AMCfUCAN IN SPIRIT tomm IN LAN6UA0€ ONLY NO. 223 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1966 SLOVOMAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LXIV — VOL. LXIV "Zelo dober fani"! Tako je dejala mati 15 let .s, ko so dobili pri njem metrski nož. Obakrat je bil izpu-Ecen domov k staršem in stav-ien pod nadzor sodišča. Mati ^anta je, kot pravi poročilo, de-da je njen sin “zelo dober ^ant”, da (ie]a okoli hiše in delno Fidi v neki čistilnici. * izjava fantove matere, še bolj to, da ni nihče od množice Potnikov avtobusa, ki so videli anta streljati skozi okno na Iju-P avtobusa ustavil in poklical Policijo, sta značilna za mišlje-Pjo prizadetih ljudi, za razmere čas, v katerem živimo. Ob sem tem se mora človek globo-0 zamisliti: Kam vse to vodi? Novi grobovi Amerika in Sovjelija proti rdeči Kitajski Dve poti k zmagi leta 1968 Washington, d.c. — De- okratski vodniki vidijo dve po-g k zmagi pri volitvah leta 1968: P°r med liberalnimi in konser-m^vnimi republikanci ali pa b !novanie sen- Roberta F. Ken-^ yja za kandidata. Trenutno Ogledov ne za eno ne za dru- 80. Pn/arriS0V0 P0VPraševanje razda meW'a volivcev ie pokazalo, s^j } guv. G. Romney, ki je na Pia^110 *zven države Michigan ° znan, premagal predsed-s * Johnsona, če bi bile predelske volitve zdaj. Vremenski ^žfCin°ma oblačno, možnost Vajj. ’ 113 noč verjetnost naleta-tejJa snega in mrzlo. Naj višja Pomveratura čez dan okoli 40, n°Cl okoli 25. Rose Šimenc Včeraj je umrla v Euclič Glenville bolnici 71 let stara Rose Šimenc s 799 E. 155 St., roj. Zorc v St. Vidu pri Stični, od koder je prišla v Ameriko 1. 1912, pi’vič poročena z Antonom Planinškom, ki je umrl 1. 1937, žena Louisa, mati Williama Pla-nisek, Mrs. Wesley (Rose) Mic-kovic in pok. Mrs. Frances Bal-tus, mačeha Mrs. Jack (Frances) Skryanc, Louisa Šimenc, Mrs. John (Mary) Lukane, Mrs. Richard (Josephine) Schmuhl in Jacka Šimenc, 25-krat stara mati, 4-krat pramati, sestra Franka Zorca, Mrs. Charles (Josephine) Verges (Perry, O.), Mrs. Clyde (Jeannette) Youn-kins (Mentor, O.), Urške Ocepek in Ivana Zorc (zadnja dva v Jug.) Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, Marijine legije, Društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ, Društva sv. Helene št. 193 KSKJ, Podr. št. 10 SŽZ, Društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ in delničarka Slov. doma na Holmes Avenue. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Antonia Karaba Danes zjutraj je umrla na svojem domu na 20681 Fuller Avenue po kratki bolezni 71 let stara Antonia Karaba, roj. Zver, vdova, po pok. Anthonvju Petanu (1023) in po pok. Miku Ka-rabi (1959), mati Anthonyja in Henryja Petan, Anne Legan, Agnes Johnson, Freda Karabe in Frances Widemire, 21-krat stara mati, 3-krat pramati, sestra Agnes Podbesek (Hutchinson, Pa.) in Antona (Jugoslavija). Pokojna je bila rojena v Rajhenburgu v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1913. Bila je članica Podr. št. 32 SŽZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 1.30 popoldne na Whitehaven pokopališče. Antonia Možina Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici, zadeta od avtomobila na E. 152 St. in St. Clair Avenue 86 let stara Antonia Možina z 826 E. 156 St., roj. Druks, žena Jamesa, mati Ann Chorvat, Caroline Mikash, Ed-vvarda in Theodora, 9-krat stara mati, 2-krat pramati. Pokojna je Obveščevalna služba ZDA baje daje ZSSR del svojih podatkov o rdeči Kitajski. WASHINGTON, D.C. — “Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj.” Ta življenjska modrost je močnejša od ameriške ali ruske politike. Naj se A-merika in Sovjetska zveza še tako treta med seboj, imata vendarle skupnega sovražnika v rdeči Kitajski. Kot je pred 20 leti Stalinova politika združila Evropo in Ameriko, tako sili sedaj Mao Tsetung Ameriko in Rusijo, da se pogovarjata o stva- , . . . ..v . . . skem vlada sicer konjunktura, reh, ki nanie nihče ne bi mogel , . . v , . J „ ’ j ki je pa začela pojemati. Zato p Nteezemska i@ dobila začasno itovo vlado HAAG, Niz. — Novo začasno vlado je sestavil poslanec prote-stantovske stranke dr. Zijlstra. Ne morda zato, ker je politik, ampak zato, ker je znan gospodarstvenik in prihodnji predsednik nizozemske narodne banke. Posrečilo se mu je, da je sestavil le manjšinsko vlado katoliške in protestantovske stranke. Nova vlada ima samo 63 poslancev na svoji strani, vseh poslancev je pa 150. Je pa to ne skrbi. Razpisala bo volitve za februar. Socijalisti niso hoteli iti v vlado. Do krize je prišlo radi gospodarskega razvoja. Na Nizozem- NEMŠKA VLAD! LIZALA REŠITVI megla, ki j misliti. Na primer: vlada v kitajski politiki, začenja hudo skrbeti Sovjetsko zvezo. Saj Kitajci lahko ponorijo in napadejo Sibirijo. Tega seveda zdrava pamet ne bi mogla pričakovati, toda opreznost je na mestu, si mislijo v Moskvi. So začeli skrbno opazovati vse, kar kitajski tovariši počenjajo tudi v oboroževanju. Seveda ima isto skrb tudi Amerika. Zakaj se ne bi obe državi začeli pogovarjati skupnih skrbeh in si pomagati? To pa ni le premišljevanje za zabavo. Pravijo, da je bil zadnjič ruski zunanji minister Gro-miko ravno radi tega v Washing-tonu in govoril z Ruskom. Rusk je najbrže videl, da bi bilo dobro, da Gromiko govori tudi z Johnsonom. In govorila sta, če smemo verjeti poročilu N.Y. Timesa, o tehničnih pripomočkih, ki so potrebni obveščevalni službi, namreč ruski, ob rusko-kitaj-ski meji. Torej nobene menjave informacij, ampak samo ameriška podpora ruski odveščevalni službi pri njenem delu v Sibiriji. Razume se, da je naše državno tajništvo to takoj zanikalo. Kaj pa naj napravi drugega? Saj za rdečo Kitajsko to ni ničesar novega. Trikrat več stroškov HOUSTON, Tex. — Dobiti iz zemlje sod petroleja izpod morske gladine je trikrat dražje kot na kopnem. striji, od koder je prišla v Ame-liko 1. 1906. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 10.30 na Highland I raste draginja. Prejšnja vlada se je hotela boriti proti njej z uravnovešenim proračunom, s tem pa nekateri poslanci katoliške stranke niso bili zadovoljni. Nezadovoljnost je bila pa samo navidezna, kajti primanjkljaj je znašal pri $20 bilijonih forintov komaj 300 milijonov. Katoliška stranka pač ni bila zadovoljna z vlado dr. Calsa, ker se jim je zdelo, da imajo v njej socialisti preveč besede. Novi ministrski predsednik je že napovedal, da bo vpeljal nekaj posrednih davkov, znižanje direktnih davkov bo pa odložil za p0l leta. Vprašanje pa je, ali bo pridobil večino parlamenta za take vrste boj proti draginji in inflaciji. Krščanski demokrati so se načelno sporazumeli s socialnimi demokrati o “veliki koaliciji”, za katero se je že dolgo zavzemal bivši kancler dr. K. Adenauer. Trdijo, da bo imela Nemčija novo vlado še pred koncem tega tedna. BONN, Zah. Nem. — De! socialnih demokratov se upira koaliciji s krščanskimi demokrati, vendar je večina stranke za njo in jo je tudi načelno odobrila. Uradno glasovanje o tem je bilo odloženo na čas, ko bo sestava vlade že končana. Novi kancler bo krščanski demokrat Kiesin-ger, socialist W. Brandt, sedanji župan Zahodnega Berlina, bo podkancler in verjetno zunanji minister. V vladi bo tudi vodnik bavarskih krščanskih demokratov, nekdanji vojni minister F. J. Strauss, zagovornik “velike koalicije” in tesnejšega sodelovanja s Francijo. Nova vlada se bo trudila za boljše odnose z Vzhodno Nemčijo in z vsemi državami vzhodne Evrope. Odnosi z Združenimi državami bodo ostali dobri, čeprav ne več tako tesni, kot so bili doslej. ciji. Vodnika socialnih demokratov Brandt in Wehner sta ta predlog zavrnila, češ da bi bila taka vlada z večino le 6 glasov v parlamentu prešibka za vod sivo Zahodne Nemčije v sedanjem usodnem času. bila rojena v Druzmierju v A v- park pokopališče. Lin Piao hoc: obračunati s svojimi nasprotniki na vrhovih HONG KONG. — Kitajski vojni minister še ni popolnoma ustoličen kot naslednik Mao-Tsetunga. Ima v vodstvu stranke še par nevarnih sovražnikov ali vsaj tekmecev, ki jih vodi znana trojka: predsednik republike Liu Shao-chi, generalni tajnik stranke Tong Hsiao Ping in tajnik peipinške komunistične organizacije Li Shues Feng. Lin Piao se je sedaj spravil na trojko in je najhujskal nanjo rdečo gardo. Dosegel je dalje pri glavnem strankinem odbor, da bodo uničeni vsi spisi, ki se nanašajo nanj in na njegove pristaše. Sprožil je tudi gibanje, naj pride gornja trojka pred “narodno sodišče”. Da je na tem dosti resnice, se vidi po tem, da o politični taktiki Lin Piao poročajo enako ruski, jugoslovanski in japonski Sedanji kancler dr. Ludwig Erhard je bil zagovornik tesne-gr sodelovanja z Združenimi državami, ki so omogočile “nemški gospodarski čudež” in pomagale Zahodni Nemčiji do vodilnega mesta v svobodni Evropi. Ko so se Združene države odločile za zbliževanje z vzhodno Evropo in odkrito pokazale, da ne mislijo nemškega zedinjenja stavljati na čelo svojih političnih ciljev v Evropi, so postala tla pod nogami kanclerja Er-harda negotova in nemški krščanski demokrati so odločili, da potrebuje dežela novega vodstva. Izbrali so mu za naslednika predsednika deželne vlade Baden-Wuertemberg Kie-singerja. Ta je poskušal obnoviti vladno koalicijo z liberalnimi demokrati, pa ta načrt opustil, ko so se upirali sprejeti njegov načrt o zvišanju davkov kot sredstvu za izravnanje zveznega proračuna. Pretekli petek je dosegel načelni sporazum s socialnimi demokrati za ustvaritev “velike koalicije”, ki bo imela v parlamentu 447 glasov proli 49 glasovom opozicionalne libe-raino-demokratske stranke. Socialni demokrati na Bavarskem, v Baden-Wuertembergu in v Scleswig-Holsteinu so se zavzemali za povezavo socialistov z liberalci v novo vladno koalicijo, ki bi prvič od ustanovitve Zahodne Nemčije pustila krščanske demokrate v opozi- časnikarji, kar jih je v Peipin-gu. Titovo politika začela skrbeti Moskvo in njene satelite BEOGRAD, SFRJ. — Tito je letošnjo jesen imel dva imenitna gosta, tovariša Brežnjeva iz Moskve in tovariša Ulbrichta iz Vzhodnega Berlina. Padel je vsem opazovalcem v oči izredno dolg obisk tovariša Ulbrichta; trajal je cel teden in komunistična propaganda je gosta tako slavila kot nikogar pred njim. Niti kralji niso bili deležni take pozornosti od strani komunističnega režima. Ljudske množice so pa mislile včasih drugače. Ko se je na primer vozil po beograjskih ulicah norveški kralj, so mu ljudje navdušeno vpili “Živio kralj”, pri tem pa mislili svoje, kar pa policiji ni bilo čisto všeč. Vsekakor so takrat prišli na svoj račun titovci in monarhisti, kar se v Beogradu le redko kdaj zgodi. Propaganda za Ulbrichta je imela očitno ost proti bomiski vladi. To so v Nemčiji hitro opazili in si zapomnili. Pa tudi tovariš Brežnjev se je obiral tri dni v Beogradu. Ker so bila uradna poročila o obeh obiskih precej skopa in namenjena samo propagandi, so se vsi spraševali, počemu sta prišla v Beograd. Pri iskanju odgovora so nastale čenče, da se evropski komunisti ne počutijo dobro, kadar premišljujejo o bodočnosti j u g o s 1 o v anske komunistične stranke. Bojijo se, da titovci malo preveč poudarjajo samouprav-Ijanje in premalo vodilno vlogo njihove partije. Mislijo, da Tito previsoko ceni moč pregovarjanja in da samo z besedami in iddjami ne bo pritegnil jugoslovanskih narodov na svojo stran. Vidijo, da Jugoslavija še ni dozorela za tak eksperiment. Če ni dozorela, bo sedanjemu Titovemu eksperimentu morala slediti le nova hujša kriza, ki utegne kvarno vplivati na komunistično gibanje po vsem svetu. Kot rečeno, so v začetku vsi smatrali to le za čenče, ki nasta- nejo od časa do časa v diplomatskih krogih za železno zaveso. Pa vse skupaj niso bile čenče. Tito je namreč zadnje dni hodil po Bosni in tam prodajal ideje o reorganizaciji in bodočnosti stranke. V svojem govoru v Bje-lini je o tem problemu govoril kar odkrito in z njim skušal potolažiti zaskrbljene tovariše v satelitskem svetu. Rekel je, da se motijo, ako mislijo, da bo svojo stranko predelal v zbor vzgojiteljev jugoslovanskih narodov. Ravno narobe je resnica, je dodal Tito. Ker se je njegova stranka premalo brigala za komunistični svetovni nazor in je “nekaterim ljudem” dovolila, da so komunistično filozofijo po svoje popakedrali, je sklenil, da jo bo reorganiziral. Jugoslovanski komunisti se morajo bolj pečati z načelnimi vprašanji in se ne potapljati v vsakdanjo prakso, kar posebno radi delajo. Torej več ideologije, več partijske filozofije, več marksizma in le- ninizma in ne manj! Samo komunistični ideali bodo lahko prekvasili delovne ljudi, da bodo z veseljem sodelovali pri reformi, akoravno jim bo nalagala velike žrtve. Tito pa ni mogel zatajiti svojim poslušalcem, da je reforma že naletela na hude težave in da bo stala še pred večjimi. Priznal je, da nevarnost nove inflacije še ni minula in da jugoslovansko prosveto čakajo še hujši časi. So pa že sedaj dosti hudi, kajti učitelji so v Srbiji že tupatam štrajkali, v Bosni so pa morali šole zapreti radi pomanjkanja sredstev. Vse Titovo pričevanje se je končno zgostilo v izjavo, da bo sicer država v duhu marskizma odmirala, da bo pa partija živela še naprej in vladala ne samo s pridigami, ampak tudi z železno roko, ako bo treba. Brežnjev in Ulbricht bosta torej lahko potolažena. n škofi “praviete de dela”? WASHINGTON, D.C. — Odkar je pri volitvah leta 1958 “pravica do dela” hudo pogorela, so se njeni zagovorniki previdno umaknili z bojnega polja. Ko so zadnje volitve pokazale, da so se volivci začeli delno nagibati bolj na konservativno stran, so se zagovorniki “pravice do dela” oglasili znova. Napovedujejo, da bodo to pravico skušali uzakoniti vsaj v 10 državah Unije. V 19 je že sedaj zakon. Delavske unije so v 89. kongresu skušale s spremembo v zveznem zakonu “pravico do dela” ukiniti v vsej deželi. Njihov poskus ni uspel, Taft-Hartleyjev zakon je ostal nespremenjen. Zagovorniki “pravice do dela” zahtevajo ukinitev, oziroma prepoved takoz vanih unijskih ali zaprtih delavnic, v katerih mora biti vsak delavec član unije, če pa že noče biti član, pa mora vsaj plačevati uniji “članarino”. Boj za “pravico do dela” je torej v glavnem naperjem proti unijam in njihovi moči v podjetjih, “pravica do dela” njegove zagovornike komaj kaj briga. Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub Ljubljana ima jutri, v torek, zvečer sejo v SDD na Re-cher Avenue. Letna seja— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima 1. decembra ob dveh popoldne letno sejo v SDD na Recher Avenue. Vse članstvo je prošeno, da pride že kmalu po enih, da bo poravnalo asesment. Po seji bo prosta zabava in večerja za vse člane prosto. Akademija lepo obiskana— Slomškova akademija včeraj popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu je bila nadvse lepo obiskana. Program je bil v splošnem skrbno pripravljen in lepo podan. Vsem sodelujočim in Štajerskemu klubu, pod katerega pokroviteljstvom je bila akade-‘.aija pripravljena in izvedena, iestitamo k lepemu uspehu! — Podrobnejše poročilo sledi. Prijeten obisk— Pretekli petek so se oglasili v uredništvu ing. Florijan Bevec z gospo in sinom Andrejčkom. Prišli so obiskat iz Washingto-na, D.C., svoje sorodnike. Hvala za prijeten obisk! K molitvi— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti so vabljene jutri zvečer ob sedmih v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok Roso Šimenc, v sredo pa k ničnemu pogrebu. Članice Društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ so vabljene jutri ob sedmih zvečer v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Roso Šimenc. Pan Američani namerava vpel lati nove tarife NEW YORK, N.Y. — Za osebni letalski promet preko Atlantika veljajo povprečno enako visoke tarife za vse letalske družbe, ki vzdržujejo ta promet. Sedaj je izraelska vlada kršila spo-; razum in vpeljala za Izrael no- j ve, nižje tarife. Pan American j World Airways smatra, da je s tem padel v vodo celoten sporazum. Zato je objavila, da bo vpeljala nove tarife za skupinske polete najmanj 10 ljudi. Vožnja New York-London tja in nazaj naj bi stala samo $230, torej okoli $40 manj kot dosedanja naj-nižja tarifa za skupinska potovanja. Nova tarifa naj bi veljala za celo leto in ne samo za mrtvo sezono. Načrt Pan American bo prišel tudi na sejo International A i r t r ansport Association (LATA), ki se bo vršila predvidoma 6. decembra 1966 v Rimu. S tem bo obnovljena debata o znižanju letalskih tarif preko Atlantskega oceana. Začela se je že pred 2 letoma, pa so se evropske letalske družbe stalno upirale niž- Zadnje vesti CHICAGO, 111. — Od večera pred Zahvalnim dnem do danes zjutraj je bilo na ameriških cestah v prometnih nesrečah mrtvih 715 oseb, od tega v Ohiu 33. To je več kot kdajkoli v preteklosti za te dni. SAIGON, J. Viet.— Letala B-52 so bombardirala glavni stan Viet-Konga, na tleh pa ni bilo nobenih večjih vojaških akcij* AMAN, Jordan. — V Jordanijo so začela prihajati danes čete iz Savdske Arabije, ki jih je kralj Fejsal ponudil v pomoč kralju Huseinu, proti katera-mu ščuvajo agenti egiptovskega Naserja. Po dveh tednih demonstracij, ki so se v zadnjih dneh obrnile naravnost proti kralju Huseinu, je po odločnem nastopu vojske nastal mir. CANBERRA, Avstral. — Pr: nedeljskih volitvah je zmagala sedanja vlada nad delavsko opozicionalno stranko. Glavni volivni boj se je vršil okoli vojne v Vietnamu. Vlada je zagovarjala ameriški poseg v Vietnam in izjavljala, da ga bo podpirala, delavska stranka pa je nastopala proti temu. Podoben jc bil položaj pri volitvah v Novi Zelandiji, kjer je v nedeljo vlada prav tako zmagale nad opoziešjo- nalno delavsko stranko. WASHINGTON, D.C. — Južno-vietnamska Osvobodilna fronta je proglasila, da bo dva dni za Božič in dva dni za Novo leto ustavila vsako bojevanje, če bedo seveda to storile tudi nasprotne sile. Vse kaže, da se bo to zgodilo. jim tarifam, ker že pri sedanjih ne shajajo. . .. 2 r "?P^Pa fi mmm 6117 St Clear Av*. — MJEndereoo >-0638 — Cleveland, Oliio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Žla Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.60 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio a*®* S?* No. 228 Monday, Nov. 28, 1966 Duh nacizma je še živ Hessenske in bavarske deželne volitve so pokazale, da duh nacizma še ni mrtev. Na volitvah se je prvič uveljavila narodno-demokratska stranka, ki ima politične nazore, ki so sumljivo podobni Hitlerjevim. Od Hitlerja je prevzela tudi nekaj načinov propagande. S tem pa še ni rečeno, da posnema Hitlerja v vseh stvareh in na vse poljih. Ga pa še lahko, ko se še bolj okrepi. S to nevarnostjo računa danes vsa Zahodna Nemčija, čeprav tega noče priznati. Le kandidat za kanclerja Kiesinger je takoj izjavil, da je treba korenine tega nemškega političnega pojava dobro preštudirati. Ima prav, Narodno-demokratska stranka je namreč pri obeh volitvah spravila pod svojo zastavo nad 600,000 volivcev, kar je že kar čedna številka, če pomislimo, da so po vojni vse nemške male stranke navadno začele z majhnim številom pristašev, pa še ti so jih kmalu zapustili. Treba je torej iskati odgovor na Kiesingerjevo vprašanje. Najprvo je treba počistiti s trditvijo, ki je veljala nad 20 let, da je namreč Hitlerju pomagala do zmage takratna nemška gospodarska kriza. Ako bi krize ne bilo, bi Hitler najbrže ne mogel pritegniti na milijone brezposelnih nemških volivcev na svojo stran. Zato so vsi Nemci trdili, da je danes nacizmu podobno gibanje v Nemčiji nemogoče, ker v Nemčiji vlada gospodarska konjunktura, morda jo je še celo preveč. V Nemčiji je dosti kruha za Nemce in milijone tujih delavcev, Nemci torej niso brez dela, niso lačni in strgani, ne morejo pasti pod vpliv nobenega Hitlerja. To teorijo je podrla nova narodno-demokratska stranka. Uveljavljati se je začela ravno v dobi velike nemške konjunkture. Nad 600,000 volivcev ni šlo za njo iz gospodarske nuje, kot je šlo na milijone Nemcev za Hitlerjem. Vzrok za uspeh narodno-demokratske stranke mora ležati drugod in ne v gospodarskem stanju dežele. Če se ozremo samo na glavna gesla nove stranke, ugotovimo hitro, da je volivce nagnal vanjo užaljeni nemški ponos. Nemčija je danes razklana na dvoje, v obeh delih vladajo ali vsaj imajo odločilen vpliv na vladanje tujci. Velik del “nemške” zemlje je pa sploh pod tujo peto, na primer na Poljskem. Nemčija še zmeraj plačuje odškodnino, Nemčija mora še zmeraj vzdrževati tuje čete na svoji zemlji. Še celo zmerni narodi bi se najbrže jezili na tako stanje, kaj šele Nemci, ki so še zmeraj prepričani, da so nekaj boljšega. “Nemčija nad vse” je še zmeraj geslo, ki ni pozabljeno. Nova stranka je temu geslu dodala še novo, ki je trenutno nevarnejše: “Nemčiia Nemcem!” To je sila nevarno geslo, ki goni Nemce v izolacijonizem na višji ravni. Že sedaj se čutijo zapostavljene in izobčene, ker jih vsakdo hoče samo izkoriščati, nihče pa jim ne priznava ravnopravnosti, kaj šele tistega položaja, ki po njihovih mislih pripada nemškemu narodu. Pri teh se pa novi stranki sploh ni treba sklicevati na Hitlerja. Saj ji politična filozofija generala De Gaulla leži pred vrati. Tudi De Gaulle je ustvaril svoj pojem o francoskem nacijonalizmu in prodira z njim zelo uspešno v mednarodno politiko. Če zna to delati Francija, zakaj bi tega ne smela in znala delati tudi Nemčiia? To ni nova ideja, nanjo so že davno opozarjali vsi kritiki DeGaullovega nacijona-lizma. Trdili so in trdijo, da DeGaullovega Evropa ne bo “domovina domovin”, ampak razcepljena, razbita Evropa, ki bo postala plen mednarodne politike, kot je na primer Balkan. Ako pa nemškemu volivcu vbiješ v glavo take misli, potem je razumljivo, da ne more biti zadovoljen s politiko obeh vodilnih strank, krščansko-demokratske in socijali-stične. Ker ni drugih, se je pač obesil na novo narodno-demokratsko. Seveda bosta obe glavni stranki še obdržali svoje pozicije. Organizacij z milijoni pristašev se ne razbije na mah. Jih je pa še na milijone, ki nočejo v nobeno od obeh. Ti bodo v skušnjavi, da se zateko v narodno-demo-kratsko. V mislih imamo pristaše raznih malih lokalnih nemških strank, ki bodo počasi vse zamrle in politično dediščino prepustile novi narodno-demokratski stranki. Med njimi so gotovo najvažnejše razne skupine nemških pregnancev z vzhoda in iz Srednje Evrooe. Pred 20 leti jih je bilo nad 12 milijonov. Danes jih je veliko že mrtvih, veliko pa se jih je že znašlo v novih življenjskih razmerah. Toda spomin na kraje njihove mladosti še ni zamrl. Obesili se bodo na vsako politično bilko, ki jim bo obetala vrnitev domov na podlagi “pravice do domovine”. Nova stranka lahko najde v tej skupini nekaj milijonov vernih pristašev, ki bodo njeno jedro. Verjeli bodo slepo vsaki demagogiji, pa naj jo socijalisti in krščanski demokratje pobijajo še tako vneto in dosledno. Nova stranka je Nemce opozorila na nekaj, na kar radi ne mislijo: ni nobene svobodne demokracije, ako se narod ne oboroži s potrpežljivostjo in uvidevnostjo. Svo- bodna demokracija pomeni evolucijo, razvoj, ne revolucijo in udarnost. Udarnost je značilnost za revolucijo, za diktaturo, miren razvoj je značilnost za svobodno demokracijo. Kot se vidi, nemški volivec tega Še ni dojel. Naveličanost ga je spravila iz ravnovesja, začel je hlastati za gesli, ki ga vodijo na rob novih katastrof. Zato vidimo v novi stranki dokaz, da nemški narod še ni končal šole za svobodno demokracijo. Če je ne bo hotel končati, bo zabredel v težave, ki bi si jih lahko predstavljal, ako bi študiral reakcijo vsega svobodnega in komunističnega sveta na pojav nove narodne demokratske stranke. Reakcija ni prijetna za mednarodni svet, za Nemce pa naravnost opomin, naj ne drvijo na rob propada. PennsyJv&nski prepihi (Poroča Maj k) imiiimiiiimimmiiiiinimnmnnnimiiiniimmnnmmnui:iiininminnflimi!iiininn]ii]mRimmmmmiiiiiinnminm!i Pittsburgh, Pa. — Skozi jesen jadramo. Tik, predno se je poletje od nas uradno poslovilo, smo imeli po nekaterih krajih naše Pennsylvanije precej dežja in nalivov. Preje, ko bi ga bili bolj potrebovali, ga pa ni bilo. Je že tako, vse vozi nekam narobe v napačne smeri, pa vozi tako tudi vreme. Koncem septembra se je vršila v Enon Valley, Pa., konvencija SNPJ. Tam ima omenjena jednota svoje taborišče, katerega sem imel na letošnji praznik dela še jaz in moja Katra priliko si ga ogledati. Naši dobri sosedje, ki so delavni v društvih Jednote, so naju povabili v avto in tako smo vozili po cesti 51 tja gori in nazaj. Enon Valley se nahaja prav blizu meje države Ohio. Tam so imeli jednotino proslavo in so imeli veliko udeležbo. Tam je bila tudi konvencija letos te jednote. Meni se je kar dopadlo. Denar so investirali za dobro stvar, ki je slovenska in ima od nje naš narod koristi. Po poti smo govorili tudi o slovenskih zavetiščih in domovih za stare ljudi ali člane. SNPJ dandanes pri mnogih problemih in slučajih, za katere nimamo dobrih veljavnih določil, predpisov, postav in zakonov. Na hitro je bilo vse sprejeto nekoč, zato tudi takšno, kakršno je. Primeri: Nekje pride do kakega zagonetnega umora, ropa, tatvine ali kakega drugega zločina, pa se o-blasti ne vedo, kako bi se ravnale in kako naj postopajo. Vsak zakotni odvetnik jim štrene meša in z raznimi zvitimi ugovori, s katerimi besedam postav in zakonov dlake cepi, obravnave in postopanja meša in zavaja. To tako, da včasih kakih sugestijam vdani sodniki ne vedo, kako naj nastopajo in ravnajo v takih zadevah. Posledice so, da se v takih slučajih zločince premilo kaznuje in s tem dobiva zločinstvo le pobudo, zločinstvo dobi ogromne količine publicitete, kazni malo, in to daje korajžo k zločinstvu nagnjenim ljudem, češ, saj lahko napraviš, kar hočeš, zviti tolmači postav in zakonov te bodo že izrezali, da ne bo prehudo zate. To se posebno širi med mladino, zato toliko zločinstva izvršenega po mladih. Vzemimo za primer nekatere podpira take zadeve. V Fontani slučaje v letošnjem letu — ne-v Kaliforniji imajo krasno zave- kaj prav ogabnih zverinskih zlo- tišče. Je nekaj, na kar so lahko ponosni. Kar je v korist narodu, se mora odobravati. Ko sem premišljeval o t^m, sem pri sebi se vpraševal, kaj mi storimo na naši strani v tem oziru. Zdi se mi, da premalo. Pred kakimi 50 leti se spominjam, da so nekateri navduševali ljudi za tako zavetišče. Priporočal jo je vneto pok. Paul Šneler, pa so zadevo zavrgli. Danes bi pa tak zavod bil v ponos in v dobrobit mnogim. Pa je že tako. Ljudje imamo vsak svoje oči, pa tudi vsak svojo razsodnost. Čas pa uči, kar kje ljudje sejejo, to potem žanjejo. * AMERIŠKA POLITIKA V OČEH NEKATERIH. — Ko smo ored kratkim v Matejevi gostilni sedeli, preganjali dolgčas, srkali pivo in se pogovarjali o tem in onem, smo govorili tudi o naši ameriški domači in inozemski politiki. Vpraševali smo drug drugega, zakaj se naša politika tako hitro iz dneva v dan spreminja? Danes tako, jutri tako. Danes smo za nekaj, jutri že za čisto nekaj drugega. In to na vseh poljih. Stalnosti manjka vsepovsod. Matej, v katerega žilah se pretaka bratska kri naših bratov Hrvatov, je nas poslušal, večkrat pogledal sem in tja, kakor da je pri sebi premišljeval, ce se sploh splača poseči v razgovor in kaj svetovati. Naposled se pa le je oglasil in izrazil tole: “Možje in fantje, dosti je govorice o naši Ameriki, večkrat ip grajate kakor pa hvalite. Pri vsem pa pozabljate nekaj, da ta naša Amerika je še mlada. Yes, v primeri v starim svetom, kot npr. Evropo in drugimi kontinenti, je naša Amerika še mlada punca. Mladi ljudje pa delajo napake in tako jih je delala in jih še dela naša mlada Amerika. Prosim, da me razumete prav. Odkar so prvi kolonisti leta 1776 odločili, da bodo nad seboj sami činov. V Chicagu je mlad fant, ali če hočete mož, star okrog 25 let, umoril kar 8 mladih deklet bolničarskih študentk v eni noči. Še več drugih umorov. Pred par tedni v chicaškem predmestju Kennilworth je nekdo umoril hčerko kandidata za zveznega senatorja Richarda Percy-ja. Koliko je še drugih takih zločinov, ki niso znani širši javnosti, po krajih naše Amerike. Odkod te zverinske poželjivosti za moritve? Mnogi so mnenja, da sejejo sugestije ali navdihe, če hočete, za tako slučaje tisk, televizija in gledališča. Starši imajo pri tem veliko odgovornost. Zgleda pa, da se tega ne zavedajo. K takim za mladino nepriporočljivim predstavam jemljejo s seboj premnogi svoje otroke, to je k predstavam, ki predstavljajo nespodobnosti vsaj za mlade ljudi, ki niso še dovolj razsodni. Taki mladi v še nerazsodni dobi opazujejo dejanja malopridnežev v raznih predstavah, ki niso na mestu in primerni niti za stare preizkušene ljudi, si le premno-gokrat taka dejanja malopridnežev predstavljajo za junaštvo. Nasičeni s takimi predstavami si mnogi taki mladi osvajajo take nastope v takih prikaznih za neko hrabrost in v njihovi nezreli razsodnosti tudi za neko krepost in junaštvo. Zato bi rekel, se poslužujejo ob vsakem razburjenju smrtnega orožja pod vtisom, da je tako prav. Hočejo v takih slučajih biti večji junaki od “cowboysov” in raznih tolovajev, ki so napadali potnike, ki so potovali za lovom za zlatom na Divji Zapad. Mladina se takega “junaštva” naleze, da sama ne ve kdaj. Da se naleze, so pa krivi tisti, ki dovoljujejo svoji mladini, da ima prostost do kaj takega. Dokler naša Amerika, ki je v blagostanju prva in na prvem ne bodo dajale priložnosti mislim za vdajanje slabostim, bo težko kaj boljše. Morala bo padala in slabila. Prej ali slej se bo morala vzgoja v naši za enkrat še z vsemi dobrotami in u-godnostmi polna Amerika spremeniti in znati bo treba mladini, kateri sliši in spada bodočnost, dati in vcepiti prave duhovne močne smernice za življenje. Drugače je težko kaj upati. Drugače zna življenje tudi za enkrat blagoslovljeni z vsemi dobrotami naši Ameriki odmeriti težko pokoro za vse to, kar se radi neprevidnosti v naši A-meriki seje slabega. Čas je, da bi vsi mislili na to, kakšno žetev bomo imeli po vsem tem. Če ne bomo spremenili smernic vzgoji naše mladine, katere naj bi vodile in dajale naši mladini močno moralno zavest, s katero naj bi bodoči rodovi znali ločiti in soditi, kaj je slabo in kaj dobro, ne bodo znali najti potov v svetlejše moralno življenje. Da je v teh ozirih, kakor je, nosi odgovornost kulturna vzgoja po naših javnih šolah in učiliščih. Krščanstva malo ali nič, katero opozarja človeka po njegovi vesti, kaj je prav in kaj ni prav. Ljudje brez zavesti, da bo treba nekoč dajati odgovor za dejanja krivično povzročena, pa tega opozorila, da krivice se bližnjemu ne sme na noben način povzročati, ne poznajo zato ravnajo in se obnašajo, kakor se. V’ tem je vse pojasnilo.” Ko je končal, je zgledal Matej velik v mojih očeh. Resnico je povedal, ki jo je težko ovreči. Mladina je taka, kot jo vzgajamo. Če jo vzgojimo brez moralne zavesti, je gotovo, da moralne zavesti nima. Tisto ji roji po glavi, kar ji svet postavlja pred oči. In v naših časih to vršijo naša gledališča, televizija, radio, razni časopisi, knjige, itd. In kaj vidi današnja mladina v gledališčih, televiziji ter v raznih umazanih listih in knjigah, ki jih ji ponujajo na vsakem vogalu po velemestih? To se ji počasi vse-de v njihove glave, to občudujejo in to prej ali slej začno posnemati in prej ko se zavedajo, kaj delajo, so v težkih godljah. Vse to je resen krik glasnega opomina na vse nas. Tu pa tam ga kdo čuje in upošteva. Mnogi pa ne. Dal Bog, da bi se zavedli tega, pred kako nevarnostjo smo v tem oziru vsi. Stari Majk M ilivauški zapiski gospodarili in kovali zase svoje mestu v sedanjem vsestranskem lastne postave in zakone, smo razrvanem svetu, da more svo-sprejeli marsikako postavo in jim ljudem nuditi vsaj za zdaj zakon, ampak na hitro in prehi- naj udobne j še in vse najbolje u-tro in največkrat tudi ne dobro dobnosti življenja, ne bo spre-! premišljeno. Nedostatki so se menila vzgajanje svoje mladine pokazali potem in se kažejo še na bolj učinkovitih podlagah, da LeSisa sefa fela §hv. gspokojssissv ¥ EtsdMi! Euclid, O. — Bliža se čas letnih sej, Klub slovenskih upokojencev v Euclidu jo bo imel 1. decembra 1966 v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Letne seje so važne, zato je prav, da se jih vse članstvo u-deleži. Naš Klub je najmočnejši, saj ima 549 članov in članic. Želeli bi vsaj še enega ali eno, da bi bila okrogla številka. Na letni seji bomo pregledali vse, kaj smo letos delali in kaj opravili, pa se pomenili tudi o tem, kaj bomo napravili prihodnje leto, in izvolili odbor, ki bo naše sklepe in načrte izvedel. Po seji bo pa prosta večerja za vse člane in članice, po njej pa prosta zabava. Z igrami in kramljanjem, z razgovori in petjem si bomo krajšali čas. Točaji bodo pa gledali, da posebno pevci ne bodo imeli suhih grl. Tako bomo imeli cel koncert. Le pridite! Naš Klub pripravlja za 12. februarja 1967 plesno veselico v Slov. društvenem domu na Recher Avenue. Vstopnice bodo na seji že na razpolago. Vse podrobnosti o tej prireditvi bodo še objavljene. Klubov tajnik John Zaman priporoča onim, ki bi radi plačali asesment, naj pridejo malo preje. Seja se bo začela ob dveh popoldne. Na svidenje 1. decembra v SDD na Recher Avenue! Frank Rupert MILWAUKEE, Wis. — Zelo priljubljen šport je kegljanje. Kar z nekakim užitkom človek vrže kroglo proti kegljem in je ves srečen, kadar podere vse naenkrat. Kakor vse drugo, tako se je tudi kegljanje zelo zmoderni-ziralo. Še pred nekaj leti je bil stroj za postavljanje kegljev nekaj nenavadnega in zelo dragega. Danes je to vsakdanji pojav in nekaj samo po sebi umljivega. Vendar je ta stroj pregnal človeka, ki je opravljal to delo poprej. Mladi fantje, ki so hoteli zaslužiti nekaj denarja, so se ponudili za nekaj ur, da so lahko postavljali keglje. Pri tem so seveda tudi imeli priložnost poskusiti se v kegljanju. Ne malo ur so porabili za to in so nekateri postali pravi umetniki v kegljanju. Tukaj naj vam navedem nekaj slovenskih podjetnikov, ki so imeli svoje kegljaške prostore, kjer je marsikateri stanovalec južnega dela mesta postal umetnik v kegljanju. Tako je znan Johnny Gorishek po svojih prostorih. Prostori se nahajajo na 814 E. 5th St. Nima več kot štiri kegljišča. Ali svoječasno je bil med Slovenci zelo znan prostor za kegljanje. Ko sta upravljala te prostore Martin Remic in njegov sin Wally, je začel svojo kegljaško pot navzgor znani kegljaški u-metnik Rudy Pugel. Slovenec Rudy Pugel je bil veliko let najboljši keglač v Milwaukeeju in okolici. Držal se je na tej višini vse do svoje bolezni. Na teh kegljiščih je prvikrat kegljal čez 800 točk. Dosegel je številko 824 in ni to bila ne prva ne zadnja. Drugi Slovenec, ki je dosegel priznanje kot dober kegljač, je bil Don Osep. Pri svojih 17 letih je postal prvak v kegljanju za celo državo Wisconsin. Svojo karijero je začel prav na teh kegljiščih. Tu se je izučil v vseh mogočih načinih boljšega kegljanja. Maks Lončarič je začel svojo karijero kot postavljalec kegljev. Ko ni bilo nobenih igralcev, se je sam poskusil v kegljanju. Včasih je pomagal pri krožkih, kjer je kakšen član manjkal. Večkrat je kegljal za staro klasično ligo in pa 700 ligo. Sem so spadali tisti, ki so^ dosegli s svojim kegljanjem 700 ali več točk. Maks Lončaric, ki živi na Enajsti cesti, se še dobro spominja prvih začetkov, ko še ni bilo strojev in je osebna sposobnost in veščina rok pomagala človeku do napredka. Fantje so z dovoljenjem gospodarja lahko kegljali brez plačila. Edino, kar so morali, je dobro uspevajo, naprej! Vse dobro za Zidava cerkve sv. Janeza zelo lepo napreduje. Seveda vreme k temu veliko pomaga. V celem mesecu sta morda bila dva dneva, da delavci niso mogli delati. Upajmo da bo tako ostalo še nekaj časa. Cerkev sv. Janeza . je edina cerkev, ki se nahaja v mestu Greenfield. To se pravi, edina katoliška cerkev. Ko sem brskal-nekoliko po zgodovinskih dogodkih iz preteklega in polpreteklega časa v razvoju mesta Green-fielda, sem odkril, da je pred nekako sto leti tu že obstojala katoliška cerkev. Tu je živela neka katoliška družina z imenom La Vies. Neki Peter La Vies je leta 1849 daroval 14 akrov zemlje tedanjemu prvemu škofu mesta Milwaukee Johnu Henni. Ozemlje je bilo prvotno namenjeno za pokopališče. , Tu je škofija zgradila cerkev, ki so jo uporabljali do leta 1858. Tedaj so prenehali tukaj s službo božjo. Leta 1862 so posestvo vrnili družini La Vies. Cerkev samo so pa podrli leta 1887. Organizatorji so faro imenovali fara sv. Trojice. Zakaj je fara nehala, ni znano. Te zapiske je dal na razpolago zgodovinar v škofijskem semenišču Rt. Rev. Msgr. Peter L. Johnson. Sedanja lastnica pokopališča, ki še obstoja, dasi za njega ve le malo ljudi, je Mrs. Zimdars. Pokopališče stoji na takem kraju, da ga je s ceste bolj težko opaziti in do njega ne pelje nobena prava pot. Človek mora prav vedeti, kje je. Pokopališče je zelo zapuščeno. Nihče se pravzaprav ne zanima zanj. Pokopališče leži na 76th & Forest Home Ave. v bregu na levo stran, ko greste iz mesta. Pravi lastnica: Kaj bom na" pravila s pokopališčem, ne vem-Nima nobene veljave in tudi nimam nobenih načrtov zanj. * Zelo luštno je bilo na ohceti-V cerkvi sv. Adalberta, kamor je ona sipadala, sta si Nancy Frontezak in Ernest A. Majhe-nich obljubila zvestobo do konca. Navzoči so bili obojni starši in njihove družine. Med gost’ smo tudi opazili p. Pelagij2- Mai' henicha, ki je ženinov stric. TeI" je oče ženinov organist pri Sv-Janezu, je bilo v cerkvi navzoči^ veliko prijateljev in znance^ posebno članov pevskega zborn* saj je ženin nekaj časa celo Pet v cerkvenem zboru. Med sv. mašo je znana sopra' nistka in članica pevskega ra sv. Janeza Mrs. Olga Penne stavljali keglje. Včasih so tekmovali med seboj. Člani lige so plačevali 15 centov za eno kegljišče. Od tega so fantje, ki so postavljali keglje, dobili 4 cente. Ob nedeljah so bila kegljišča po 10 centov ali tri kegljišča za 25 centov. Lončarič se še spominja, ko je neka skupina z imenom Brady’s Tap kegljala v eni igri za 1,100 točk, kjer ni bila napravljena nobena napaka. Keglji so bili napravljeni iz javorjevega lesa. Med znanimi kegljači tedanje- bilo to, da so drug drugemu po- zapela Ave Marijo in na koncu- ko je nevesta položila šopek Mariji, pesem Beautiful MotheJ' Bilo je tako ganljivo in prisrC no. ^ Po sv. maši so se zbrali zajtrku v dvorani Zveze Po^a kov na Osmi cesti in Burnha^ Tam so tudi imeli večerjo. Lju je so se prav dobro imeli. Mia' demu paru pa želimo vse dob’0 na njuni novi življenjski p°ll- Trši od obeh PITTSBURGH, Pa. — če ^ -----------------damo bakru cink, dobimo br ga časa so bili na teh kegljiščih | ki je trši od katere koli od obe Al Jeray, Steve Meyer, Howie; sestavin. Kissner, Sonny Mason in George1 _____0 Duncan. Peto cesto so tedaj imenovali Grove St. Tod okrog so bili večinoma naseljeni sami Slovenci in njih otroci. Frankie Verbick, Slovenec, ki je svoječasno upravljal Silver City Lanes, se je tudi tukaj poskusil v svojem kegljanju, prodno je začel svojo pot navzgor v kegljaškem svetu. Sedanji gospodar John Gorishek že upravlja kegljišče kakih osem let. Kar štiri različne zveze kegljačev letos kegljajo na tem kegljišču. Letos je ustanovil potujočo zvezo kegljačev. Zelo Naj bo mladim, ki nis° vljali onih strašnih dni in do^*' onirtJ' ki morda dvomijo, če je b^a ^ ša borba upravičena, vizija v pretekle dni- ^*rsCg]0-ger v Zborniku Svobodne venije 1966 v svojem „c a “Resnica o naši borbi, ^ slika iz revolucije na S ° jj. skem; Zbornik je dobiti Pr,‘ j,, ga KAS, P.O. Box 32, Brook ^ N.Y. 11227, v Slovenki n ^ 618 Manning Ave. Toronto, Canada in v Slovenski ^igif Baragov Dom. 6304 St' Ave., Cleveland, Ohio r‘xxxYlT‘x'^'x^^x^^x x^xa?,,!ty3E!ll JANEZ JALEN: Ovčar Marko azz xXxXXXXXXXXZ POVEST xlXXXXK^t^imXxxxXXxXxXYYTXYT XXXXXXXX3 Mračilo se je. Utihnili so mbž-narji, obmolknili zvonovi. Otroci s° že davno pojedli strdenje, ki So ga jim prinesli z Rodin, dek-'eta in žene so se nagledale žida-nih rut, ki so jim jih za semenj kupili fantje in možje, in Podanikova Ančka je tudi že spravila v skrinjo prečudno lepo Veliko srce iz malega kruhka, katero ji je dal Marko za spojin. Ra semnja še ni bilo konec. Pri Smrčarju so se oglasili Bovčani s škantom, basom in klarinetom in zavrteli so se pari, 'is se je hiša tresla in da so sveče tipale. Pri mizi v kotu so sedeli: Pod-%nik in Ančka, Marko in Rodika, Miha in Franca, konjar Tomaž in Bajtnikova Mica, Mežkov Joža in Frčejeva Reza, stari 'loža, Jok, in Vrbanek. Velik le-Sen krožnik narezanih klobas in Šsnke je ukazal Cena postaviti Sebi in svoji družbi na mizo in kleb pogače in dvojni bokal vi-^s. Dobro so se imeli. Bovčani pa so godli: “Drom pom na bas, pa en jerbas klobas, pa vina en bokal, da se bo deklič smejal.” Dekletom se je ljubilo iti ple-sst, pa Podlipnik ni pustil: “Nalijte se prej in napijte, da se bo kftelo kaj potresti.” V levem ko-lo Ustnice mu je igral nasmeh in T°ža, stari hlapec, je spet ugibal ks pogledoval Podrobarja, ki je Stdel pri sosedni mizi in se pri-sHjeno smejal. Vedel je, da je ^jsga vzel Cena na piko. Podlipnik je poklical Miha, komarja Smrčarja, mu potihem ^skaj povedal in naročil še en krojni bokal. Smrčar je stopil Mimogrede h godcem, jim poše-^stal in pokimal Podlipniku. Ce-^S je vstal izza mize, šel k Bov-vstiom, jim vrgel srebrn goldi-sr in povedal gostom: “Ta raj je moj in moje mize. “Le katero bo prosil Podlipnik *3 ples?” so ugibali po hiši. Cena pa ni prav nič pomišljal. ^rBel je Primoževo Rozalko za v°ko: “Midva, Rozalka, bova *sjala.” Rozalki je bilo nerodno, ^s ni utegnila pokazati zadrege. ^eha jo je že vrtil, da se je ko-^sj ge dotikala tal. Za njima so plesali Marko in ^hčka, Mežkov Joža in Rezka in Toinaž z Mico. , Pod stropom je pel klarinet in je grmel kakor iz kleti. , ‘Drom pom pom pom.” Podanik je zadnjič udaril s škor-ob tla, Mica je zavriskala, J* so si ženske zatisnile ušesa. lesa je bilo konec in posedli so ^szaj okrog mize. Cena je nalil in prijel koza-‘‘Marko! Ta ples sem ukazal et)i na čast. Zato sem ga, ker mi pomladi vsi branili, naj te ,.e jemljem za ovčarja. Pa si mi L^ce poredil in sebi si jih šest ripasel, čeprav so ti nalašč na-Sajsli. Bog te živi!” so domalega vsi pili na 0 £ bhig spomin k LRUGI obletnici, odkar v GOSPODU PREMINULA ^aša predobra teta Frances Tekavec je dne 28. novembra 1961. Cospod, daruj ji mir, , aJ večna luč ji sveti, ?r si dobrote vir, Y 2lVa raj naj sveti. sorodnikov: Cj ^eeak WILLIAM ROPOŠ VeLtid, o., 28. novembra 1966. Markovo zdravje. Kdor pa ni, se je potajil. “Kaj pa, če bi bil ovčar imel nesrečo in bi ti bili na njegov roš padli jarci? A?” se je oglasil Podrobar. “Eee, ne bi ga pestil,” je bahal Podlipnik. “Saj nismo vsi tako stisnjeni, kakor je naš srenjski Špan. Kaj pa se meni pozna tu-cat jarcev.” Pastirji so pohvalno pritrjevali Podlipniku. Podrobar je pa še vedno ugovarjal: “S takimi dogovori bo razvadil ovčarje, da ne bo nikoli nikomur dovolj plače.” Tedaj so pastirji zrastli in tiščali v Podrobarja. Smrčar pa je namignil Bovčanom in spet so se oglasili škant in bas in klarinet in udu-šili pogovor. To pot sta od mize v kotu plesala samo Marko in Ančka. Zanaprej je Ančka z vsakim, ki jo je prosil, plesala samo enkrat, drugače pa vedno z Markom. Bovčani pa so godli in godli: “Pa drom pom na bas — Pa holala dri, fant dekle vrti.” Podlipnik je naročil pastirjem vina. Vsi so pili in nazdravljali Cenu in Marku in Ančki, le tret-jinek Tevž je obsedel pri Podrobar ju. Stikala sta glavi in pila iz poliča. Godci so utihnili. Podrobar je vstal, stopil k Podlipnikovi mizi in bolj kričal kakor govoril: ‘Cena! Šest jarcev, praviš, da je pripasel letos tvoj ovčar. Meni se pa zdi, da ti bo izplel še eno ovčico, ki ni bila v planini.” Pokazal je Marka in Ančko. “Potlej boš pa videl hudiča!” Vsi so se bali, da se bo Podlipnik spozabil in vsi krog njegove mize so bili pripravljeni, da ga zadrže. Cena se je pa široko nasmejal: “Kaj si mar mislil, da bom Ančko k vam dal, da oi bila soka lačna.” “Kdaj sem te prosil zanjo?” se. je raztogotil Podrobar. “Prav zdaj. Vsi smo slišali.” “Hahaha,” so pritrjevali Podlipniku. “Ni res,” se je oglasil Rotijin Tevž. “Podvihani palec, tiho,” ga je zavrnila Mica: “Če ne, te nesem pod kap, kakor sem te na Jezercih.” “Ti bodi tiho, baba!” je rojil Podrobar. “Če ni res, pa ni res.” Spet ga je podražil Cena: “Ali pa bi ti rad oddal Marjanco Primoževemu Marku. Zakaj pa je nisi pripeljal na ples, da bi razsodili, ali spadata skupaj. Ne smeš biti tako stisnjen, če si srenj ski Špan.” “Rajši vidim, da gre s cigani,” se je togotil Podrobar, “kakor da bi vzela garjavega ovčarja.” Sedaj sta se Marko in Ančka nasmejala, da sta se razločila od vseh drugih. Tomaž je vstal in prek mize spregovoril: “Tak garjev ovčar je Marko, da bi se Marjanca pol leta sladko držala, če bi jo poljubil. Krajcpataljon!” Med smehom je dregnila Mica Ančko: “Ančka ali res?” Zardela je Ančka in odgovorila: “Ne vem.” Mica pa je sedaj prav dobro vedela, kako je z Markom in Ančko. Podlipnik pa se je naslonil na zid, požvenkljal s tolarji v žepu in pomežiknil: “Kaj bi se prerekali, ko je že vse dogovorjeno. Ančka bo vzela Marka, Cenek pa Manico. Kadar pa jaz urarjem, bo naša mama vzela konjarja Tomaža, ki je vseh fantov vreden, če pa Anco preživim, imava pa že midva z Bajtnikovo Mico besedo.” In je odgovoril in ni odgovoril; vsem obenem. (Dalje prihodnjič.) NOVEMBER IJU11X3 Lili 611 il 8 B § iilOlli !12 zmmmizmm l7!P:i!§#L lL i KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. 4. — Pevski zbor Slovan priredi za 30-letnico obstoja koncert in ples v SDD na Recher Ave. Koncert se začne ob 3.30 popoldne, ples pa ob sedmih zvečer. Igral bo P e c o n o v orkester. 11. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi Božičnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob treh popoldne. 31. — Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih. 31. — Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi SILVESTROVANJE. 31. — Baragov dom in Družabni klub priredita v Baragovem domu silvestrovanje. 1967 JANUAR 3 — Dramatsko društvo Lilija poda v Slovenskem domu na Holmes Avenue Vombergar-jevo dramo “Vrnitev”. 14. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”. 21.—Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri. 27., 28. in 29.—Slovenski športni klub priredi smučarski izlet v Seven Springs, Pa. FEBRUAR o. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave. 26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi večerjo v šolski dvorani. Postrežba od 6. do 10. MAREC 11. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. — Sedmi letni banket Federacije Slovenskih narodnih domov v Slov. nar. domu na ; St. Clair Avenue. APRIL 3. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 15. — Pevski zbor Korotan priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave. 16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani. 22.— DSPB Tabor v Clevelandu priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue. 14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN. JUNIJ 25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. Seerge tail Je lit gfa ssaptefših fetarsiito CLEVELAND, O. — George Gund je praznoval ta mesec 25-letnico svojega upravljanja The Cleveland Trust Company, pa že nekaj dni nato, 15. novembra, umrl. Bil je delaven do zadnjega dne, dokler ga niso odpeljali v bolnico. Dočakal je 78 let. Pokojnik je bil splošno znan bančnik in priznan denarni stro-konjak, pa tudi velik podpornik umetnosti. Pri Cleveland Trust Company je bil predsednik od leta 1941, od leta 1962 pa načelnik njenega upravnega sveta. Pod njegovim vodstvom je denarni zavod bil prvi v vsem Ohiu in se povzpel na 18. mesto v vsej deželi. G. Gund ni bil le pri Cleveland Trust Co., bil je tudi član upravnih odborov kakih 30 velikih družb. G. Gund je graduiral na Har-ward College leta 1909. Kenyon College mu je podelil častni doktorat iz literature, Fenn College in John Carroll University pa častni doktorat iz prava. Zapustil je 6 otrok. Society Kationa! Bank imenovala nove uradnike CLEVELAND, O. — Predsednik Mervin B. France je po seji upravnega odbora Society National Banke objavil imenovanje dveh novih uradnikov: Neil J. Byrne, član bančnega pravnega oddelka, je postal “trust” u-radnik, William J. McDonald, u-pravnik podružnice na Kinsman Avenue, pa je bil izvoljen za pomožnega blagajnika. Neil J. Byrne je stopil v bančno službo leta 1949, ko je končal študij ekonomije na Western Reserve University. Pravne študije je končal leta 1953 na Cleveland Marshall Law School. Potem, ko je bil zaposlen v raznih oddelkih banke, je bil dodeljen njenemu pravnemu oddelku leta 1958. Je aktivni član Cleveland Chapter A.LB. in že nekaj let inštruktor šole omenjene ustanove, pa tudi predavatelj Business Law na Western Reserve University. Mr. in Mrs. Byrne živita s svojimi 3 otroci na 2296 Miramar Blvd., University Heights, O. William J. McDonald je bil nedavno povišan za upravnika podružnice na Kinsman. Od leta 1955 do 1. 1963 je bil pomočnik upravnika te podružnice, zadnja tri leta pa je bil pomožni upravnik podružnice v South Euclidu. Predno je stopil leta 1950 v službo Society National Banke, je bil zaposlen pri White Motor Co. Graduiral je na Western Reserve, študiral pa je tudi na Harvard Business School. Je delaven pri American Institute of Banking v Clevelandu in pri raznih cerkvenih in prosvetnih organizacijah. Z ženo Helen in svojimi 4 otroci živi na 2348 La-lemont Rd. • *'**•• Redka naseljenost SYDNEY, Avstral. — v Avstraliji pridejo povprečno na vsako kvadratno miljo po trije prebivalci. Moramo pa upoštevati, da dejansko eno tretjino njene površine ni primerne za človeško bivanje. Jcrianlfa p zašla ¥ M® pofitii!® krizo JERUZALEM, Jordan. — Navadna obmejna praska ob izrael-sko-jordanijski meji, ki je dala izraelskim četam povod za vdor v Jordan, je sprožila v Jordanu tudi hudo politično krizo. Jordanski kralj Husein je hotel zadevo urediti preko Združenih narodov, toda naletel je na odpor doma med arabskimi begunci, ki so prebežali v Jordanijo ob času ustanovitve izraelske republike. Arabski begunci so se čisto navadno uprli kraljevi želji, da naj bo spor poravnan na miren način. V večjih krajih ob izraelsko-jordanijski meji so se zbrali na velika zborovanja in zahtevali vojaški obračun z Izraelom. Zborovanja so zato prišla navzkriž z jordansko policijo in jordanskim vojaštvom. Bilo je dosti streljanja. O žrtvah pa še ni poročila. Aretiranih je bilo kakih 300 demonstrantov. Nemirov pa še ni konec. Demonstrantje sku- šajo ovirati cestni promet in organizirati svoje tabore ob meji, da bi vdirali na izraelsko stran. Prava nevarnost pa tiči nekje drugje. Akcijo arabskih beguncev v Jordanu podpira kar očitno egiptovski diktator Naser, saj je radio v Kairu javno pozval jordansko vlado, naj odstopi. Jordanske oblasti so dalje vzele na piko znano Palestinsko osvobodilno fronto, ki stoji očitno pod komunističnim vodstvom in ima svoje zaledje v Moskvi. Vse to je dalo našemu državnemu tajništvu povod, da je takoj odredilo, naj se vzame v pretres prošnja jordanske vlade za pomoč v orožju in municiji. Vedno več avtomobilov DETROIT, Mich. — Leta 1970 bo v naši deželi okoli 70 milijonov osebnih avtomobilov in okoli 15 milijonov tovornjakov. Moški dobijo delo HELP WANTED — MALE MACHINISTS THE GLEVEUH0 FKESJilTIG lm\ Os. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO -DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYQR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORINS MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES HULLING MACHINES RADIAL DRILLS TEDAJ JE MANJKAL V ŠOLI? — Pleskar, ki je pleskal prometno znamenje na cesti v St. Petersburgu, Fla., je nemara manjkal v šoli, ko so se učili črko “C”. Letošnji Zahvalni dan ne bo pozabljen v zgodovini WASHINGTON, D.C. — Vremenske postaje so ugotovile, da je vreme dalo letošnjemu Zahvalnemu dnevu posebno odlikovanje: dnevna temperatura se je gibala med 60 in 51 stopinjami. Tako visoke povprečne temperature s tako malim razponom še niso zabeležili zapiski na ta dan. Skoraj podobno vreme je bilo 1. 1908 in 1931. Tega se pa verjetno nihče več ne spominja. Na Zahvalni dan ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Skoraj vse cerkve so se spomnile dneva s posebnimi službami božjimi. Ni manjkalo parad in športnih prireditev, toda cestnega prometa ni bilo preveč. Naj večje parade so bile v New Yorku, Phi-ladelphiji in Detroitu. Naše dobrodelne organizacije pa niso pozabile na reveže. Kardinal Cushing vBostonu je nabral kar 2,000 starih gostov in jim priredil kosilo v največjem nočnem klubu. Vegetarijanci so pa ostali zvesti svojim načelom, kar so pokazali v vseh vegetarijanskih gostilnah. So opravili vse brez puranov. Našim vojakom v Vietnamu je pa vojna uprava skušala dati vse, kar spada k obedu na ta dan. Na frontah so celo helikopterji razvažali hrano, da je ostala topla. ----o----- Hoover: Oswald bil sam WASHINGTON, D. C. — J. Edgar Hoover, direktor FBI, je dejal, da ni nobenih dejstev, ki bi kazala, da je imel Lee Harvey Oswald pri umoru predsednika J. F. Kennedyja v Dallasu kakega sodelavca. “Vsa dejstva kažejo, da je bil Oswald pri svojem zločinu sam,” je izjavil direktor FBI pretekli četrtek. NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (231) Pognojena prst DES MOINES, Iowa. — Rastline morejo izrabiti minerale v prsti le, če je ta pomešana z organskimi snovmi in ostanki razpadlih rastlin. Ženske dobijo delo FACTORY WORK Production Machine Operators No experience necessary DIE CAST FINISHING CO. 4150 Commerce Ave. HE 1-2940 (229) Čistilke Iščemo ženske za čiščenje uradov v St. Clairski okolici; poln čas, delni čas, unijska plača. CONTRACT CLEANING CO. Pišite na: Ameriška Domovina, Box 234 __________________(231) MALI OGLAST~ Soba se odda Spalna soba se odda moškemu, ki dela. Si lahko tudi kuha. Na 1027 E. 61 St. telefon HE 1-6671. (229) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje s kopalnico, spodaj, oddajo na 1072 E. 66 St. Kličite tel. EN 1-4021. —(228) 4613 Telehurst Dr. So. Euclid Odprto za sestanek. Nova hiša na treh površinah (level), priključena garaža za 2 kare, preproge, sprejemna in jedilna soba, zgotovljena družinska soba, IVa kopalnica. Hiša pripravljena za vaš pregled. $26,900. Imamo tudi prostorno hišo na treh površinah ravno tam z vhodom in vežo v sredi, zelo elegantno razpoloženo. $30,900. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (229) Prašič Naprodaj, od 300 do 400 funtov, na 26806 White Rd. Wick-liffe, O. WH 4-1299. —(288) PrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St; EN 1-4213 Mara Husova: Živa plamenica “Nič, nič mati! Kavo prinesem”, se je obvladala Zala in šla v kuhinjo. Svak je šel za Djo, češ da ji bo pomagal. “Kako orješ z njim?” jo je vprašal naravnost in široko sedel za štedilnik. Zala je dvignila glavo in ga strmo pogledala. “To je le moja zadeva, bratec”, je odvrnila kljubovalno. Toda svak se ni zmenil za to. “Meni je žal, da ti ne morem nič pomagarti, Zala. Saj je dober, ali strašno' omahljiv. Dokler ga boš držala, bo stal, potem pa ...” je dodal z nižjim glasom in skrb se je prelivala v njem. Zala se je pokesala za trdo besedo, ki mu je je rekla. “Ko vidiš, da mi ni z rožami postlano, čemu dregaš v koprive”, je rekla mehkeje. “Razumem te; oštel ga bom! Naj neha. Čas je, da začne pametno živeti”, ji je obljubil svak. Zalo je imel rad, da sam ni vedel zakaj. “Nikar! Pusti ga, jaz sem se že utrudila v večnem prigovarjanju.” “Pa bom!” je odločil svak. “Kakor veš!” je skomizgnila z rameni. CHICAGO, ILL. MALE HELP ATTENTION MEN!!! NOW!!! GOOD JOBS WAITING FOR YOU AT Win. Wrkjley Jr. Company General Factory Work Permanent Temporary and Part Time Day or Night Excellent Wages Plus many Unusual Benefits. Be Proud Of Your Employer. A Name Honored World-Wide And Based Right Here On THE SOUTH SIDE Posledica tega je bila, da sta se brata hudo sprla. Miro je bil inteligentnejši, pa si ni dal dajati dobrih svetov. Tudi drugače sta se brata vse premalo spoštovala in rada imela, da bi kaj dala na besedo drug drugega. Zala je komaj čakala, kdaj bosta svak in tašča odpotovala. In čeprav so se pričkali vsak dan, se jima prav nikamor ni mudilo. “Moram Zali urediti perilo”, se je izgovarjala tašča. Brata pa sta kljub sporu delala družbo drug drugemu, obiskovala znance ter po vseh gostilnah pokušala vina. Nazadnje je prišel tudi tisti, za Zalo tako težko pričakovani dan. Z veseljem jima je pripravljala popotnico. Ko sta ju z možem spremila na postajo, je Zala veselo odbrzela domov. Dolgo za njo je prišel ves razžaljen Vran. “Ušla si; komaj si čakala, da se jih znebiš”, ji je očital. Ona je v odgovor zmignila z rameni in šla za svojim delom. “Zdaj grem malo k ‘Soncu’; povabili so me.” “Na svidenje!” mu je odgovorila ravnodušno iz druge sobe. “Čudna je Zala. Odkar je odkrila tiste moje zabavice, je hladna z menoj kakor led. Ne gre ji v glavo, da smo mi moški drugače ustvarjeni. Družba in narava sama sta dali nam vse drugačne svoboščine ko ženski. Jo bo že minilo! Le to mi ne gre v glavo, kam se je del ves njen prejšnji ogenj? Zameri mi kavarno, zameri, če vržem karte, če kdaj kakšno drugo pogledam. Vse, kar imam rad. Jaz pa se je tudi ne morem držati za krilo. In slednjič se najlepše ženske preobješ”, se je pral sam pred seboj Vran. “Kako to, da se zadnje čase prav nič več ne jezi, če jo puščam samo in grem v krčmo? Ali se je navadila, ali ji je vseeno?” Zadnja misel ga je vznemirjala. “Če ji je vseeno, pomeni, da me prav nič ne mara”, je pravilno sklepal. “To moram dognati! Vendar ni mogoče, CHICAGO, ILL. r ■» Wm. Wrigley Jr. Company 3535 S. ASHLAND AVE. Employment Office Open 8 A.M. to 4 P.M. PHONE 523-4040 An Equal Opportunity Employer (228) DISHROOM HELP Men, age up to 55. Uniforms furnished, all company benefits. Phone: WA 2-3497 (230) OIL BURNER SERVICE MAN Experienced, for North side territory. Steady work. Call MO 6-9866 between 9 a.m. - 4 p.m. (229) Male & FEMALE HELP PRESSER — MALE OR FEMALE WEST SUBURBAN CLEANERS 45 N. Addison Rd., Addison, 111. TE 2-2855 (228) da je popolnoma ravnodušna”, j se je spet tolažil in pravilno računal na nevidne vezi, ki jih kljub vsemu plete skupno življenje dveh bitij, združenih v zakonu. “O, doktor! Zadnji čas je! Kje pa ste se mudili tako dolgo?” so ga sprejeli tovariši ponočnjaki, ki jih je navada priklenila v smrdljivi zrak gostilniških sob. Vranove skrbi so se ob pogledu na veselo druščino razblinile v nič. Naslednji dan se je pripravljal na pot. Prepita noč mu je budila kesanje, ki mu je stiskalo dušo, da je zares trpel. Opazoval je ženo, ki se je vrtela okoli njegovih reči, tako skrbno, kakor da odpravlja na pot tujega gosta. “Zala, kaj me prav nič ne maraš?” je žalostno kakor otrok skrivil usta soprog. Zala je osupnila. Vse bi prej pričakovala ko tak jokavi izliv. Začudeno je zastrmela vanj. “Ne veš, da je ravno danes tri leta, odkar sva svoja? Jaz pa moram na pot.” “Sem popolnoma pozabila na to.” Vran je upal, da ga bo zadržala vsaj še ta dan. S strahom je čakal, kaj bo rekla. In prišlo je, kakor je moralo priti. “Kako to, da se sinoči nisi spomnil na to? Vesela družba je bila; kdo bi mislil na žalostne reči”, je ravnodušna rekla. “Glej, vse je pripravljeno!” je še dodala in se delala, ko da ne vidi njegove zadrege. Odpotoval je. Ko je ostala spet sama, se ji je zasmilil. Mislila je na to, kako se Miro pod vplivom nerednega življenja strašno spreminja. Iz dobrega, odkritosrčnega fanta je postal topi se-bičnež in zloben razdražljivec. Duševne in telesne moči so kopnele. “Ubilo ga bo, in nič mu ne morem pomagati...” Kakor je bila vesela, da je spet sama, jo je vendar obšla žalost in jo spekla vest, ker ga ni zadržala vsaj še en dan. 22. Mati je klicala Zalo domov. Oče, stari Trdina, je nevarno zbolel. “Pridi, betežni smo in stari. Očetu je hudo, pa bi te rad videl, saj te ni bilo domov, odkar si poročena.” — “Vsi te težko čakamo!” je pripisal brat. “Pridem takoj!” jim je brzojavila in hitela, da uredi vse potrebno za pot. Ko je zagrozila j smrt njenemu rojstnemu gnezdu, je vse, kar jo je bolelo, bilo potisnjeno nekam globoko. “Mira obiščem nazaj grede!” je sklenila, ko je bila že na postaji. Vso pot so bile vse njene misli posvečene le domačim in bolne- mu očetu. “Očka moj ljubi!” se je v njej prebudila otroška ljubezen z vso toliko zadržano než-nostžo. “In naša mama! Tudi ona je sama, odkar me ni več doma. Bratje in sestre so, res, ali jaz sem ji bila več kot samo hči. Pa sem jih tako zanemarila v svoji sebičnosti”, si je očitala. Ko je prišla domov, je našla vse domače v velikih skrbeh. “Okopavali smo vinograd pa se je oče prehladil in dobil pljuč- nico”, ji je kratko povedal brat na postaji. Molče sta prišla do doma. “Bolezen je dosegla višek. Nocoj se' bo odločilo. Oče so stari, ne pozabite!” jo je hotel pripraviti zdravnik. “Nič ne de! Dovolj so še čvrsti, da prenesejo to pljučnico!” mu je odgovorila Zala z odločnim glasom in žarečim pogledom, da je zdravnik umolknil spričo njene vere. Tisto noč je Zala z materjo prebedela ob očetovi postelji-Bolniku se je bledlo, hčere hi poznal. Njegovo bolno stokanj6 ji je trgalo srce. Proti polnoči se je oče umiril. Mati in hči sta napeto pričakovali izida hude borbe telesa z boleznijo. “Mama, glejte! Oče spijo!” je vsa srečna opazila hči. (Dalje prihodnjič) S. HURQK presents %rmtt Jutam $trau$s Intetra mmm kolibi Scprarta murnu strauss u Conductor WALTER KRAEUTLER Tenor MUSIC HALL • Sunday, December 4 at 3:00 P.M. Tickets: $5.00, 4.00 3.00 On sale now at the Cleveland Opera Assn., 2816 Euclid Ave. Burrow’s, 419 Euclid Ave. Tickets may be ordered and charged at Higbee’s Music Center, 579-3774 -V-' ’ -■ - ‘ ^ U' MALE HELP PRINTING EQUIPMENT MEN. Exp. or will train. Men to clean, paint, repair printing mach. Good pay. Free Life & Health ins. Tompkins Printing Equipment 712 S. Clark (229) FEMALE HELP NEED 4 OPERATORS (HAIRDRESSERS) for new salon opening soon on. Ogden Ave. in Downers Grove. Sal. 8c Comm. EAST-WEST BEAUTY SALON, 501 Ogden. Call 833-8872. HOUSEHOLD HELP Woman or girl for light housekeeping, babysitting, part time or live in. 325-4727 (230) V BLAG SPOMIN OSEMNAJSTE OBLETNICE,, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT Cpl. Edmund Matjašič ki je umrl 28. novembra 1948. leta. Smrt je kruta, smrt jc strašna, kar vzame, več nazaj ne da, zapusti nam bolest v srcu in lep spomin minulih dni. Let osemnajst je že minilo od usodnega nam dne. ko smo dobili sporočilo, da Tebe več nazaj ne bo. REAL ESTATE FOR SALE LA GRANGE PARK BY OWNER 8 rm. brk. tri-level, Liv. rm. with frplce., Din. rm., Built-ins, den & 3 bdrms. rec. rm. with 2nd frplce., gar. att. patio Upper 30’s. FL 2-4434 (230) | Z očetom sta zdaj združena, ter prosita za nas Boga, da bomo enkrat skupaj vsi se združili — nad zvezdami! Tvoji žalujoči: JENNIE MATJAŠIČ — mati VICTOR in JOSEPH — (brata I Cleveland, Ohio, 28. novembra 1966. 1888 JVaznaniio in JZah^ala Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da' je Bog poklical k Sebi našo nadvse ljubljeno in dobro mamo, staro mamo, in taščo MARY PAVŠEK roj. Makovec ki nas je za vedno zapustila dne 20. oktobra 1966. Pogreb je bil dne 24. oktobra 1966 iz Grdino vega pogrebnega zavoda na Lake Shore BIvd. v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je bila darovana slovesna pogrebna sv. maša, nato pa je bilo njeno truplo prepeljano na All Souls pokopališče. Nepozabna pokojnica je bila rojena dne 26. maja 1888 v Hrastniku, Slovenija. V Ameriki je bivala 46 let. S tem se želimo iskreno zahvaliti Rev. Allenu Goebel za opravilo pogrebne sv. maše, Rev. Robertu Carleton, oba od Maryknoil Fathers, in Rev. Viktorju Tomcu za asestenco pri sv. maši. Hvala ministrantom, posebno vnuku pokojne Danielu Pavšek iz Maryknoil semenišča, ki je tudi ministriral. Dalje se iskreno zahvaljujemo Rev. Viktorju Tomcu, Rev. Rajmondu Hobartu, Katoliškim borštnarjem St. Mary’s Court No. 1640, Slovenski ženski zvezi podr. št. 10, Oltarnemu društvu pri Mariji Vnebovzeli, Marijini Legiji, St. Mary’s P.T.U. za molitev sv. rožnega venca. Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ob krsto pokojnice položili lepo cvetje in ji s tem izkazali svojo ljubezen. Hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in pogreba, ter vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomol | e. Srčno zahvalo naj prejmejo nosilci krste Al Slogar, Andrew Slcgar, Julius Slogar, William Zakacs, John Sluga in Frank Prijatel. Hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki so poslali drugam za svete maše, hvala za duhovne šopke in druge darove. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnico pokoropili, vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli sožalje in vsem, ki so nam bili v pomae. Razposlali smo zahvalne kartice, če bi je kdo pomotoma ne bi bil dobil, naj prejme tem potom našo najlepšo zahvalo. Prav lepa hvala tudi Grdinovemu pogrebnemu zavodu za ljubeznivo in skrbno ureditev pogreba. Preljuba, dobra mama in stara mama! Nepopisno žalostni smo, odkar so Te odnesli iz hiše in vse je tako prazno. Ne vidimo več Tvojega prijaznega pogleda in smehljajočega obraza. Povsod Te pogrešamo. Odšla si tja, kjer ni križev in težav, kjer vlada večni mir. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Na svidenje nad zvezdami! Utihnil Tvoj je glas premili, a v srcu našem so spomini, Žalujoči ostali: hčerka MARY sinovi DANIEL, EDWARD in WILLIAM Cleveland, Ohio 28. novembru 1S68 spomini neizbrisni -do konca naših dni! snahi HELEN in ELEANOR VNUKI in VNUKINJE VESTEN PREGLED — Tehniki na vesoljskem oporišču na Cape Kennedy preglej jejo vesoljsko vozilo Apollo, ki bo enkrat prihodnje leto poletelo prvič s tremi 0-S navti v vesolje. - Krožek šf. 2, PROGRESIVNE SLOVENKE $ priredi: »BAZAR « * RAZPRODAJO PECIVA DOMAČO ZABAVO S PLESOM IN DOBRO VEČERJO Začetek bazarja ob 10. uri dopoldne. Vsi vabljeni! v ssbeto 3. dseembra I960 SLOV. NAR. DOMU, ST. CLAlK Večerja servirana od 5. ure napre VSI DOBRODOŠLI!