Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling letnik iv GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE DUNAJ, V SREDO, DNE 12. X. 1949 V. b. b. Slovenci smo pred vsem svetom postavili življenjsko zahtevo malega naroda, da hočemo živeti na svojih tleh svobodno, kulturno življenje, da hočemo uresničiti besede, ki jih je zapustil nepozabni pevec Simon Gregorčič kot svojo sveto oporoko: ,,Prost mora biti, prost .moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!“ ŠTEV. 69 (254) Samo Demokratična fronta delovnega ljudstva je garant za uspešno izbojevanje naših pravic Nedeljske volitve za deželno zbornico na Koroškem so zelo poučne. Kažejo nam, da povsod, kjer ne nastopamo enotno, samo naši nasprotniki žanjejo uspehe. Pred rezultati teh volitev nikakor nočemo zapirati oči, temveč nam morajo služiti kot šola, da še bolj napnemo svoje sile proti razbijačem, proti avstrijskemu imperializmu in mednarodni reakciji. V državni zbor so na Koroškem socialisti dobili 101.207 glasov, OeVP 83.770 glasov, VdlJ 51.250 glasov, KPOe 9.988 glasov, Demokratična fronta delovnega ljudstva 2107 glasov, Demokratična unija 335 glasov. Med 83.770 glasovi OeVP so všteti tudi glasovi Krščanske ljudske stranke, ki se je očitno združila z našimi sovražniki, čeprav je vsaj na zunaj za deželni zbor hotela baje biti slovenska stranka. Volitve so pokazale, da je s svojim razbijaškim nastopom sicer pomagala našim narodnim nasprotnikom in najhujšim šovinistom v OeVP, da pa je na drugi strani zavestno preprečila koroškim Slovencem vstop v deželno zbornico. Čeprav s svojimi približno 460u glasovi voditelji tako imenovane Krščanske ljudske stranke govorijo sedaj o svojem uspehu in o tem da so povsod razširili svoj vpliv, je rezultat njihove razbijaške m izdajalske politike vendarle ta, da se smejijo naši sovražniki. Kje vidijo gospodje uspeh? Ali gospod dr. Tischler in Go. ne vidijo, da so nacisti na Koroškem dobili največ glasov in je pot od dr. Steinacherja do VdU-a le kratka. Že v volivni kampanji je dr. Steina-cher pozval vse ,,može na severnem in zgor. Koroškem, da naj mislijo na ,,ogroženo" nemško ljudstvo na meji“. Ali mislijo, da se v deželnem zboru ti možje ne bodo znašli? Vsega tega voditelji Krščanske ljudske stranke ne vidijo in se radujejo nad ,,neko“ zmago nad „tistimi“, ki so zanje večji sovražniki od Steinacherja in VdU-a in s katerimi ,,se jim gabi sodelovati", kakor so vedno spet poudarjali na volivnih zborovanjih v pričakovanju na svoje ,,tri do štiri mandate". Toda dobili so jo po glavi in prav zato je bila naloga Demokratične fronte delovnega ljudstva, da ohrani revolucionarne tradicije koroških Slovencev, tradicije osvobodilne borbe in borbe povojnih let za popolno nacionalno in socialno enakopravnost. Ravno v tem je njena sila, čeprav je izšla zaradi najhujšega pritiska reakcije in cerkvene hiear-hije iz volitev z manjšim rezultatom. To pa naj nas ne plaši* ker vemo, da 2107 ljudi in to predvsem brezkompromisnih, neustrašenih mož stoji v njenih vrstah in neomajno brani načela naše stoletne borbe. Načelnost in doslednost pa sta vedno porok za trajen uspeh. Uspeh Demokratične fronte oe-lovnega ljudstva je sicer skromen, toda razlogi, ki so dovedli do tega rezultata, so tako številni in otipljivi, da že pri površnem pregledu prepričajo nepristranskega presojevalca o njenem neenakem boju s sovražnimi šovinističnimi protislovenskimi silami, ki jih je na vsakem koraku podpiral še celovški škofijsko-knežji ordinariat. Kajti proti zavednim ko- Glasovi za DFDL in KLS v posameznih občinah Žrelec Grabštaju Hodiše Kotmara ves Bilčovs Žihpolje Otok Medgorje Zgornja vesca Pokrče Radiše št. Tomaž pri Celovcu Škofiče Vetrinj Bistrica v Rožu Borovlje Šmarjeta v Rožu Medborovnica Svetna ves Slovenji Plajberk Sele Celovec — mesto Okraj Celovec DFDL 4 1 39 71 70 5 11 3 54 1 6 1 98 6 37 115 7 39 65 38 83 52 Okraj Velikovec Djekše 36 Grebinj 82 Vovbre 6 Ruda 9 Št. Peter na Vašinjah 34 Velikovec 24 Važenberk 21 KLS 23 23 102 28 65 32 13 31 30 14 68 11 74 10 88 58 150 38 85 28 181 121 38 73 59 60 40 84 Pliberk DFDL 8 KLS 29 Bistrica pri Pliberku 89 274 Libeliče 3 87 Libuče 42 404 Blato 95 240 Žvabek 29 40 Dobrla ves 64 450 Galicija 43 57 Globasnica 34 229 Škocjan 54 200 Žitara ves 44 153 Železna Kapla 49 54 Bela 406 207 Okraj Beljak Beljak — mesto 3 9 Podklošter 3 82 Bistrica na Zilji 4 36 Bekštajn 459 203 Straja ves 9 29 Marija na Zilji 40 34 Vernberk 30 40 Loga ves 97 83 Kostanje „ 3 63 Ledenice 20 90 Lipa ob Vrbi 44 21 Rož ek 22 19 Št. Jakob v Rožu 434 359 Okraj Šmohor v Zilji Brdo 9 44 Okraj špital na Dravi Kolbnitz 4 roškim Slovencem, združenim v Demokratični fronti delovnega ljudstva, se niso postavile le vse avstrijske nemške stranke, marveč tudi nemška deželna cerkvena oblast z naj-podlejšim izrabljanjem verskih čustev in najiodurnejšim pritiskom na krščansko vest našega ljudstva s pomočjo ekskomunikacije. Kljub temu bi se ves napor združenih šovinističnih in reakcionarnih prizadevanj ne mogel obnesti spričo 'Strnjenosti slovenskega ljudstva, da se ni pojavila na politični pozornici na eni strani kominformska gonja, na drugi strani pa tako imenovana Krščanska ljudska stranka pod vodstvom dr. Tischlerja s svojim razbijaškim delom. Po nalogu njihovih naredbodajalcev, naših najbolj strupenih sovražnikov, so voditelji KLS-a s svojim volivnim manevrom dosegli razkroj v strnjenem taboru protiimperialistične slovenske fronte in vrgli v umazano igro številne naše poštene]ljudi, ki so v zadnjih letih tolikokrat z enotnim nastopom znali uveljaviti zahteve po popolni enakopravnosti slovenskega ljudstva na Koroškem. S sedaj popolnoma razkrinkano lažjo in prevaro o nevarnosti za vero in krščanstvo v Avstriji so zavedli del naših ljudi na pot kompromisarstva z avstrijsko reakcijo, ki je že pred volitvami pozdravila celotno voditeljsko kliko z dr. Tischlerjem na čelu kot vračajoče se izgubljence. In da so zavedli naše ljudi na pot, se niso posluževali le potvarjanja resnice, da jim gre za krščanstvo, temveč so se poslužili tudi še blatenja naše narodnoosvobodilne borbe in gnusnega sumničenja predstavnikov DFDL, da bi s pomočjo šovinističnega ordinariata s posiljevanjem vesti uveljavili svojo voljo. Zavedno naše ljudstvo, ekskomu-nicirano po eni strani od Kominfor-me in po drugi strani od cerkve, se je znašlo med kladivom in nakovalom. Zbegano in razočarano je popuščalo, omahovalo ter se volitev ali sploh ni udeležilo ali pa prišlo na volišče razcepljeno v taki meri, da je ostalo le še par tisoč glasov. Tako je z geslom ,,Deli in vladaj “ našim nasprotnikom samo s pomočjo KLS uspelo, da koroški Slovenci ne dobimo niti enega zastopnika v deželni zbor. Toda voditelji KLS so tudi s tem zadovoljni. Vključili so se v vrsto onih šovinistov in svojih zaveznikov, ki že vsa desetletja, posebno pa po drugi svetovni vojni delajo na tem, da bi koroški Slovenci zginili z zemlje. čeprav so prišli gospodje okoli KLS-a šele za ZAS-om in BHS-om kot zadnji, si vendar obetajo nagrado. Njihovi pristaši, predvs. zaslepljenci in dobronamerni, pa na žalost še nilo spregledali vseh nakan in jih zato čakajo še mnoga presenečenja. Že novi sestav koroške deželne zbornice, v kateri bo imela SPOe 45, OeV 42, VdU 8 in KPOe 4 sedež; mora biti za njih dovolj veliko presenečenje, ko so jim govorniki obljubljali kar tri zastopnike. Nič manjše razočaranje za njih ni dejstvo, da najbolj „katoliški in krščanski" kandidat OeVP dr. Kolb, ki so ga postavljali za vzor-moža in garanta za izpolnitev zahtev koroških Slovencev, niti ni bil izvoljen, pač pa je na njegovo mesto prišel zastopnik VdU, ki bo tudi na Koroškem najzvestejši zaveznik OeVP, kadar bo treba nastopati proti koroškim Slovencem. Mi smo vse to videli in tudi povedali naprej, zato nikakor nismo razočarani. Nas boli le zbeganost našega ljudstva, ki je nasedlo vabam kupljenih barantačev in se bo moralo šele po tej izkušnji prebuditi iz nevarnega spanja. Je in ostane dejstvo in to je najmočnejši izraz teh volitev: v nevarnem položaju med dvema ognjema so vzdržali le zavedni neomajni borci, ki se niso dali zavesti od laži niti ustrahovati z grožnjami in z izvajanjem največjega nasilja nad vestjo m krščanskim prepričanjem našega ljudstva. Zbrali so se v Demokratični fronti delovnega ljudstva in kakor vedno pokazali tudi na volitvah pripravljenost in odločnost, da hočejo krčevito prijeti za delo in se nikdar nočejo premakniti s poti, ki je bila začrtana v dolgih desetletjih naše borbe za nacionalno in socialno enakopravnost. Mi nikdar nismo prerokovali treh ali štirih mandatov, vedno pa smo se zavedali svoje moči in te se zavedamo tudi danes: v naših vrstah je nad 2000 odločnih neustrašenih aktivistov in borcev, ki bodo proti volji kupljenih krmarjev KLS-a v najkrajšem času prepričali tudi vse ostale poštene naše ljudi, da je garant za uspešno izbojevanje naših pravic le v strnjeni enotnosti vseh koroških Slovencev ne glede na različne sve-tovnonazorne poglede. Volitve niso dobro zrelostno spričevalo za avstrijsko ljudstvo Volitve v državni zbor v Avstriji so prinesle marsikatera iznenadenja in mnoga razočaranja. Predvsem je iz-nenadilo, da se stanje do sedaj vladajočih strank skoraj ni spremenilo kljub nastopu novih sil na levi in na desni strani, ki so se na vso moč trudile, da bi onemogočile nadaljnjo brezvestno samovlado strank vladne koalicije, čeprav spričo do skrajnosti gnusne gonje proti ljudskim demokracijam in brezvestnega izrabljanja verskih čutov s pomočjo ekskomunikacije ni bilo pričakovati vidnega porastka naprednega gibanja, le nihče ni pričakoval tako skromnih votivnih izidov v prid „levega bloka", ki še edino dosledno brani protiim-perialistično borbo v Avstriji, še bolj je iznenadil visoki odstotek, ki so si ga pri volitvah tudi proti socialistom zajamčile avstrijske reakcionarne stranke in še posebej izrazito nacistično gibanje VdU. Sestav novega parlamenta po volivnih izidih bo naslednji: OeVP 77 sedežev SPOe 67 sedežev VdU 46 sedežev Levi blok 5 sedežev. (Nadaljevanje na 2. strani) Jeseniška bolnišnica je ena izmed najmodernejših na Balkanu Jesenice ... Že pred sto leti so tu goreli plavži, v katerih je slovenski delavec talil rudo, ki jo je nakopal v Karavankah. Dragoceno jeklo je nato tujec z velikim dobičkom prodajal dalje, slovenskemu rudarju in fužinarju pa je ostala revščina in trpljenje. Z leti se je tu razvila železarska industrija, ki jo je upravljala Kranjska industrijska družba, ki je iz krvavih žuljev jeseniških kovinarjev kovala ogromne dobičke. V stari Jugoslaviji je delalo v jeseniški železarni do 5000 delavcev, ki so životarili v težkih življenjskih pogojih. Njihova stanovanja so bila v kričečem nasprotju z najosnovnejšimi pravili o higijeni, kakor tudi stara bolnišnica, ki je imela vsega skupaj 50 postelj nameščenih v prostorih, ki so bili bolj podobni hlevu kakor pa človeškemu prebivališču. Kljub temu, da je bil vsestransko izkoriščan, jeseniški kovinar ni klonil. Železo, ki ga je koval, je tudi njega samega prekovalo v železo. Sam se je gradil strokovno, politično in kulturno. Sindikalno gibanje v jeseniškem kotu se je začelo že pred 50 leti. Daleč naokrog je segal vpliv kulturnega življenja na Jesenicah. Tudi ideja za gradnjo nove bolnišnice je prišla iz delavskih vrst. Že v stari Jugoslaviji je dala zanjo pobudo in sredstva bivša krajevna Bratovska skladnica. Z gradnjo so pričeli v maju 1940. „Hočemo bolnišnico, ki bo vredna človeka!" so naročili arhitektoma inž- Kosu in inž. Platnerju, ki sta delala načrte, in arhitekta sta njihovo željo polno izpolnila. Decembra leta 1940 je bila stavba v grobem pod streho. Naslednje leto pa je prišel okupator. Nadut in oblasten se je lotil nadaljevanja gradnje. Dve leti je stalno nekaj spreminjal, podiral in gradil, naredil pa je več škode kakor pa koristi. Hotel jo je izpremeniti v vojno bolnišnico. Leta 1943 pa se je nenadoma premislil in z deli popolnoma prenehal. Jeseničani so gledali njegovo početje s posmehom. Naj šari, so si mislili, — saj ne bo dolgo. Kar je bilo notranje opreme nabavljeno za bol-, nišnico že pred vojno, so skrbno poskrili, da bi je okupator ne razne- }gl Pomlad 1945 je prinesla jugoslovanskim narodom svobodo in noro Jugoslavija. Jeseniški kovinar je odložil puško in se vrnil v tovarno. Zavihal je rokave in začel delati, uo-spodarski položaj Jesenic se je temeljito izpremenil. Industrija in črna metalurgija sta se močno razvili, postali sta temelj socialistične graditve. železarna na Jesenicah se je povečala in izpopolnila, obenem se je povečal tudi delovni kolektiv. Ljud. oblast je dala delavcu drugačne življenjske pogoje. Že v juniju 1945 so bila dela na dogra. nove bolnišnice v polnem razmahu Kljub temu, da je bilo potrebnih polnih 6 mesecev, da so se odstranili sledovi okupatorjeve „višje graditeljske umetnosti", so dela naglo napredo: vala. 11. aprila 1948 je bila bolnis niča slovesno izročena svojemu na- olnišniea je zgrajena na Plavzu fesenicab, nedaleč od velikih de-tih stanovanjskih zgradb, ki so tudi zgrajene po osvoboditvi, lišnica ima sončno lego ter je Zgradili so zadnji steber za daljnovod Beograd—Novi Sad V začetku tega meseca je bila na Bežaniji pri Zemunu pomembna slovesnost. Dogradili so poslednji, to je 277. steber za visokonapetostni daljnovod Beograd — Novi Sad, ki je dolg 80 km. Vsi stebri daljnovoda Beograd — Novi Sad so zgrajeni iz armiranega betona. Za zgraditev teh stebrov so potrošili 360 ton železa in 1590 ton cementa. daleč odmaknjena od tovarniškega hrupa. Obsega tri trinadstropne zgradbe, ki so med seboj povezane z mogočnimi vestibula, ložami za sončenje. Poleg je zgrajeno stanovanjsko poslopje uslužbencev, ki je s posebnim hodnikom povezano z bolnišnico. Bolnišnica je vzorno urejena in naravnost razkošno opremljena tako, da je bolj podobna odličnemu sanatoriju kakor pa bolnišnici. Sobe imajo največ P° dve do štiri postelje. Vsaka etaža vsakega trakta ima lastno čajno kuhinjo, ki jih vežejo posebna dvigala za hrano. Vsako nadstropje ima svoje operacijske prostore. Bolnikom je na razpolago 30 kopalnic, osebno dvigalo in dvigalo za ležeče bolnike. V veži glavnega poslopja so stene od vrha do taJ obložene s svetlozelenimi pečnica-mi, da se ti oko nehote zbistri in razveseli, čeprav si morda še tako resno bolan, ti vzbudi vesela barva sten nehote v srcu vedro upanje, da boš tu prav gotovo ozdravel. Na svetlih hodnikih vlada tišina. Ves promet se vrši neslišno, signalizacija je avtomatična. V bolnišnici je prostora za 160 bolnikov. V slučaju potrebe pa se lahko v prostore namesti še nadaljnjih 60 postelj, ne da hi bili zato prenatrpani. Operacijski prostori so zgrajeni in opremljeni tako, da bodo zadostovali tudi, če bi se dozidaj nov trakt za nadaljnjih 100 bolnikov. Zaposleno osebje se stalno strokovno izpopolnjuje s predavanji in tečaji. Nova jeseniška bolnišnica, ki je izmed najmodernejših v srednji Evropi, je odprta vsemu delovnemu ljudstvu jeseniškega okraja, kakor tudi bolnikom iz severne Primorske, ki jim je po krivični razmejitvi zaprta pot do goriške bolnišnice. Illlllllllllllllllllllllllllllll limna^mmillNfHIIHIIIIlllllllllllllllllllllllllllil llllllllll!llllllllllllllll!llllll!llllllll!llll illi1!lllllllllllllilllllllll!l':iin!l!l!!!ll!ll!llll!!l!!!'li:i!ll!:iiilllllllli!ll!lllllll Delovno ljudstvo Jugoslavije odgovarja kominformovskim klevetnikom Na vse klevete in laži Kominform-birojevskih obrekovalcev odgovarja jugoslovansko ljudstvo s svojo odločno obsodbo vseh, ki poskušajo preprečiti graditev socializma v Jugoslaviji. Nešteto protestnih konferenc, resolucij, telegramov in pisem je vsakodnevni odgovor na informbiro-jevske klevete, ge močneje od vseh teh manifestacij pa govori o enotnosti delovnega ljudstva Jugoslavije in o njegovi volji, da vztraja na svoji poti, veliko tekmovanje delavcev vseh panog industrije in rudarstva za dvig produktivnosti dela. Dne 24. julija je Bosanski rudar Alija Sirotanovič v 8 urah nakopal s svojo brigado 152 ton premoga. Od takrat se je tekmovanje razmahnilo, v nekaterih rudnikih je prešla na delo po novem sistemu že tretjina rudarjev, in dnevni plani proizvodnje premoga so vsak dan prekoračeni. V tekmovanju dosegajo jugoslovanski rudarji vsak dan večje uspehe. Komaj 43 dni za prvim rekordom Alije Sirotanoviča je trboveljski rudar Anton Zagoršek postavil doslej najvišji rekord, v osmih urah je namreč nakopal s svojo brigado 862 t premoga. Da vidimo pomembnost ten uspehov, jih bomo primerjali z rezultati sovjetskih Stahanovcev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se je tekmovanje jugoslovanskih rudarjev za dvig produktivnosti dela pričelo že v tretjem letu petletke, torej štiri leta po osvoboditvi, medtem ko je Stahanov postavil svoj prvi rekord v'kopanju premoga 1935. leta, torej 17 let po oktobrski revoluciji. Preglejmo najprej sovjetske rekorde v kopanju premoga: A. Stahanov (1. rek.) 102 t 1935 1. Miron Dukanov 115 t Koncedalov 125 t A. Stahanov (2. rek.} 175 t A. Stahanov (3. rek.) 227 t A. Tjurenkov 669 t 1. Skerbinskov 720 t N. Masalov 801 t N. Drnjev 860 t 1948 1. V brigadi Nikolaja Drnjeva jp delalo devet ljudi. Povprečno delovni učinek posameznega rudarja je bil 95 in pol tone, medtem ko je dnevna norma 9 in ena desetinka tone. Jugoslovanski rekordi v kopanju premoga pa se vrstijo takole: 24. 7. A. Sirotanovič (Breza) 152 t 29. 7. N. Skohič (Breza) 166 t 17. 8. R. Mijatovič (Kakanj) 354,2 t 18. 8. D. Ramovič (Kakanj 442 t 22. 8. A. Bičič (Raša) 513 t 28. 8. A. Petek (Trbovlje) 517,9 t 31. 8. A. Bičič (Raša) 2. rek. 520 t 4. 9. A. Zagoršek (Trbovlje) 862 t V brigadi Antona Zagorška je delalo 13 ljudi, povprečni delovni učinek posameznega rudarja je bil 66 in tri desetine tone premoga. Norma je 6 in pol tone premoga. Iz rudnikov se je tekmovanje razširilo v gradbeno stroko, v kovinsko, tekstilno in lesno industrijo in se širi vse bolj v vse panoge gospodarstva. 2. septembra je zidar Josip Balažek v osmih urah sezidal 49,10 kubičnih metrov zidu, dan pozneje pa je mladinec Jovan Gemeri sezidal v osmih urah 53,84 kubičnih metrov zidu in tako prekosil vse dosedanje jugoslovanske rekorde v zidanju. V železarni Zenici je Ahmed Čurič svojo brigado napolnil martinovo peč v 15 minutah, dočim je norma 3 ure. Uspehi tekmovanja za zvišanje produktivnosti dela so vsak dan večji. Proizvodnja premoga v jami ,,Orasi“ v rudniku v Kaknju se je povečala za 89 odstotkov, proizvodnja celega premogovnika Breze se je povečala za 25 odstotkov. Proizvodnja livarne zavoda ,,Aleksander Rankovlč" se je povečala za 25 odstotkov. Tako odgovarja delovno ljudstvo Jugoslavije informbirojevskim klevetnikom. In to je šele pričetek njihovega odgovora. Na avtocesti Beograd—Zagreb Na velikanskem gradbišču avtomobilske ceste Beograd—Zagreb se junaška jugoslovanska mladina skupaj z enotami Jugoslovanske armade že šesti mesec bori, da izpolni veliko obljubo: zgraditi to prvo moderno avtomobilsko cesto v vsej svoji dolžini. Do konca lanskega leta je bilo od te ceste zgrajenih 121 km, na dolžini 79 km so bila začeta dela, na dolžini 183 km pa je bilo treba začeti s prvimi deli. Velika je naloga, ki si jo je postavila mladina, saj se je zavezala, da bo v letošnjem letu zgradila 262 km ceste, četudi se zdi ta velikanska naloga skoraj neizvedljiva, vendar kažejo že dosedanji uspehi, da bo delo pravočasno dovršeno. Dne 3. septembra so dogradili prvih 100 km ceste v letošnjem letu, tako da je bilo tega dne popolnoma zgrajenih že 221 km. Pa tudi na ostalem delu trase je bilo izvršenih že 81 odstotkov vseh zemeljskih del. Montiran je velikanski transformator na Mariborskem otoku V hidrocentrali Mariborski otok so pred kratkim končali montažna dela na velikanskem transformatorju za 50.000 kilovatamperjev. Ta največji transformator v Jugoslaviji je pretežno iz domačega materiala zgradila tovarna ,,Rade Končar" v Zagrebu in predstavlja velikanski uspeh zagrebškega delovnega, kolektiva, ki je doslej izdeloval le transformatorje do 5000 kilovoltamperjev. Ker tehta novi transformator brez olja 66 toh, so ga morali v celoti montirati na hidrocentrali na Mariborskem otoku. Olje v transformatorju pa tehta 24 t. Uspešno so rešili tudi vprašanje hlajenja. Zlatko Roš, pomočnik ob-ralovodje, je konstruiral napravo za kontrolo cirkulacije vode, ki deluje tako, da se transformator izključi brž ko bi prenehala cirkulacija vode in bi nastopila nevarnost, da se transformator preveč segreje. Budimpešta. Petletni plan Madžarske, ki se bo pričel z začetkom leta 1950, predvideva gradnjo 50 tisoč stanovanj v vsej deželi. Od teh jih bodo samo v Budimpešti zgradili 10 tisoč. Volitve niso dobro zrelostno spričevalo za avstrijsko ljudstvo (Nadaljevanje s 1.strani) Iz tega je razvidno, da je OeVP sicer zgubila absolutno večino, da pa je ostali naj moč, stranka v državi. Prav tako je tudi SPOe ohranila svoje postojanke. Vse kaže zato, da bosta imenovani stranki tudi v bodoče skupno usmerjali javno življenje v Avstriji in zato ni pričakovati kakor-šne koli spremembe v bodoči notranji in zunanji politiki. Vsekakor pa bo na odločitve močno vplival tudi VdU, ki predstavlja fašistično gibanje in ima v svojih vrstah predvsem naciste, ki 1945. 1. niso imeli volivne pravice, in skoraj celotno mladino. Z VdU bodo zasedli v avstrijskem parlamentu mesta spet nacionalni krogi, ki so že enkrat pripomogli k propasti Avstriie. Zgodovina je pokazala, da jim tako imenovane meščanske, sile in tudi avstromarksisti niso bili kos. Bodočnost bo pokazala, koliko se je avstrijsko ljudstvo naučilo v zadnjih letih. Izid volitev nikakor ni dobro zrelostno spričevalo za avstrijsko ljudstvo. Manifest narodne enotnosti na Goriškem Vtisi z ljudskega tabora v Sovodnjah dne 25. septembra 1949. Mogočen je bil ljudski tabor v So-vodnjah na Goriškem. Malokdaj se vidi tako veličastna manifestacija ljudstva, ki se bori za svoje pravice in narodno enakopravnost. Skoraj ni primera za tako silno izraženo željo po enotnosti in skupnosti vsega slovenskega naroda. Od Trsta do Koroške so bili združeni vsi slovenski bratje, da povejo svetu, da se še niso pretrgale vezi, ki so združevale ves slovenski narod skozi sto in stoletja od Drave do Jadranskega morja, da slovensko ljudstvo, čeprav živi pod tujim gospodstvom, ni pozabilo skupno preživetega trpljenja in skupno prelite krvi za skupne cilje vsega slovenskega naroda iz komaj polpretekle dobe naše slovenske zgodovine. Ves ljudski tabor je bil en sam zgovoren odraz nepremagljive volje slovenskega ljudstva, da hoče graditi svojo bodočnost na temeljili in pridobitvah junaške zgodovine zadnjih let in si priboriti svobodno življenje na svobodnih tleh. Ni mogoče popisati vseh vtisov, ki smo jih mi Korošci dobili na tej edinstveni manifestaciji slovenske enotnosti. Ponosni smo, da smo tudi mi prispevali svoj majhni delež, — udeležili smo se tega tabora s pevskim zborom iz Pliberka in tambu-raškim zborom iz Škofič. Ob doživetju tega ogromnega ljudskega shoda pk nam je vsem vzrashvspo-znanje, da je le v enotnosti moč in odpornost, in to spoznanje nas bo spodbujalo tudi v nadaljnji borbi za pravice našega ljudstva. To spoznanje, mora privesti vsakega poštenega Slovenca do zaključka: Popolno enakopravnost bomo dosegli samo v nezrušljivi slogi! Prišel je čas, ko se mora zavedati sleherni rojak, da smo postavljeni danes pred alternativo: živeti ali umreti — in da se homo Slovenci odločili za prvo. Toda le združeni se lahko postavimo nasprotnikom v hran, le enotni se bomo lahko uspešno borili za naše narodno in kulturno življenje; le složni bomo enkrat srečni, kakor pravi star pregovor: ,,Sloga, sloga je od Boga!11 Ne samo pri nas se narodni sovražnik zaveda, da je sloga naše najmočnejše orožje. Kakor skuša razrušiti to enotnost pri nas na Koroškem, tako seje razdor tudi med našimi brati na Primorskem.. Kakor je našel Judeže pri nas, ki mu verno služijo v razdiralnem delu, tako si je pridobil izdajalce tudi na Primorskem, ki so pripravljeni prodati in zasužnjiti svoj lastni narod. Izkoriščajoč globoka verska čustva našega ljudstva se približujejo v ovčjih kožuhih svetohlinskega hinavstva, da hi za tem plaščem skrili svoje umazane namene. Na vse mogoče načine so razbi-jaške klike poskušale odvrniti pevce od nastopa na ljudskem taboru in preprečiti udeležbo ljudskih množic. Vendar so se ti protiljudski zvodniki jako zmotili v pričakovanju, da jim bodo nasedli verni ljudje, ki danes že bolj zrelo razsojajo o veri in politiki in se ne. puste več zavajati. Ljudstvo, prekaljeno v težki, krvavi borbi za svoj obstoj, se ni pustilo izrabljati v svojem verskem prepričanju. Ne sodelujočih ne množice niso mogli zadržati ti povsem prozorni pozivi teh protiljudskih kričačev, da se ne bi udeležili te narodne manifestacije. Fizkulturniki iz Goriške in Trsta so nastopili v polnem številu. Nogometne tekme so trajale ves dopoldan vse do začetka pravega programa ljudskega tabora, ki se je pričel z dobro dovršenimi fizkulturnimi vajami, ki so imele mnogo sličnosti z lanskimi in letošnjimi fizkulturnimi nastopi naše mladine. Z velikim zanimanjem so spremljali tisoči gledalcev, te vaje, ki so pokazale, kaj lahko ustvari vztrajno in požrtvovalno delo. Zlasti fizkulturni nastop tržaških mladink je bil že bolj podoben simboličnim vajam baleta. Ko sta nastopila še dva fizkulturnika (fant in dekle) iz Trsta in prikazovala ob spremljanju klavirja zares dovršene akrobatične vaje, je ljudstvo burno in zadivljeno odobravalo njihov nastop. Pevski zbori so prišli iz vseh krajev Goriške, iz Sovodenj, gtandreža, Peči, Podgore in gteverjana in peli iz polnih grl in z ubranimi glasovi narodne pesmi, ki jih je nepregledna množica tisočev, ki so prišli pod velikimi težavami iz vseh bližnjih in daljnih krajev z vnemo in neprita-jenim navdušenjem spremljala. Peli so krasne primorske pesmi, vmes pa so se oglašale koroške narodne, ki jih je zapel naš pevski zbor iz Pii - IlllllUllllllllllllllllltlllirilllllllllllllll KI.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIiillltt! Iz našega Kmet in gospodar iz Žvab ek a nam je poslal pismo, v katerem obravnava različna vprašanja, ki težijo naše delovno ljudstvo na vasi, zlasti našega malega in srednjega kmeta. V naslednjem prinašamo iz tega pisma nekatere izvlečke: Današnja oblast niti v najmanjši meri ne upošteva teženj kmeta, kakor tudi ne teženj delov, ljudstva na splošno. Kmetu nalagajo različna brepiena, ki jih nikakor in z najboljšo voljo ne more nositi. Na eni strani mu za njegove pridelke, ki so sad njegovega trudapolnega dela od zore do mraka, diktirajo tako sramotno nizke cene, da s tem zdaleka ne more kriti vseh svojih stroškov, ki jih ima, na drugi strani pa ga obdavčijo, kakor da bi bil največji dobičkar in bogataš. Pri fabrikantu je to drugače. On točno izračuna, predno da svoje proizvode na trg, koliko ur dela je bilo potrebno za ta ali oni proizvod, koliko stane material, koliko je treba od tega plačati davka, koliko pri tem zasluži delavec (sicer vemo, da tovarnar delavcu skoraj nič ne da) in kar je za fabrikanta najvažnejše, kolikšen bo njegov dobiček. Potem se šele določi cena gotovemu izdelku. Torej fabrikant ne plačuje davkov iz svojega, plača mu jih tisti, ki kupi njegov izdelek, ker je davek pri določanju cen že upoštevan. Industrijske izdelke pa v veliki meri kupujejo spet le kmetje, delavci in delovno ljudstvo sploh, torej tisti, ki mora vsak šiling desetkrat obrniti, predno ga izda, in plačajo tako davke za gospoda tovarnarja, ki razkošno živi in so mu delovni ljudje deseta briga. Kmet kaj takega ne more, saj mu cene za kmetijske pridelke določi oblast in gorje, čc tega ne bi upošteval. Vedno višji davki postajajo za njega neznosno breme. Kako bom vse to plačal? se dnevno zaskrbljeno sprašuje. Najeti posojilo in pasti v dolgove? To za kmeta tudi ni prijetno, toda dejstvo je, da mnogi ne morejo več drugače in gorje kmetiji, ki je enkrat zadolžena. Kaj se ji zgodi, vsak izmed nas prav dobro ve. In kdo kmetu pomaga? Morda oblast? Vsak kmet sam ve, kako je s tem. Vsak kmet tudi ve, da smo v državi, ki je država uradnikov. Za vsako malenkost nastavijo novega uradnika, pa čeprav nima dela in ves berka in se je začulo ubrano brenkanje škof iških tamburašev, ki so želi za svoje igranje še prav posebno hrumeče odobravanje. Mogočno pa je zadonela v večerno zarjo stara Puntarska, ki jo je zapel pevski zbor ,,Ivan Cankar11 iz Trsta: ,,Le vkup, le vkup, uboga gmajna!11 — kot pravi klic in poziv tega silnega ljudskega shoda. Neizmerno navdušenje je vladalo med valujočo množico, ki je taborila pred ogromnim odrom, gele v poznem večeru je zaključil nastop združenih pevskih zborov, ki so skupno zapeli pesem domovini, mogočno narodno manifestacijo. Tako je končal mogočni tabor za-mejnega primorskega ljudstva in vseh zamejnih Slovencev, ki so pred vsem svetom postavili življenjsko zahtevo malega naroda, da hočejo živeti na svojih tleh svobodno, kulturno življenje, da hočejo uresničiti besede, ki jih je zapustil nepozabni goriški pevec Simon Gregorčič kot svojo sveto oporoko: ,,Prost mora hiti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!11 llllilll|IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllillllllllllllll»IHIIIIIIIIIIIIIIIIIII! podeželja dan gleda le v zrak. Kamor prideš, povsodi, v vsaki pisarni najdeš polno uradnikov, ki dirjajo sem in tja in te gledajo kot človeka druge stopnje. In če kaj hočeš, če to ali ono potrebuješ, če imaš kakšno željo, te pošiljajo od mize do mize, iz pisarne v pisarno, po stopnicah gor in dol in nihče ni pristojen. In ko si končno opravil, je minul ves dopoldan, bil si v neštetih pisarnah in videl še več uradnikov. Lahko pa se ti tudi zgodi, da si letal ves dopoldan pa nič nisi opravil, ker so ti potem, ko si bil v petdesetih ali še več pisarnah in videl dvesto ali tristo uradnikov povedali, da ,,dotičnega referenta danes ni tukaj11. In kmetijska zbornica? Kmetje ji smejo blizu samo tedaj, kadar od nas kaj potrebuje, kadar naj plačamo svoj prispevek za vzdrževanje njenega prezidenta in ostalega njenega uradništva. In kaj dela kmetijska zbornica? Ne briga se za nas in za naše zahteve! In kaj njen prezident? Hodi po različnih shodih in zborovanjih in ščuva proti kmetu, zlasti še proti slovenskemu. Da bi se brigal za potrebe kmečkega prebivalstva, mu očitno niti na misel ne pride. Pa čestokrat slišimo z različnih strani, iz ust različnih govornikov in ob različnih priložnostih: delavec in njegovo delo mora biti pošteno plačano! Zakaj torej ni pošteno plačano kmečko delo, da bi mali in srednji kmet, lahko pošteno in človeško živela,da bi lahko izhajal in živel lahko človeka vredno življenje kmetijski delavec, hlapec, dekla? Zato ne, ker so v kmetijskih ustanovah — v kmetijski zbornici in drugod — ljudje, ki gledajo le nase in na svoje žepe m ki jim je vseeno, kako živi kmet in kmetijski delavec. In dokler bodo takšni ljudje zastopali ,,koristi11 kmeta in kmečkega delavca, se neznosne razmere, v katerih živi danes kmečko prebivalstvo, tudi ne bodo spremenile. Pa še nekaj, si oglejmo. Oddaja krompirja je zdaj prosta. Kmet ga lahko obdrži za dom, kolikor ga hoče in tudi proda, kjer in kolikor ga hoče. Vse lepo in prav, če bi cene odgovarjale. Toda kmet za prodani krompir nič ne dobi. Gene so tako obupno nizke, da z denarjem, ki ga dobi za krompir, nič ne more početi. To na eni strani. Na drugi strani pa so s tem, ko so dali oddajo krompirja na prosto, začeli uvažati krompir iz inozemstva in tako onemogočili prodajo domačega zgodnjega krompirja. Udarec je dobil spet le kmet. Kmetijska zbornica je k temu molčala in izgleda, da je ta ukrep celo odobravala. Iz tega je vsak labko videl, kako si zamišlja ta ,,kmetijska ustanova11 zaščito koristi kmečkega prebivalstva. Nihče ne tudi upošteva velikega truda in napornega dela od zore do mraka, ki ga ima kmet, predno zredi kravo, vola ali prašiča, predno zrase žito in dozori. In kolikim nezgodam, ki čestokrat uničijo vse njegovo delo, mora kljubovati, slabemu vremenu, toči, suši, različnim boleznim itd. itd. Vse to ve le kmet, mali in srednji, ki se trudi noč in dan in dela vse svoje življenje. Tovarnar, če prodaja svoje izdelke, pravi: toliko stane to, toliko ono, ceneje ne morem dati, ker imam potem sam izgubo. Pri kmetijskih proizvodih pa je ravno nasprotno. Rečejo ti: toliko ti dam za tvoje blago, če pa nočeš, pa pusti, dobim iz inozemstva. In tisto inozemstvo je Marshallov plan, ki tepe tudi kmeta. Ker po tem planu uvažajo tudi kmetijske proizvode in zato so domači zapostavljeni in nimajo cene. Naj bi uvažali še sredstva, s katerimi bi plačali visoke davke in oprostili delovnega človeka teh neznosnih razmer. Toliko vrst davkov je, da se ti kar meša v glavi in ne veš, katerega bi prej plačal. Takšne so razmere, v katerih živi danes pri nas delovni človek in to je resnica, prebridka resnica. Bodisi kmet ali delavec, nihče ti ne pomaga, ne različne gospodarske ali strokovne ustanove, nasprotno, gre jim za to, da te pritisnejo, kjer koli te le morejo. Zato nas bo iz tega obupnega položaja rešila le skupnost, skupnost vseh delovnih ljudi proti tistim, ki živijo na račun naših žu-ljavih rok. To so besede kmeta-gospodarja, ki vse svoje življenje dela in se trudi, da ohrani svojo zemljo. Pravilno misli, ko poudarja skupnost! Kdo danes zastopa kmeta, zlasti slovenskega? Mar kmetijska zbornica, ki je v rokah OeVP-jevskih mogotcev? Ne! Njegovih koristi in teženj ne zastopa ne kmetijska zbornica, ne različni ,,Bauernbundi“, nihče! Iz tega neznosnega*položaja se bo re-šel le sam, združen v svoji organizaciji Kmečki zvezi za Slovensko Koroško, katere predstavniki so kmetje, ki si svoj kruh pridelujejo s svojimi rokami in vedo in poznajo vse težnje in zahteve našega kmečkega prebivalstva. Zato so resnični zastopniki koristi kmeta in kmečkega prebivalstva le predstavniki Kmečke zveze za Slovensko Koroško. Prvi slovenski film med nami Dolge mesece se je morala Slovenska prosvetna zveza boriti za dovoljenje za uvažanje filmov iz Jugoslavije. Avstrijske oblasti kljub neštetim lepim besedam in obljubam o pravicah, ki jih koroški Slovenci baje uživamo, niso mogle oziroma niso hotele razumeti potrebe predvajanja slovenskih filmov med slovenskim prebivalstvom na Koroškem. Končno je Slovenski prosvetni zvezi po vztrajnem in nenehnem prizadevanju uspelo izposlovati si potrebno dovoljenje za uvažanje jugoslovanskih filmskih proizvodov. Doslej smo jugoslovanske filme videli samo v Celovcu, kjer jih je predvajala repatricijska komisija FLRJ. Zadnji teden pa smo imeli priložnost gledati prvi slovenski umetniški in celovečerni film „Na svoji zemlji11 v Vrbi, §t. Jakobu v Rožu in v Pliberku. Film prikazuje težko borbo partizanskih edinic v Slovenskem Primorju. Avtor scenarija, slovenski pisatelj Ciril Kosmač, je s tem svojim filmom prikazal odločno borbo vsega primorskega ljudstva, da si pribori svobodo in združitev z ostalimi Slovenci v Jugoslaviji. Povsod, Kjer so predvajali film, je bilo med našim ljudstvom mnogo zanimanja, povsod pa so izrazili tudi željo: videti hočemo še več takih filmov! Mrtev človek je spet oživel Valentina Dimitrijeviča čerepa-nova je ranil šrapnel v stegno. Zdravnik na bojnem polju je razsodil: smrt je nastala zaradi pretresa in akutne izgube krvi ob 19.41 uri dne 3. marca 1944. Torej je Valentin čerepanov tega dne umrl. Ni bilo nikakih znakov življenja: prenehal je utrip, srce ni več bilo, zmanjkal je poslednji dih na posivelih ustnah. Čerepanov je bil eden izmed primerov, ko so' se zdravniki borili s smrtjo. Tega človeka je bilo treba tako rekoč potegniti z roko nazaj v življenje. To je opravil dr. Vladimir Aleksandrovič Negovski in Čerepanov je kasneje normalno živel in je pomladi 1946. iz daljnega Džeržitiska telefoniral dr. Negovskemu v Moskvo, da je živ in da ravno slavi svoj drugi rojstni dan. Že v 17. stoletju so začeli učenjaki odgrinjati uganko smrti. Ugotovili so, da smrt organizma ne pomeni §e prenehanje življenjskih funkcij vseh njegovih delov. Posamezno staničje lahko določen čas preživi svojega gospodarja in ohrani svoja vitalna sredstva. „Fiziološka smrt“ zaradi starosti je zelo redek pojav. Zračunali so namreč, da le polovica ljudi doživi svoje štirideseto leto. Večina ljudi tudi umre ,,pataloške smrti11, to je zaradi bolezni ali poškodb. Ruski učenjak Vladimir Aleksandrovič se mnogo peča z vprašanji prezgodnje oziroma nepričakovane smrti. Prišel je do prepričanja, da je treba točno ločiti klinično smrt, to je, ko neha biti srce in ko se preneha dihanje, od biološke smrti, ko neha vsak znak življenja v vsem staničju organizma, ko ni več možno z nobenim sredstvom vzpostaviti življenje. Pri mnogih primerih je klinična smrt šele prva faza v proceduri umiranja. V tem prehodnem stanju še ni prekasna intervencija. S študijem v tesni zvezi med funkcijo krvnega obtoka in dihanja, med središči mozga, ki urejujejo obtok krvi in dihalni aparat, je ugotovil, da ima veliko važnost umetno dihanje. Laže je seveda vzpostaviti delovanje srca, kakor pa dihalnih organov, toda s tem še ni rešeno vprašanje. Umetno dihanje ne omogoča samo povečanje kisika v krvi. Mehanično napolnjevanje pljuč po-vzroča v mozgu tudi vrsto živčnih dražljajev, tako da postane s pomočjo živcev možna nekakšna masaža dihalnih središč- Napolnjevanje pljuč z zrakom s pomočjo aparata, podobnega mehu, je ena izmed glavnih metod oživljenja dr. Negovskega. Istočasno je treba izpopolniti to metodo s tem, da se oživi srce z vbrizgavanjem krvi v krvne žile. Najpreji 'vbrizgavajo kri v žile ,,mrtvega srca11, dokler srce normalno ne bije; ko srce bije, tedaj se vbrizgava kri v žilo dovod-nico. Pri tem uporabljajo še druga pomožna sredstva. Negovski je ugotovil, da je treba začeti oživljati telo prvih šest minut po klinični smrti. Drugače je prepozno, ker nastanejo v staničju osrednega živčnega sistema nepopravljive spremembe. Otroško kraljestvo 2W~2W ,,Mama, ko bi ti vedela, kako čudovito bo tam11, to je bila vsak dan prva novica, ki jo je mati zvedela, ko je prišla iz službe. Marjetki so sijale očke, ko je pripovedovala: ,,Veš, imeli bomo vrtiljak in gugalnice, žoge in različne igeače. Ena gugalnica je posebne vrste: na njej se lahko gugaš in vrtiš. Z Betko sva šli gledat v Mostovno delavnico, kjer so jo delali. Dobrega srca so tisti tovariši tam. Veš, čisto zastonj bodo naredili tisto gugalnico. Samo da boste veseli in dobre volje, pravijo. Namesto da bi šli po delu domov obedovat, delajo za nas gugalnico. Mene so enkrat posadili nanjo. Pošteno sem se pogugala. Potem pa Kako padajo METEORITI jna zemljo Vse tako imenovane zvezde, ki padajo, ali meteorji, popolnoma izgorijo v višini 50 do 80 km. Največja teh teles popolnoma razpadajo in je le malo možnosti, da padejo na zemljo. Najbolj pogostoma dosežejo zemljo meteoriti, to so ona telesa, ki se gibljejo z najmanjšo br-zino. Izgorevanje je odvisno od njihove prvotne brzine in mase. Meteoriti izgore samo na površini, kjer se vžge tenka črna skorja, ni pa nikakih znakov segrevanja v notranjosti niti nikakih sprememb. Vsaki meteorit leti z veliko, tako imenovano kozmično brzino povprečno 40 km na sekundo. V višini okoli 150 km se zaradi trenja z molekulami zraka segreva zrak naokoli na več tisoč stopinj. To deluje na površino meteorita in pri tem se površinska plast neprestano loči v nasprotni smeri gibanja. Vse to povzroča močne svetlobne pojave, ki se opažajo zlasti ponoči. Lju- dje vidijo ognjene krogle, iz katerih se pokaže rep. Iz njega se sipljejo iskre in svetloba se širi na stotine kilometrov. Ko se meteorit vse bolj približuje zemlji, se odpor zraka vedno bolj veča in meteor izgublja svojo prvotno kozmično brzino. V višini od 10 do 20 km to brzino popolnoma izgubi in pada kakor kamen. V tem področju, kjer meteorit izgubi svojo brzino, se prenehajo svetlobni pojavi, ni več ognjene krogle, a raztopljene tvarine se na površini naglo strdijo ter nastane na njej tanka skorja. Zaradi slabe prevodnosti toplote in kratkega časa gibanja s kozmično brzino se meteorit ne stali v svoji notranjosti oziroma se niti ne segreje. Ker ne nastanejo v notranjosti nobene spremembe, lahko pri meteorju točno ugotovimo njegov sestav. naenkrat, pomisli, mamica, se gugalnica zasuče kot pravi vrtiljak. Betka se je kar bala, skoraj ji je šlo na jok. Jaz sem se pa zagugala in zavrtela, hu, to je šlo . . Tudi Mirkotov oče, ki dela pri Električni cestni železnici, je tiste dni pozno prihajal domov, tako, da je mama dostikrat godrnjala. Nekoč pa je Mirko ves zasopel prihitel med svojo otroško druščino in povedal: ,,Moj očka je za igrišče napravil dva vrtiljaka.11 Tonček, ki je pol leta starejši, ga je popravil: „Saj jih ni tvoj oče sam naredil. Tudi moj stric je pomagal in drugi . . .“ Moja mama in soseda Metka sta pa na igrišču kopali in steze nasuli s peskom,11 ni hotela zaostati zgovorna Angelca. Takšni so bili tam v Zgornji šiški v Ljubljani otroški pomenki v tistih dneh, ko se je porajalo otroško igrišče Živ-Žav. Danes je igrišče urejeno. 14 žen, članic AFž II. rajona je vložilo vanj 280 ur prostovoljnega dela. Nešteto prostovoljnih ur so prispevali tudi delovni kolektivi Električne cestne železnice, Mostovne delavnice, podjetja ,,Cementine“, Industrije umetnega kamna, Kurilnice v šiški, Signalne delavnice in mladinci zadruge ,,Usnjeni izdelki11, ki so za igrišče izdelali gugalnice, vrtiljake, klopi, igrače itd. Tisti dan, ko je bila otvoritev, bodo mali šiškarji še dolgo pomnili. Žene so igrišče lepo okrasile. Iz pisanih trakov in cvetja so se smejali vrtiljaki in gugalnice ter veseli, še-gavi napis pri vhodu: Otroško igrišče živ-žav. Tudi mladinska godba je bila tam. Vse je bilo slovesno, lepo in ljubko, pripravljeno z veliko skrbnostjo in ljubeznijo, da so očke PREŽIHOV V O R A N C i POZGANICA Tri dni je Dudaš prečepel v svojem stanovanju s svojo histerično ženo. Na njegovo začudenje pa so ravno ti burni dogodki nenavadno ugodno uplivali na njeno zdravstveno stanje; vedla se je mirno in hladno, kot bi živela v najbolj normalnih časih Strah za golo življenje mu je tako prevzel kosti in mozeg, da je kakor hrom ves čas ležal na divanu in da ni užil skoraj nobene hrane ;živel je le od pijače. Tri dni ni nihče navalil na gozdno upravo, niti delavstvo na žagi niti najemniki, niti drvarji niti drugi lovci, četrti dan je hla- pec Urban že napregel in odšel v gozd po plohe. Kar sam od sebe. S čudnimi občutki je Dudaš prisluškoval ropotanju parizarja pod zastrtimi okni . . . Peti dan zgodaj zjutraj, ko je Dudaš še ležal v postelji, je zacvilil gater na žagi . . . Si-i-i-i . . . Si-i-z-z . . .! je zacvililo rezko in visoko, da ga je kar vrglo iz postelje. ,,Kaj pa to? Kaj se je zgodilo?11 Ali so delavci spet prišli k pameti? Mogoče pa je Avstrija prišla k sebi? Cesarske armade so najbrž mi jo je dal, ker sem deklamiral pri ustavile sovražnikovo prodiranje, centralna vlada je gotovo spet gospodar položaja. Najbrž se vse spet vrača v stari tek. Potem ... če je tako . . . potem pa le počakajte, svinje — počakajte, da se bliže pogledamo. še ne veste, kaj je Dudaš. Dobrote niste znali ceniti. Zdaj boste okušali bič. Stopil je k oknu in odgrnil zaveso. Zunaj se je svetlikalo megleno, mrzlo jutro; zdelo se je, da je mokrotno vreme prenehalo in da je začelo zmrzovati. Niti bližnjega brega onstran globače ni mogel razločiti, le od žage sem je venomer pelo: s ... s ... si... si.. zz. Gater obratuje . . . Z dvorišča so odropotale vprege. Dudaš ni ničesar razločil, zato je štel: „Ena ... to je Urban — dve . . . to je Miha — tri... to je Markuž, njegov parizar je ... Ta divjina je torej tudi vpregla . . .“ Toda zakaj mu obratovodja ni ničesar javil? Zakaj mu asistent ni ničesar javil? Nikogar ni bilo blizu. Bliskovito je hlastnil po telefonu. „Žaga, obratovodja Kurej! Tu malih gostov sprva zavzeto ostrmele, nato pa zažarele v iskreni radosti. Ko so se prvič zavrteli vrtiljaki in zagugale gugalnice, se je začel na igrišču res pravi živ žav, ki se zdaj ponavlja iz dneva v dan. Ciiin, je privozil po Celovški cesti mimo igrišča tramvaj. Sprevod-niči Ančki je za trenutek obstal pogled na igrišču. Spomnila se je Mar-jetkinih besed, ki so bile prve, ki jih je slišala vsak dan, ko je prišla domov: „Mama, če bi ti vedela, kako bo na igrišču lepo . . .“ Danes se je Marjetkino hrepenenje izpolnilo. Morda se prav zdajle guga na gugalnici. Zdelo se ji je, da sliši med radostnim otroškim vriščem njen glasek. Nasmehnila se je. Veselila se je otrokove sreče. Pred leti, ko je bila ona otrok, ni bilo tako. SamO' enkrat v življenju se je gugala in še takrat je bila tepena. Gugalnica je bila v gosposkem vrtu in morala je zlesti preko ograje, da je prišla do nje. Toda tam je bil tudi pes, ki ji je raztrgal obleko. Tako je bila doma hudo tepena . . . Gugalnica — vsa svoja otroška leta je hrepenela, po njej, kot po nečem nedosežnem . . . Otroška igrišča je dala ljudska oblast v FLRJ delovni materi, da jo razbremeni domačih skrbi in otrokom v veselje in radost. Leta 1947. je imela Slovenija dvoje otroških igrišč- Leta 1948. je to število naraslo na 44, letos pa že na 60 igrišč-otroška igrišča se danes ne ustanavljajo le v mestih, temveč tudi na podeželju, zlasti pri kmetijsko obdelovalnih zadrugah, ter pomenijo veliko razbremenitev za ženo — za-družnico. Posebno veliko iniciativo so pri tem pokazale žene kočevskega okraja, kakor tudi žene ljutomerskega okraja, ki so se v tekmovanju za Teden otroka in unatere obvezale, da ustanove otroška igrišča v vseh kmetijskih obdelovalnih zadrugah svojega okraja. Izmed doslej organiziranih otroških igrišč v Sloveniji je najlepša igrišče „Ciciban“, ki ga je pred letom ustanovil II. rajon za Bežigradom v Ljubljani. Igrišče ima mlečno kuhinjo, kjer postrežejo vsakemu otroku z velikim lončkom kakava in kosom kruha. Velika privlačnost tega igrišča je tudi 6 živih srnic, ki so tako domače, da jedo otrokom kruh kar iz rok. V kratkem' bo tudi igrišče Živ-Žav, ki ga je prav tako ustanovil II. rajon, dobilo svojo mlečno kuhinjo. Isti rajon organizira tretje igrišče za otroke iz novega bloka velikih stanovanjskih hiš v Zgornji Šiški. V letu 1950. se bo število otroških igrišč v LRS povečalo za 50 novih „živ žavov11, v radost in razvedrilo otrokom delovnih mater, ki s svojim delom pomagajo pri izgradnji socializma v svoji domovini. nadgozdar Dudaš! Halo, halo, halo . , .!“ Telefon je gluh, ne funkcionira. Ne funkcionira že koj od prvega dne, ker ga je neka kanal ja prerezala. Kaj je to? Še zmeraj? ... . Poklical je deklo Mino. Mina je bila postarna deklina, genialna iznajdba Dudaševe žene, s katero je hotela mojstrovati zakonsko zvestobo svojega pičnega moža Bila je prava orklja, ki je znala držati tudi gozdarske hlapce na vajetih. Vstopila je prostodušno, brez zadrege. ,,Mina, žaga gre? . . .“ „Da, žaga gre!11 ,,To čujem tudi sam! Ali kako to, da gre?11 (Dalje) IIIHIIIIIHIINRllNllllllitttf«IIIIHni!mNHHttHlHHi|J||||Ulllllllltlimillllllll