darovateljem. Zahvala. — Podpisani se prisrčno zahvaljuje cenjenemu načelstvu in vodstvu „Solskega Doma", kakor tudi vsem drugim mnogobrojnim dobrotnikom, ki so s svo- jimi blagimi prispevki pripomogli, ter sploh vsem, ki so sodelovali, da se je v „Šolskem Domu" postavil kip Matere Božje v spomin 50 letn.ce razglašenja njenega brezma- dežnega spočetja. Ta slavnost je tern večjega pomena, ker se dandanes toli- kokrat na mnog.h krajih pobožno in kršcansko ž.vljenje na zunaj zatira Knstijan mora pokazali svojo vero tudi na znnaj, sicer ne zasluži imena kristijan Omeinbe vredna je tudi zaradi tega, ker je potreba, da se zlasti v nedolžni mla- dini vzbuja verski čut z zunanjimi ?lo- vesnostmi, zlasti pobožnost do Marije, katero je slovenski narod vedno pobožno ča8til. Castitim dobrotnikom se äe enkrat v imenu ^rezmadežne Device Marije in nedolžnih otrok prav iskreno zahvaljujem ter kličem: Bog in Marija naj Vašo da- režljivost stotero povrneta 1 0. Vilibald Rupar, kap., katehet v „Šolskem Domu". Prvi majnik. — V nedeljo so to- rej naäi takozvani socijaloßti iz mesta in iz okolice praznovali svoj praznik v Gorici, Ui se je pa prav mirno in brez vsakega hrupa izvršil. Mesto ob 8. uri in pol, kakor je bilo poprej napovedano, odäli so a telovadnega trga po mestu z dvema godbama äele ob 9. uri in pol. Njih ätevilo pa se je od lani jako skr- öilo, ako bi smel človek soditi po ob- hodu. Letos nismo videli, öeravno je bila nedelja, niti polovice „kompanjov", ka- teri bi se bili udeležili obhoda, napram lanskemu letu. Zato pa tudi, in ker se jim je zdelo ätevilo prepičlo, čakali so najbrže jedno uro več na telovadnem trgu, da bi se jim äe kdo pridružil. Da je bilo ob straneh ulic in na trgih vse polno gledalcev vseh slojev, to se rnzume samo ob sebi, saj je pa bila ta dan, ka- kor rečeno, nedelja, na '"itero prihaja v Gorico običajno vue polno okoličanov, tudi če ni ravno prvi dan meseca maj- nika. Po obhodu zbrali so se oni, kateri so imeli čas in voljo in so tudi rado- vedni, v dvorani hotela „Gentral", in tarn sta jim nekaj povedala in sicer po italijanski neki Zei in po slovenski neki Kopač. Seveda ni bilo to, kar sta govo- rila omenjena dva „kompanja" nič po- sebnega, Še manj pa zanimivega. Govo- rila sta pač tako, kakor se povsod go- vori, kjer se zbirajo „kompanji". Popo- ludne pa so odkorakali z godbo na čelu v „Velodrom", kjer so je tekom lepega popolnduo zbrala res nenavadno velika množica ljudstva. Tain so seveda pili in plesali in se kratkočasili vsak po avoje. In tako končal je prvi majnik, za jedne bolj vi 72 »i 100 » »i 37 n 100 M 89 100 Deželna denarniča izplača te obli- gacije dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, kateri äe ne izteko 1. avgusta t. 1. Predrznn tatvlna v Tr§tu. — V nedeljo bile so tudi v Trstu vse proda- jalnice zaprte. Ko je ob pol 8. uri zjut- traj redar Modec äel po korzu mimo prodajalnice zlatarja Alberta Montanari, je zapazil, da niso vrata, t. j. plehovina, ki se pri prodajalnicah zdaj navadno rabi mesto vrat, popolnoma zaprta. Od- vzdignil je torej plehovino ter stopil v prodajalnico. Ko je priälo raimo äe par redarjev, poklical jih je k sebi in je- den izmed njih äel je po Montanarija, ki pa ni bil doma, marveč pri „Lovcu", odko- der so ga pa telefonično pozvali. Ko je priäel Montanari v prodajalnico in so mu redarji povedali, da so naäli proda- jalnico odprto, je Montanari odločno tr- dil, da je prodajalnico zaprl, ter rekel, da ni drogače, nego da so jo morali ta- tovi siloma odpreti. Po daljäem pre- iskovanju so v resnici zapazili, da je bila železna blagajna, v kateri je hranil Mon- tanari čez noč dragocenosti, od zgoraj prevrtana in da so tatovi pobrali iz njo dragocenosti v vrednosti kakih 20.000 K. Nesreča na železnicl. — V nede- ljo ob 9. uri in 55 minut odpeljal se je z vlakom iz Trsta tudi železničar Pavel Golob, ki je pa pri postaji Miramar tako nesrečno padel iz vagona, da se je jako močno poäkodoval. Prepeljali so ga v trzaäko bolniänica, kjer se nahaja v smrtni nevarnosti. Glavnl občnl /bor družbe sv. Cirila In Metoda za Istro bode dne 4. t. m. v Livadah pod Motovunom. SpuSčauje vojue ladije „Ntdvoj- voda Frlderik" v morje. — V soboto se je izvrfiilo v Trstu na jako slovesen način spuščanje vojne ladije „Nadvoj- voda Friderik" v morje v najlepäem redu in pri jako lepem vremenu. Kumovala je nadvojvodinja Izabela, soproga nad- vojvode Friderika, ki je bil pri slovesno- sll tudi navzoč. Ob ti priliki bila je vojna eskadra zasidrana v miljskem zalivu. Navzoče je bilo pri spuäcanju jako mnogo odlične gospodo in nenavadno velika množica ljudslva. Okolo 9. ure in pol, in sicer po dohodu nadvojvode Friderika in njegove družino, je mornarični župnik vojno Iadijo blagoslovil. Mornarični po- veljnik baron Spaun imel je kratek na- govor. Potem je kumica nadvojvodinja Izabela pritianila na električni tipalnik, vsled Cesar se je razbila botiljka äam- panjea na sprednj(Mn delu ladije in kmalu na to, ob 9. uri 42 minut, je zdrknila ladija ponosno v morje ob živihnih vzkli- kih ogromne množice gledalcev in mor- narjev. Nova vojna ladija Friderik apada med največe oklopnjače avstrijsko mor- narice. Dolga je 11855 m, äiroka 2172 ni in srednja globočina znaäa 7 48 m ler ima 10000 toneiat. Ladija je narejena iz Siemens Martinovega jekla ter bo obo- rožena s 4 velikimi in 36 manjimi topi. V soboto popoludne je bil sestanek gostov na ladiji „Tegethots", katerega se je udeležilo mnogo povabljenih gostov. Svirala je godba vojne mornarice, tržaakega polka ät. 97 in tamburaški zbor, sestavljen iz mornarskih učencev. Okolo 5. ure je priäel tudi nadvojvoda z družino, pozdravljen z običajnirni streli. Nadvojvoda je obhodil Iadijo, nagovoril mnogo gostov ter posluäal eel komad tamburaäkega zbora in se jako pohvalno izrazil o izvajanju. Ob 5. in pol se je vrnil na „Pelikan". Zvečer po osmi ari je pa odpotoval z družino. Na kolodvoru južne železnice so se prišli poslovit razni civilni in vojaäki dostojanstveniki. Vse äole so v soboto praznovale. Ob morski obali je bilo v soboto posebno živahno. Kazširjeuje tržaškega piistauiftča. — Po novem programu se izvräe na raz- äirjenju trzaäkega pristaniäca väteväi dela, ki so v projektu leta 1898, sledeče zgrade: a) Naprava novega pristaniäca pri sv. Andreju, obstoječe iz treh pomolov, äi- rokih po 160 metrov in obrambni na- sipi pred luko v skupini dolgosti 2600 metrov. b) Razäirjenje lesnega sklarhäca v bližini svetilnika, kjer bo stala zgradba novega kolodvora Trst- Sv.Andrej. c) Na- prava novega lesnega skladiäca poleg Skednja in zelezniäka zveza tega skla- diäca z zelezniäko progo Trst-Sv. Saba. Č) Razäirjenje obrežja pri sedanjem po- morskem arzenalu za napravo nove ceste, ki bo vodila do novega kolcdvora in do pristaniäca. d) Prestavljenje nekaterih arzenalakih prostorov in c. kr. vojaäkega kopaliäöa. e) Razäirjenje obrežja mej po- rnolorn ät. 4 in pomolom Sv. Karola in zgradba 2 novih premakljivih mostov Čez veliki kanal. f) Razäirjenje obrežja mej pomolom Sv. Karola in sanitetnim poslopjem ter naprava novega pornola med tem in Josipovim pomolom. g) Raz- äirjenje obrežja Grumula. h) Naprava obrežja v petrolejski luki Sv. Sahe. i) Zgradba novih cest, zelezniäkih tirov, magazinov in drugih naprav v novi luki. — V prvi vrsti se ima pričeti oziroma nadaljevati one zgradbe, ki so že v načrtu leta 1898. Stroäki za gradnje v prvi stavboi dobi znašajo 53,289.500 K. Od tega iznosa se odbije svota 4,545.000 krön, ki je bila že dovoljena za dela v pristaniäcu od leta 1901.—1904. in pav- äalni iznos 2,500.000 K, katerega pre- vzame uprava državnih železnic, tako, da je za pokriti samo 46 milijonov krön. Trzaäka občina se je zavezala odstopiti brozplaöno prostor pod Skednjem za napravo novega skladiäca za les. Dalje se je zavezala napraviti in vzdrževati novi cestni tlak in kanalizacijo ter skrbeti za razsvetljavo in čiačenje obrežja in pomolov v notrajnih prostorih pri- staniäca. V pokritje teh 46 milijonov se vzame posebno posojilo v raznih obrokih, kakor bo to zahtevalo napredovanjo del v pristaniäcu. Slov. v§eučilišče v Ljubljuui. — Slovenski visokoäolci na Dunaju se imeli v soboto shod, na katerem so zahtevali, da vlada takoj ustanovi v Ljubljani slo- vensko juridično fakulleto, ter osnuje potem istotam popolno slovensko vse- učiliače. To zahtevati so zdaj toliko bolj prisiljeni, ker se jim na dunajskem vse- uiMliäcu odreka jednakopravnost z nem- äkimi dijaki. Objednem se je shod iz- rekel tudi solidarnim z onimi tehniki, ki so bili zadnji Čas kaznovani, ter so ae pozivali vsi nenemäki dijaki na skupen odpor proti nemäki supremaeiji. Češki Bkladatelj umrl. — Slavni ceäki skladatelj in ölen gosposkej zbor- nice Anton Dvorak je umrl v Pragi dne 1. t. m. LlBtnlca uredniätva. — Gosp. do- pisniku z Gorjanskega : porabimo, Loterijske ätevllke. 30. aprila. Xrst...... 6 89 44 18 59 Line......76 50 37 2 47 -------- \ UvrtKin oku* km doMtM* * pnm«t*nj«m Vydrone žitne kaue ^Vj^ Poilii« 6 *t peM|k< «K. 50 h trinco. Kr.DOMACI PRIJATELJ- Službo isce vpokojen orožniSki postajevodja, naha- jajoč so v 33. leta svoje starosti, ki je vešč v govoru in pisavi slovenakega, br- vaškega in nemškega jezika. Več se izvo pri našem upravništvn. Fani Drašfiek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi f na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu I Safljarsko in vinarsko flrnstvo ¦ za J3rda v (Jorici Prodaja naravne in prstne I briske pridelke po zmernih ' ceuah. I Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre I frankinje in drugih. ¦ DESEKTNA VINA. Sedež društva je: ) Gorica, ulica Barzellini št. 20. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča in črna vina Ije vipavskih, furianskih, wmm m 9 •»•¦¦ ¦ mm «a ¦ ™ m matinskih in iatertkih v I - nogradov. UoBlavlja na do in in razpoäilja po želoz uici ua VBe kraje avstro-egerske monarhije v sodib od 66 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Cene imerne. Postrežba poitena. Ivan Bednarik priporofa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3, Odlikovana kamnoseska delavnica Janeza Cülot se zalogo nagrobmh 8pomenikov, marmor- natih podob. fotogra- fij na porcelanu, raz- nih del za cerkve itd. preselila sejeizulice Koren v ulico sv. Ailto- na hiš. štev. 16 pri cerkvi, f - - ^Fr. Obrdank^ (poprcj Josip Hrovatin) ^ priporoča svoje ši- . " V fone in pokali-^ \ce po nizki JE|= X ceni. ^^^ KrojaŠki mojster Franc Čufer v Gorici, ulica sv. Antonn št<»v. 7, v hiši svečarja g. Jerneja Kopača. Izdeluje vsakovrstne možke obleke po meri bodisifine alipriproste. Priporoöa se svojiin rojakom v raestuinna deželi, posebno pa še preč. duhovščini za o- bilna naroöila. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma*. Samo enkrat ^ naj vsakdo kupiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik. Gorica, Gosposka ulica 7, i in nikdar več ne bode isxai Jrugod boljšega, I lepšega in kakovosti primurno cenega blaya, Fkakor se tu dobi. Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za poiiiladno in letno nexono v neiloaegljivi ixiieri kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki. žepne rute, solnčniki, doz- niki, modem, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumhe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Ustauovljena leta 180 9. „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetturini st. 9. prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji konkurence. TIQI/A ¦ „Gorico", „Primorski list", diplome, llwlxM. brošure, cenike, vabila, račune, itd. Plsmena naročila tiskovin se izvršč z obratno pošto; rr vsa drug-a v najkrajšem öasu. = T^ekarna Tfc Wkrs ri CRISTOFOLETTI, Jrskmo (štokfiševo) ietrnu „ . . , 7 OI|C v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznlm in splošni telesni slabosti. [zvirnasteklenicatetra olianaiavno-rumenebarve po K l'40,belebarvepo K 2, Trukino ioleznato Jetrno »Ije. ' Raba toga olja je sosebno pripo- I roČljiva otrokoni in »look*»"- k' «<» uor- i vozni in iiežne ijaravt*, i TrHkino jotrnn «U« «»' »eleznim Jodücem. S lein oljimi sc zdravojo v kratkom času in z «otovoslju vst; kostno bolc/.ni, %lo7.ni otoki, golä«, malokrvnost in snlošua s'abost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Oljo. katorega naroöani dircklno i/. Norvogijn, pr<>i5öfi so vodno ymoj«m kciniciit'in laboratoriju predno se napolnijo stoklonico, zato zamoroin jamöiti svojim CSastitini odjemalcem glede Čistote in atalno sposobnosti za zdravljonjo. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa, najboljši pripomoček pri zdravljenjii s trskinim jetrnini oljcni in izborno sredstvo za malokvrne. Ena steklenica stane 1 K 60 v. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4lA.% polumesečDo; ne- vadignene obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- öuje posojilnica sama. Posojila udom ua osebui kredit uo 67o in na vknjlibo po 5V,% „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove ölane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- loži po 200K, opravilni po2K. Ot^arja članom tckočo raöune, katere obrestuje po dogovoru. Urartiie ure vHak dau od 8. ure zjutraj pa do 1, ure popoludue.