I>opisi. Iz Maribora. Tukajšna čitavnica ima v nedeljo dae 21. t. m. občen zbor, v kterem položi blagajnik polletni račun. Razuu tega se še imajo nekteri drugi predmeti društveni dogovoriti. Po tem bo mala beseda. Zhod se začne ob 8. zvečer. Predsedništvo. Iz Maribora. Kakor navadno, je tudi letos naša narodna čitavnica skupni izhod napravila; lani smo_ bili v Rušah in živijo še v vesclem spominu ure, ki smo jih tam doživeli. Letos smo iz okolice mariborske izvolili Jarenino; mnogobrojno število izvrstnih narodnih poseslnikov ia kmetov, ki tam bivajo, nam je bil porok, da bodemo s prijaznim srceni sprejeti, kakor se je tudi zgodilo. Nekoliko naših pevcevse ježev nedeljo 15. zarano vstalo, peljali smo se po železnici do Pesnice, in odtod čez hribe v bližujo Jareniuo, Sreujski predstojnik g. K. je bil tako prijazen ia naši čitavnici za ta dan svoje dvorane odprl; pred bramotn na lepo ograjeni ledini so bile mize pripravljene za dosti veliko množico ljudi. Na strehi in na visoki ograji so vele zastave v prijazni jutrajni sapici. Nad vzhodom je bilo z velikimi črkarai brati: Dobrodošli. S tem prijaznim nagovorom sprejeti si malo počinemo do pozne maše. Prijeten glas jareuinskih zovnov nas potem v crkev skliče, kjer smo združeni z domačinii dobro urjenimi pevci Miklošičevo slovensko mašo zapeli. Pri tej priliki se moramo lepo zahvaliti školniku g. Udlu, ki je vodil petje in sploh veliko pripoinogel, da so se naši čitavničari v Jarenini tako dobro zabavljali. Po končani maši se razgledamo okoli; kmalo je bila ura dvanajst in vsedemo se k obedu; jedi so bile izvrstne kakor tudi vino in pivo, skrbljiva in prijazna postrežba se nani je zelo dopadla. Med tem ko jemo, se pa vlije dež iu ni bilo upati, da bi se pomnožilo naše malo društvo; vkljub temu se pripelje od vseh strani veliko gospa in gospodov; k sreei je nehalo deževati in ko so večernice bile dokončane je bilo nebo jasuo ko ribje oko. Preselimo se iz tesnih soban na zrak in zdaj se začne veselo gibanje, da je bilo kaj. Jareninska muzika, ki se nam je pridružila, je jela svirati: nNaprej", in privabila veliko ranožico ljudstva, ki so ravno od večernic šli. G. Dr. Prelog, predsednik čitavničin jih nagovori s kratkimi pa srčnimi besedami in razdeli med šolsko mladino 40 pesmaric Razlagovih. Veselje, ki je igralo na licu vsakega otroka, kteri je kaj dobil, si lehko vsakdo misli. Po tem se začne naša veselica, muzika je svirala izvrstno slovenske melodije, »evci smo pevali, napitnica se je vrstila z napitnico; vozovl so še zmiraj prihajali, ki so nam prinesli nove goste iz različnih krajev; bilo je videti, ko da bi se preselila cela čitavnica iz Maribora v Jarenino; vsak nov voz je pozdravila muzika z ,,Naprej". Vino in navdušenost je srca ogrela, začele so se tudi burke vganjati, cilinder se je prepiral s klobučekom, g. R. je stopil trikrat riia blanjo" in smešne povedal. Tako je trpelo do pozne noči, ko je mila luna izza hribov vstajala, se je poslovilo nekoliko gospode; kterim pa se ni mudilo, smo se podali nazaj v sobane in nekterekrati s pripomočjo muzike pete zasukali; pa dotekla je tudi nam ura, kdor je iniel voz pripra^ljeu, se je peljal, drugi pa naprej pete brusili. Tudi mene je dosegla nemila osoda; ko sem v polni mesečini čez slovenske gorice proti Mariboru korokal, še mi je donelo zmiraj v ušesih dostikrat zapeta pesem: Živi, živi duh slovenski, Bodi živ na veke". Gotovo bo vsem ta dan v blagem spomiuu ostal.