št. 16 (1099)
Leto XXII
NOVO MESTO, četrtek, ★★	22.	aprila	1971
Danes dopoldne ob 10. uri bo na Vahti na Gorjancih večje pionirsko srečanje. Učenci iz sto-
Eiške šole bodo izročili kurirč-ovo torbo pionirjem iz Metlike, obenem bo tudi kulturni program.
V ponedeljek, 26. aprila, bo na občinski prodavi OF nastopil ob 19. uri v dvorani prosvetnega doma v Trebnjem Slovenski oktet. Na proslavi bodo podelili zadužnim občanom 9 priznanj OF.
Jutri bo v Kočevju seja sveta za urbanizem, na kateri se bodo pogovorili o gradnji mostu v „Gaju“, načrtu nove avtobusne postaje, programih komunalnih delovnOi organizacij in nekaterih drugih zadevah.
' Nocoj" ob 19. uri bo v Rago-vem logu taborni ogenj v počastitev 20. obletnice taborništva v Sloveniji. „Mlajši" vabijo tudi „starejfe“ tabornike in druge meščane!
V galeriji otroških likovnih del v sevni^em gradu bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo Vinka Pevcina iz Stor. Uro kasneje bo v Lutrovski kleti koncert solistov mariborske opere.
I V letni bazen v Krškem bodo I spustili toplo vodo šele v ne-I deljo, 25. aprila. Enotedenska |: zamuda je nastala zaradi remonta v tovarni celuloze.
V ponedeljek se začne v ribniški občini slikanje pljuč, ki bo trajalo do petka.
V ponedeljek, 19. aprila zvečer, so trebanjski miličniki prijeli Marinka Markoviča, klateža iz Sarajeva. Po trebanjski občini se je potikal brez dokumentov. Odvzeli so mu pony-€xpres in transistor, ker so ugotovili, da ju je ukradel. Prijavili ga bodo javnemu tožilcu.
I
Je ostalo še kaj tovarištva?
Po 30 letih naj bi se oči vse Slovenije ponovno uprle v Belo krajino — Ob spoznavanju zgodovinskih krajev iz NOB naj bi iirši javnosti predstavili tudi današnji položaj te obmejne pokrajine in ji skuiali pomagati
Ker mineva letos 30 let od vstaje slovenskega ljudstva, bodo Belokranjci gostitelji osrednje slovenske proslave v čast tej oblet-nfci. Obenem bo jubilej v posameznih belokranjskih vaseh počastilo blizu 30 institucij, ki so bile med NOB tu ustanovljene ali so v Beli krajini dalj časa delovale. Na sestanku, ki ga je sklical 13. aprila v Ljubljani pripravljalni odbor za organizacijo proslave z nasledniki teh institucij, so se pomenili o sodelovanju.
i
Danes praznujejo taborniki 20-Ietnico ustanovitve organizacije; več o tem pišemo na 5. strani te številke. Na sliki: Gorjanski taborniki ob proslavi Goijanskega bataljona v Kostanjevici. (Foto: M. Vesel)
Proslava 22. julija v Lokvah pri Črnomlju, kjer se je pone-
NOVO MESTO' : STADION 91:67
Ognjeni krst s prvo zmago
Prvič v novejši zgodovini dolenjske košarke so imeli novomeški gledalci v soboto priložnost videti v prvenstvenem srečanju igralce slovenske B lige. Novomeščani, ki so se z lansko dobro igro uvrstili v to ligo, so sobotni ognjeni krst odlično prestali, saj so zmagali proti Stadionu iz Ljubljane 91:67 (48:31).
Pred 300 navdušenimi gledalci na Loki sta sodila Kolendo in Kozina, .^.a Novomeščane pa so igrali; Sobar 8, Šepetave 10, Splichal 22, Ž. Kovačevič 23, Počrvina 8, S. Kovačevič 8, Colarič, Pirc 10, Piletič, Spilar, Papič.
Novomeščani so se hitro otresli začetne treme in s prav dobro igro močno premagali Ljubljančane. Po uvodu sodeč, so dobro pripravljeni za tekmovanje in bodo zlasti doma nevaren nasprotnik tudi izkušenim ekipam.
srečil slavni partizanski komandant Stane Rozman, je stvar enega dne, zato ni bojazni, da bi v tem kaj zaškripalo. Glavni govornik pred okoli 15.000 ljudmi bo Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta Slovenije, v kulturnem in zabavnem programu pa bodo sodelovali kvalitetni ansambli iz vse Jugoslavije.
30-letnica vstaje pa ne bi smela miniti samo ob enodnevni proslavi, ploskanju in vriskanju. To je bila osnovna misel pripravljalnega odbora pod vodstvom Franca Koširja. Tudi dru^ udeleženci sestanka so se s tem strinjali. Ta del slavja bo veliko teže uresničiti. Odvisen je od dobre volje posameznih kolektivov
(Nadaljevanje na 3. str.)
Revije prijateljstva
Občine Karlovac, Ozalj, Ogulin, Duga Resa, Brežice, Krško, Sevnica, Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto bodo poslej še tesneje sodelovale na kulturnem področju. Tako so na sobotnem sestanku sklenili predstavniki Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij teh občin. V Novem mestu so se zmenili, da bodo za začetek organizirali več revij, sodelovanje pa bodo okrepili tudi z gostovanji. Junija bo. v Metliki revija godb. na pihala, avgusta ali sep-.tembra v Novem mestu revija folklornih ansamblov, septembra v Ogulinu revija zabavnih ansamblov, oktobra bo likovna revija v Dugi Resi in novembra revija pevskih zborov v Karlovcu.
NOVO LETALO NA DOLENJSKEM NEBU! Minuli teden je Dolenjski letalski center v Prečni dobil novo letalo vredno 13.000 dolaijev. Modro pobarvana „Citabria“ je akrobatsko letalo, ki dobro služi tudi za vleko jadralnih letal, šolanje motornih pilotov in skoke padalcev. 20 takih letal je kupila v Združenih državah Amerike za potrebe jugoslovanskih aeroklubov Zvezna uprava za civilno zračno plovbo. Tako ima dolenjska zračna flota že 11 jadralnih in 5 motornih letal in je med najmočnejšimi v državi. (Foto: S. Dokl)
V minulem tednu je prehodno zajela Slovenijo hladna fronta in povzročila zmerne padavine.
Do nedelje pričakujemo sončno m toplo vreme, vendar je možno ob koncu tedna delno poslabšanje brez močnejših ohladitev. Slane ne bo.
SE VEDNO BREZ PRAVEGA POSLUHA ZA DOMAČI TEDNIK?
SZDL zmanjšuje obseg obveščanja
Žalostne izjave predstavnikov nekaterih občinskih konferenc SZDL: »Drugi nam režejo kruh ... Smo le občinski privesek in odvisni od drugih ..— Poplava besed in pomanjkanje resničnih dejanj!
Hudo nam je, ko moramo tik pred jubilejem Osvobo-dihie fronte sporočiti našim naročnikom in bralcem neprijetno novico: obseg stalnih komunskih strani v domačem pokrajinskem glasilu SZDL se bo zmanjšal v poprečju skoraj za polovico. Občinske konference SZDL nočejo ali pa ne morejo kupiti za obveščanje občanov toliko prostora, da bi plačali vsaj tri četrtine stroškov teh 'strani.
Od lanskega septembra do konca letošnjega marca smo vsaj šestkrat pismeno, vmes pa nič kolikokrat še ustmeno povedali odgovornim tovarišem v izvršnih odborih občinskih konferenc SZDL
in na občinskih skupščinah: stroški za redno izhajanje Dolenjskega lista so se samo lani povečali za dobrih 38%. V zadnjih 5 letih so strogi za tisk v tiskarni DELO in drugi stroški na izvod našega časnika poskočili od 0,95 din na 1,80 din ali »natanko za dobrih 89 %. V istem času, v zadnjih S letih torej, se je prispevek 9 občin za zakup komunskih strani dvignil od 282.000 din na 310.000 din ali komaj za 9,90 %. Pripomniti moramo še, da se ta znesek v zadnjih 4 letih s ploh ni spremenil, režija za izdajanje domačega političnega glasila SZDL pa je rasla iz leta v leto.
Res je: naraščali so tudi
drugi dohodki časnika, saj krije kolektiv lista zdaj z naročnino, oglasi in reklamo sam že 90 % vseh stroškov, 9 občin pa je lani prispevalo komaj še 10%. Kljub temu pa so strokci, zlasti tiskarski, lani naraščali še hitreje. Da bi pocenili zlasti tiskarske izdatke in imeli lepšo zunanjo podobo Dolenjskega lista (preglednejši tisk, čistejše slike itd.), smo se preselili iz tiskarne Delo v tiskamo Ljudske pravice. Naš list je zdaj pestrejši in grafično bolj zanimiv, 24 sedanjih strani pa pomeni toliko prostora kot prej dobrih 33 strani. Vendar — takega obsega komunskih strani sami za stalno ne moremo vzdržati.
Zato ponavljamo: žal nam je, ko moramo neprijetno novico o krčenju domačega glasila SZDL sporočiti braJ-cem tik pred praznikom OF. Poprečen obseg lista bo znašal poslej 20 namesto dosedanjih 24 strani. Ustavna pravica občanov: biti vsestransko obveščen, ne bo veljala niti na papiiju. Polna obveščenost občanov pa ni le njihova potreba, temveč predvsem — pravica. Toda, povejmo še enkrat: ni kriv naš kolektiv, če živimo v poplavi besed in v pomanjkanju resnično koristnih de-janj.
KOLEKTIV DOLENJSKEGA LISTA
Zgodovina slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov, zgodovina delavskega gibanja, zgodovina političnega razvoja v svetu in pri nas nam kažejo in dokazujejo, da so bili zametki, nastanek, razvoj in dosežki Osvobodilne fronte slovenskega naroda izjemno pomembni, veliki ter vsestransko napredni in odrešilni za narodov obstoj.
Razmere v predvojni Jugoslaviji so bile tudi za tiste čase zelo klavrne. Revščina, razprtije, politično in policijsko nasilje so več ali manj bremenili vse sloje prebivalstva, zlasti pa so bili prizadeti delavci ih kmetje. Napredne ljudi so na vse mogoče načine zapostavljali, komuniste pa celo brutalno preganjali in trpinčili.
Vse politične stranke - razen komunistične, ki pa je bila prepovedana - so bile v bistvu izrazito protiljudske, njihova vodstva nepoštena in podkupljiva. Vlade so se menjavale, a nobena ni bila ne strokovno sposobna, ne politično napredna. Dvor je skrbel le za lastne koristi in je dosledno podpiral reakcionarno, zlasti srbsko buržoazijo. Armada je bila zanikrna, staromodna, slabo vodena in neustrezno izoblikovana, imela pa je tudi izrazito proti-Ijudsko častniško vodstvo. Cerkev - katoliška še posebej, je preprosto ljudstvo zaslepljevala, učila ga je le pokorščine nazadnjaški posvetni oblasti.
Hkrati se je v Nemčiji, Italiji in v nekaterih drugih državah bohotno razraščal fašizem. Hitleijeva Nemčija je učinkovito in hitro pripravljala velike osvajalne programe in načrte za iztrebljenje celih narodov. Med predvidenimi žrtvami smo bili Slovenci na prednostni listi.
Delovni ljudje pa so kljub
vsemu znali in hoteli misliti in delati napredno, živeti v pogojih demokracije in vsaj po^a-vitnih zajamčenih svoboščinah, v pogojih socialnih pravic ter napredka in v pogojih enakopravnosti med ljudmi ne glede na narodnostno, nazorsko in druge pripadnosti.
V takih pogojih je Titovo vodstvo najprej smisebio uredilo in utrdilo ilegalno komunistično partijo in jo uspešno usmerilo k širokim, napredka in demokracije željnim ljudskim množicam. Nastajala so različna društva in druge oblike združevanja naprednih in zavednih ljudi. To je bil zametek osvobodilne, ljudske fronte. V dobrih treh letili pred razpadom stare Jugoslavije sta ta partija in nastopajoča ljudska fronta postni močna politična sila, čeprav
Piie: FRANCI KOLAR
Sta bili po številu organiziranih članov šc vedno majhni, še vedno preganjani, še vedno po zakonu prepovedani.
Dosežki politične in organizacijske dejavnosti komunistične partije kot jedra ljudske fronte so sc kaj hitro odraždi v javnosti. Razvijajoča se politična in narodnostna zavest, Rdeča pomoč, naša pomoč španskim revolucionaijem, zadržanje množic ob padcu Cehoslovaške, marčne demonstracije in preprečitev pristopa Jugodavije k silam fašistične osi, prostovoljci v aprilski vojni - vse to in še mnogo drugih obetajočih uspehov je pogojevalo realno upanje delovnega ljudstva, da bo zmoglo preživeti najhujše vojne vihaije z lastno močjo in zgradilo zaupanje v samega sebe, v delavdci razred, v mladino, v kmete, v izobra-ženstvo, v lasten narod.
(Nadaljevanje na 4. str.)
tedenski mozaik
Se vedno ni povsem jasno, kaj bo z najnovejšo sovjetsko vesoljsko ladjo, ki kroži okoli Zemlje. Znanstveniki v Moskvi
-	kajpak zahodni - trdijo, da bodo Sovjeti bržkone poskusili sestaviti v vesolju prvo vesoljska ploščad - laboratorij, na kateri bi lahko potem kozmonavti opravljali daljše in zelo pomembne poskuse ter raziskave.
V	vesolju naj bi bile kasneje najmanj dve, nemara pa celo tri ladje, ki naj bi jih zvarili skupaj in v notranjosti organizirali znanstveno-raziskovalno delo kozmonavtov - znanstvenikov.
Predsednik sodišča v Los Angelesu v Kaliforniji je včeraj obsodil na smrt v plinski celici Charlesa Mansona, Susan Atkins, Leslie van Houten in Patricio Krenwikel, ki so umorili znano filmsko igralko Sharon Tate in še šest drugih oseb. Porota je sprejela sklep o smrtni kazni sicer že 29. marca, vendar jo je moral sodnik še potrditi ali pa spremeniti - v dosmrtno ječo. Sodnik se je od-ločU za smrt.
Sovjetska zveza in Združene države Amerike bosta izmenjali kamnine, ki sta jih dobili z Lune. Iz Houstona bodo v Moskvo poslali 900 gramov „lu-nine“, v zameno pa bodo dobili približno toliko Luninega prahu iz Sovjetske zveze. Pri tem bodo sovjetski znanstveniki „na boljšem", zakaj oni imajo večinoma le prah (prinesla ga je njihova vesoljska avtomatična sonda, ki je pristala na Luni in se vrnila s tovorom kamenin ter prahu) in le približno kilogram kamenja - medtem ko so Američani samo pri zadnjem obisku Lune dobili okoli 42 kilogramov kamenin, od katerih so jih sedem že razposlali različnim znanstvenim ustanovam po svetu - nekaj pa tudi kot darila šefom držav.
Pa še ena „vesoljska": kaže, da se utegne Neil Armstrong, 41, pr\n človek, ki je stopil na Luno (z besedami: „To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo".), ločiti od svoje žene, s katero imata dva sinova, stara 13 in 11 let. Vzrok naj bi bila svetlolasa Connie Stevcns, filmska igralka in bivša žena Lddieja Fischerja, ki ima ravno tako že dva otroka — hčerki. Zadnji čas ju pogosto videva ji) skupaj.
Preprečen pokol prašičev?
Ukrepi direkcije za materialne rezerve — Veliko pitancev tudi v drugih evropskih državah — Organizirano preprečevanje krize!
Po občutnem padcu cen pitanih prašičev pred tedni se je pojavilo mnenje, da bo prišlo do podobnega pokola kot pred leti. Takrat pa je posegla vmes direkcija za materialne rezerve in pooblastila nekatera podjetja, naj odkupijo za njo vse presežke pitanih prašičev, za katere so bile sklenjene pogodbe s hladom za pospeševanje reje in izvoza živine in mesa. Določila je tudi cene. Prašiče z družbenih farm odkupujejo po 7,80 din kilogram, iz kooperacije pa po 7,65 din; kmetijske organizacije dobijo za svoje stroške 15 par.
TELEGRAMI OSLO Norveški kmetovalci so prvi na svetu, ki jim bo država plačevala dopust. Zakonski osnutek določa 80 milijonov kron za dopuste kmetovalcem in članom njihovih družin.
FREETOWN - Reuter poroča, da so afriško državo Siera Leone včeraj razglasili za republiko. Dežela je postala neodvisna 27. aprila 1961, ko je postala članica britanske skupnosti narodov.
PARIZ - Francija je včeraj javno sporočila, da bo prepovedala dobave vojnih let^ tipa mirage Libiji, čc bo ta letala uporabljala kakšna druga država, članica na novo ustanovljene federacije med Libijo, Egiptom in Sirijo.
MOSKVA - V Moskvi so včeraj izpustili iz zapora in takoj nato izgnali iz države dva Belgijca, ki so ju aretirali konec marca letos, ko sta poskušala razširjati letake. Belgijca sta odpotovala z letalom na Dunaj.
HAVANA - Po poročilih iz Haitija je tamkajšnji diktator Fran-cois Duvalier hudo zbolel. Nekatera poročila pravijo, da je diktator že mrtev, vendar to dejstvo prikrivajo, da v državi ne bi izbruhnili neredi.
Določena odkupna cena pita-nili prašičev je nekoliko nižja kot je bila pred meseci tržna, in po računih nekaterih rejcev tudi od stroškov pitanja. Vzlic temu je veliko ugodnejša, kot če bi odkup prepustili prostemu delovanju trga. Žal veljajo take cene le za približno polovico vseh pitanih prašičev v državi, kajti za druge rejci in organizatorji pitanja niso sklenili ustreznih pogodb. Prosta cena na trgu je običajno nižja, vendar ne veliko, ker gredo presežki prašičev, ki jih trg trenutno ne potrebuje, za rezervo. Letos je v mnogih evropdcih državah veliko več pitanih prašičev kot lani ob tem času, V državah evropske skupnosti jih je za okrog 12% več, To nas ovira pri izvozu, V vseh državah namreč poizkušajo preprečiti težave pri prodaji in velik padec cen z raznimi ukrepi, Vzlic temu so se tudi tam cene nekoliko znižale, vendar ne toliko, da bi grozil tak pokol prašičev, kot ga poznamo pri nas iz prejšnjih let,
V	Holandiji bodo letos spitali za okrog 20 % več prašičev kot lani. Pitanje pa načrtujejo tako, da se bo število pitancev zvečalo predvsem^ v drugi polovici in proti koncu leta. Takrat bo v državah, kjer nimajo tako dobrega načrtovanja in so vplivi neorganiziranega trga močnejši, število pitanih prašičev že padalo. Na Danskem ob večji ponudbi prašičev načrtno omejujmo ponudbo goved in porabo govejega mesa. V Zvezni republiki Nemčiji omejujejo presežke svinjskega mesa s spodbujanjem
Šport se je iia dramatičen način vmešal v politiko: Kitajska je nenadoma povabila na gostovanje v Peking člane ameriške državne namiznoteniške reprezentance, ki so bili tako po dolgih letih prvi športniki ZDA. ki jim je bilo dovoljeno obiskati to deželo. Hkrati je ta gesta sprožila številne druge podobne predloge in mnoge izjave na obeh straneh, ki so kar prek noči odločilno prispevale k izboljšanju ameriško-kitajskih stikov in sploh kitajskih odnosov z Zahodom, Na sliki: ameriški športniki po vrnitvi s Kitajske, kjer so bili nenavadno lepo in pozorno sprejeti - med drugim so bili povabljeni na razgovor tudi k premierju Cu En Laju. (Telefoto: UPI)
sl)
— Pravijo, da se nekaj kuha,
— Pa, črna kava.
Iz včerajšnjega PAVLIHE
rejcev, da prodajajo mesarjem precej lažje prašiče kot lani.
Pomoč družbe ali države živinorejcem ni omejena le na visoke zajamčene cene in odkup vseh presežkov, temveč je povezana z načrtnim ali usmerjajočim gospodarjenjem. Živinorejci morajo upoštevati potrebe domačega trga in tujih trgov, če pitajo tudi za izvoz.
Naši kmetovalci ne bi smeli zvečevati pitanja le takrat, kadar so odkupne cene pitancev najvišje, temveč bi morali računati, kakšne cene bodo takrat, ko bodo živali dopitane. Tega seveda ne more vsak zase, niti posamezne kmetijske organizacije ne. Za to je potrebna dobra strokovna služba, ki bo ocenjevala razmere na trgu in usmerjala organizirano rejo.
Pri prašičih je letos priskočila na pomoč direkcija za materialne rezerve. Ali bo lahko vedno in v vseh težavah, ki jih povzroči neorganizirana proizvodnja? Za to bi bilo potrebno veliko sredstev. Uvajati je torej treba tudi druge, cenejše varnostne ukrepe.
JOŽi; PliTtK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Minuli teden od prejšnje srede oziroma četrtka dalje je bil glede notranje političnih dogodkov pri nas. lahko rečemo, dokaj razgiban, tako da bomo iz tega okvira nekatera dogajanja lahko izluščili le bolj faktografsko. In če že začnemo z okvirno ugotovitvijo. da se je JAVNA RAZPRAVA O USTAVNIH AMANDMAJIH začela domala po vseh naših sredstvih množičnega obveščanja - prek tiska ter RTV ugotovimo to zategadelj, ker tokrat na tem mestu ustavnim amandmajem (ki so slej ko prej imperativ našega notranje političnega dogajanja --saj skoznje in v razpravah okrog njih odseva vrsta problemov naše stvarnosti) ne bomo posvetili kaj več besed.
Ce torej po vrsti povzamemo notranje politične dogodke v minulem tednu,omenimo najprej sejo zveznega izvršnega sveta minulo sredo sejo, ki je bila vseskozi posvečena vprašanjem izvajanja sprejete EKONOMSKE POLITIKE oziroma aktualnemu gospodarskemu položaju v Jugoslaviji.
V svojih ocenah je Z1S na tej seji ugotovil, da letošnja gospodarska gibanja nič ne kažejo na upadanje negativnih pojavov, kakršne smo doživljali že lani (pa je zaradi tega prišlo npr. tudi do devalvacije dinarja in, skratka, do nič kaj ugodnih inflacijskih pozicij našega gospodarstva). V boju PROTI INFLACIJI, je rečeno v tej oceni ZIS, bo imelo v prihodnjem obdobju naše gospodarske politike velik pomen omejevanje potrošnje v sferi negospodarskih porabnikov. Po mnenju ZIS bo treba napeti vse moči, da bomo predvsem INVESTICIJSKO POTROŠNJO uskladili z razpoložljivimi sredstvi. Kot je napovedano, bo ZIS že do konca tega meseca predložil zvezni skupščini analizo našega gospodarskega stanja ter predloge potrebnih ukrepov v zvezi s tem.
Ko že govorimo o trenutnem stanju našega gospodarstva še omenimo, da so sedaj
že prišli v javnost podatki o gibanjih slovenskega gospodarstva v minulem mesecu. Povejmo na kratko, daje za SLOVENSKO GOSPODARSTVO v minulem mesecu značilen nepričakovano velik (in kajpak vse pohvale vreden) porast proizvodnje — ki znaša v primerjavi s februarjem 14.2 %, v primerjavi z lanskim marcem pa kar 15,8 % žal pa moramo ob tem zabeležiti tudi ponovno poslabšanje izvozno uvozne bilance (na škodo izvoza) in še naraščanje cen ter življenjskih stroškov nasploh.
Dileme; dohodki, cene in politika
Minuli petek so na seji upravnega odbora republiške gospodarske zbornice razpravljali o sedanji delni ZAMRZNITVI OSEBNIH DOHODKOV (ki jo je obeležil znani odlok ZIS o dovoljeni meji poviševanja osebnih dohodkov pri 11 % dokler ne bodo začela veljati določila družbenega dogovora o usmerjanju delitve, ki pa ga pristojni sedaj še pripravljajo), in v zvezi s tem je upravni odbor zbornice zavzel stališče, da bi omejitev porasta OD vendarle kazala vsaj delno oprostiti (do meje 13 ali 14% v primerjavi z letom 1970). Vzrok za to je občuten porast življenjskih stroškov — dvomljivo pa je tudi, ali bodo samoupravni sporazumi v zvezi z usmerjanjem delitve pripravljeni dotlej, kot je bilo spočetka predvideno (to je do letošnjega 1. julija), pa je zategadelj vztrajanje pri sedanji omejitvi poviševanje OD po odloku ZIS zares docela nerealno.
Predsednik Tito je sredi minulega tedna končal svoi tridnevni obisk do raznih krajih
pokrajine Kosovo, pa je nato prek Sandžaka nadaljeval svojo pot v nekatere kraje jugovzhodne Srbije. V Nišu se je minuli petek udeležil sestanka mestnega političnega aktiva, kjer je tudi spregovoril in med drugim poudaril VPLIV DELAVSKEGA RAZREDA, ki bo, kot je dejal, moral priti bolj do izraza v vseh naših večjih mestih. Slišati bi bilo treba glas delavskega razreda pri ustvarjanju socialističnega duha je dejal predsednik Tito - da bi onemogočili škodljivi vpliv razrednih sovražnikov in drugih nasprotnikov našega samoupravnega socialističnega sistema.
Minuli četrtek je komite mestne konference Zveze komunistov Ljubljana na razširjeni seji razpravljal o oceni dela ljubljanskih komunistov ter o predlogih za spremembo organiziranosti ZK v Ljubljani o predlogih, ki jih je dal predsednik CK ZKS France Popit. Komite mestne konference ZK je bil ob tem seznanjen z OSTAVKO, ki jo je podal njegov dosedanji sekretar Franček Mirtič; le-ta je kot vzrok za to navedel, da glede na svojo dosedanjo angažiranost ne more prevzeti odgovornosti za uresničitev novih predlogov o organiziranosti ZK v Ljubljani. Komite mestne konference ZK je o vseh teh vprašanjih razpravljal na ponovni seji ta ponedeljek - ko naj bi se dogovoril, kaj storiti, da bi bila ljubljanska organizacija ZKS bolj učinkovita in da bi se bolj približala delovnim ljudem. Skupina članov mestnega komiteja bo ob pomoči CK sedaj pripravila enoten predlog za mestno konferenco ZK.
To nedeljo je v Ljubljani zborovalo približno tisoč mladih samoupravljavcev Slovenije in na zborovanju je obširno spregovoril tudi France Popit. Pred bližnjim kongresom samoupravljavcev Jugoslavije so udeleženci zborovanja v Ljubljani izrazili enotna stališča glede DOLGOROČNEGA RAZVOJA REPUBLIKU s posebnim ozirom na samoupravljanje kot eno najpomembnejših komponent nadaljnjega razvoja naše družbe.
In za zaključek še dva dogodka - ki sta imela v minulih dneh vsaj v Ljubljani precejšen odmev: prejšnjo sredo so v središču mesta demonstrirali študentje ljubljanske univerze (povod: neznosen hrup pod okni njihovih predavalnic na Aškerčevi cesti zaradi gostega prometa), ta torek pa so prekinili delo železničarji ljubljanske tovorne postaje (vzrok vprašanja v zvezi z osebnimi dohodki).
tedenski zunanjepoHtilni pregišd
Srce borca in diplomata ni vzdržalo. Po osmih dneh boja za življenje je v Stockholmu umrl naš veleposlanik na Švedskem Vladimir Rolovič. Streli ustaških morilcev so premagali sodobno medicinsko znanost. Pogreb v Beogradu se je spremenil v dostojanstveno obsodbo nasilja in teroija, hkrati pa je bil to zadnji opomin tistim, ki so dolžni zagotoviti varstvo naših ljudi na Švedskem, naj vendar ukrepajo tako, da življenja nedolžnih ne bodo več v nevarnosti. Medtem so na Švedskem izvedli preliminarno sojenje petim ustašem, obdolženim za sodelovanje pri napadu in umoru našega veleposlanika. Sodnik je odločil, da morajo ostati v priporu do konca meseca - medtem pa bo policija imela možnost, da zbere dokazno gradivo in vloži obtožnico. Hkrati se je v delu švedskega tiska razvila polemika o tem, ali bodo napadalce izročili jugoslovanskim oblastem ali ne, čeprav naša država doslej tega niti ni zahtevala. Čeprav se je umor zgodil na (vsaj teoretično vzeto) .Jugoslovanskih tleh“, namreč v poslopju naše ambasade, ki uživa ozemeljsko nedotakljivost po mednarodnem pravu, je malo veijetno, da bodo, oziroma da bi Švedi pristali na izročitev — ne glede na to, da s to državo nimamo podpisane konvencije
o	izročanju zločincev. Toda to so bolj proceduralna vprašimja, ki le neposredno zadevajo bistvo problema, ta pa je: kako odločno in brezkompromisno narediti konec ustaškemu terorju na Švedskem. Oblasti v Stockholmu so znova obljubile, da bodo storile vse, kar je v njihovih močeh in to pot lahko upamo, da ne bodo tudi ostali samo pri besedah - švedski premier Olof Palme je namreč med svojim obiskom v Avstriji izjavil, da so ustaši tudi njemu zagrozili s smrtjo! Hkrati so „obljubili", da bc^o ubili tudi švedskega velepolsanika v Beogradu. Pričakujemo lahko, da bodo te grožnje naposled le streznile švedske organe in jim dokončno razbile iluzije o tem, da imajo opravka zgolj s „političnimi dejavniki", tako kot o doslej že nekajkrat izjavili različni uradni predstavniki v Stockholmu. Cena za to spoznanje je bila visoka! Uslužbenka ambasade Mira Štempihar, ki je za svoje junaško in pogumno obnašanje med napadom na Rolovića dobila odlikovanje, pa na srečo sedaj okreva v stockholmski bolnišnici, kjer jo je med drugim obiskal tudi Antun Vratuša, namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve. Poročilo o za-
hrbtnem napadu na našega veleposlanika in njegovem zadnjem boju za življenje lahko sklenemo še z informacijo o številnih sožalnih in protestnih zborovanjih ter brzojavkah, ki so vse po vrsti izražale najgloblje sožalje družini umorjenega Rolovića ter hkrati najostreje obsodili ustaški terorizem. Med drugim je ob smrti naSega veleposlanika prejel sožalno brzojavko predsednik Tito tudi od ameriškega predsednika R. Nixona.
Na Cejlonu se še niso polegli nemiri. Vladna armada si prizadeva, da bi iztrebila upornike, ki jih je po nekaterih poročilih še okoli 5000 in so razmeroma dobro oboroženi. Vlada v Co-lombu je zahtevala, naj vse osebje severnokorejske amba-sirde takoj zapusti deželo. Obtožili so jih, da so bili vmešani v zaroto, ki je imela za cilj strmoglavljenje sedanjega režima, ki ga vodi Sirimavo Bandaranaike in pomoč pri organiziranju upora.
Visoka
cena
Tudi v bližnjem — vsaj za Cejlon - Pakistanu še vedno divja državljanska vojna. V vzhodnem Pakistanu so proglasili neodvisno republiko in ustanovili vlado, ki pa se mora nenehno umikati pred naskoki federalnih čet. Uporniki so odprli tudi prvo diplomatsko predstavništvo in sicer na ozemlju sosedne Indije, ki po vseh znakih sodeč zelo pozorno spremlja dogajanja na tem koncu sveta. Nekateri menijo, da določeni indijski krogi vsaj na tihem podpirajo odcepljeni del Pakistana.
Med Libijo, ZAR in Sirijo so proglasili federacijo, ki sicer po mnenju mnogih opazovalcev ne bo bistveno spremenila ravnovesja na jezičku arabsko-izrael-ske vojne tehtnice, je pa vsaj na zunaj dokaz enotnosti dela arabskih držav, ki so v sporu z Izraelom. Nova federacija (ki se ji utegne pridružiti še Sudan) ne pomeni krnitve suverenosti posameznih držav-članic in je bolj namenjena — vsaj po mnenju nekaterih zahodnili opazovalcev
—	mobilizaciji sil in dvigu duha množic v boju z. Izraelom.
Med odmorom sobotnega srečanja novomeških prosvetnih delavcev je tekla živahna razprava, zato ni nič čudnega, da v uradnem delu srečanja skoraj ni bilo razprav. Prosvetni delavci so postavili samo nekaj pismenih vprašanj; zanimivo, take taktike so se posluževali ljudje, ki vsak dan nastopajo. V celoti vzeto pa je bilo srečanje koristno, saj je imelo tudi namen zbližati delavce na tem izredno važnem družbenem področju. (Foto: S. Dokl)
V	Industriji motornih vozil v Novem mestu so dobili izredno moderno lakirnico, ki omogoča lakiranje 50.000 vozil na leto. Letošnji proizvodni načrt predvideva 12.000 domačih vozil in še 3.000 osebnih avtomobilov iz dodatnega programa. Na sliki: potapljanje IMV 1300 v elektroforetski kopeli. (Foto: Matjan Moškon)
0 ^	NOVOSTI	V INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL
L —^* Tovarna, ki preoblikuje mesto
Čeprav je Novo mesto, tudi za tiste, ki tega ne marajo priznati, središče Do-lenjsi^, je prometno med najslabše urejenimi kraji na Dolenjskem. Načrti za preureditev najbolj obremenjenih križišč so sicer stari, uresničeni pa niso. Zato je posebno ob prometnih konicah promet skozi mesto nemogoč in so takrat pešci celo hitrejši od avtomobilov.
Ozke mestne ulice težave še povečujejo, morebitna preureditev, ki naj bi pripomogla k sodobnejšemu prometu, pa bi veljala ogromne vsote denarja. Zato Novomeščanom ne preostane drugega, kot da vo-
zijo prometnim razmeram primemo.
V	tem pogledu so v nekaterih drugih dolenjskih krajih precej na boljšem. Še zlasti velja to za Brežice, kjer niso skoparili s prostorom za ceste, pa imajo zato zdaj hiter in neoviran promet, prometne razmere pa take, da si lahko privoščijo tudi sema-
for
Ce bi semafor postavili na kandijskem križišču v Novem mestu, bi vsekakor naredili še precej večjo zmedo, kakršna je na tem križišču zdaj To pa dovolj dokazuje, kako je novomeški promet zverižen in koliko je za splošnim razvojem mesta in motorizacijo še posebej
Sodobna lakirnica v IMV zagotavlja boljšo kvaliteto, ekonomičnost, zmore pa polakirati kar 50.000 vozil na leto — Elektroforetsko lakiranje je bilo prvič uporabljeno 1964 v Fordovih tovarnah *
Letošnji beograjdci avtomobilski sejem se je dejansko začel že teden dni pred napovedanim, ko so iz novomeške Industrije motornih vozil sporočUi, da so začeli izdelovati nacionalni avto — IMV 1300 in da prenovljena oz. nova tovarna, v katero so vložili 120 mflijonov din, zmore letno proizvodnjo 50.000 vozil.
Napredek IMV je očiten celo iz meseca v mesec, saj je tovarna že po enem letu montaže austina toliko dojela proizvodnjo, da več kot polovico vseh delov naredi sama. Zato ni čudno, da letos pričakujejo proizvodnjo 12.000 osebnih avtomobilov IMV 1300 in še 3.000 montiranih vozil iz dopolnilnega programa — minijev in maksijev.
Industrija motornih vozil si
Je ostalo še kaj tovarištva?
Po 30 letih haj bi se oči vse Slovenije ponovno uprle v Belo krajino — Ob spoznavanju zgodovinskih krajev iz NOB naj bi iirši javnosti predstavili tudi danainji položaj te obmejne pokrajine in ji skušali pomagati pri ures^ ničevanju načrtov za hitrejši napredek
(Nadaljevanje s 1. str.)
in od razumevanja posameznikov. Kdorkoli od tovarišev, ki so imeli v najhujših časih vojne Belo krajino za obljubljeno deželo, bi se danes lahko vsaj z dobro besedo oddolžil, če je v njem ostalo le še kaj tovarištva.
Možnosti je tako rekoč nešteto. Slovensko narodno gledališče, ki je
OGLAŽUJTE v DLI
j.
Deset dni graikega velesejma
Od 30. aprila do 9. maja bo trajal letošnji jubilejni pomladanski velesejem v avstrijsem Gradcu, ki slavi
65	let obstoja in ki bo minil tudi tokrat v znamenju prizadevanj več kot 2000 razstavljalcev iz 36 evropskih in prekomorskih držav, da bi kupccm IZ raznih dežel ponudili kai največ sodobnega in ustreznega blaga. Graški velesejem se odlikuje že vrsto let predvsem s strogo delitvijo oziroma koncentracijo razstavnih predmetov po blagovnih vrstali. Interesenti dobe zato na skrčenem prostoru kar največ podatkov in vpogleda v proizvode, ki jih predvsem zanimajo.
Tudi letos bodo v Gradcu posebno poudarili izdelke na „Sejmu železa , pripravili pa bodo tudi specializirane razstave oziroma gradbeni sejem, kmetijsko razstavo s stroji za kmetijstvo in gozdarstvo, bogato izbiro blaga za obrt, industrijo, trgovino, turistični promet, blago za otroke in bogat izbor za kupce široke potrošnje. - Jugoslovanski proizvajalci bodo letos po številu razstavljavcev na drugem mesti’ fakoi za ZR Nemčijo.
bilo ustanovljeno v Črnomlju, je med prvimi Belokranjcem ponudilo dve brezplačni predstavi. Vso pomoč in sodelovanje je obljubila RTV Ljubljana, prav tako Železniško transportno podjetje, republiški odbor Socialistične zveze, centralni komite ZKJ in drugi. Predlagali so, naj bi šole in sindikati letos organizirali čimveč izletov v znane beloluanjske vasi iz NOB, večja podjetja pa bi lahko veliko dobrega naredila s prevzemom patronata nad posameznimi šolami.
Se bolj kot to pa je pomembno, da bi s skupno širšo slovensko akcijo podprli današnje gospodarske načrte Belokranjcev. Ti ne želijo nič drugega kot to, da bi širša javnost spoznala njihova prizadevanja za dvig iz
stoletne zaostalosti in da bi se najdaljšemu plačevanju samoprispevkov v Sloveniji za gradnjo cest, vodovodov in šol pridružila večja soudeležba pri posojilih.
RIA BACER
9. MAJA BO MOST ODPRT
Medrepubliško slavje se obeta na methškem mostu čez Kolpo, ki ga bodo 9. maja svečano odprli. Most so gradili skoro dve leti, velja pa
2,900.000	din. Od tega sta republiki Slovenija in Hrvatska prispevali vsaka polovico. Upajo, da bo do otvoritve urejena tudi okolica mosta s potrebnimi priključki. Ta dela je prevzelo Cestno podjetje Karlovac.
Beograjske sejemske novosti
Novomeška IMV žanje s svojim nacionalnim IMV 1300-pohvale — Govori se: cene avtomobilom za dinarje gredo spet navzgor!
Letošnji beograjski sejem avtomobilov, jubilejni in deseti po vrsti je s 403 razstavljavci iz 25 držav na 55 tisoč kvadratnih metrih vzbudil precej zanimanja. Za domače ljubitelje avtomobilizma sta bili najbolj težko pričakovani razstavitvi dveh nacionalnih vozil - IMV 1300 in Zastave 101. Strokovnjaki sodijo, da je novomeško vozilo prerisan austin - v Novem mestu ne zanikajo, da ie motor od angleškega, brata, le da ima dva vplinjača in nekaj drugih dodatkov, za Zastavino novost pa pravijo, da je kopija Fiata 128 S.
Naj bo kakorkoli, za novomeški razstavni dvorani je bilo izredno zanimanje, mimo novega avtomobila pa so obiskovalci z veliko radoved-
nostjo ogledovali tudi kamping prikolice, ki pa še vedno potujejo večinoma v izvoz. Novomeška IMV se je na sejmu predstavila z novostmi tudi v prikolicah, ki jih iz leta v leto izboljšujejo in tako dokazuje svoj napredek na tem področju.
Zanimivo je, da je že pred svečano otvoritvijo sejma obiskovalce najbolj zanimalo, kako sc bosta predstavila Zastava in IMV z že napovedanima avtomobiloma. Zato so si vsi tudi najprej ogledali prav ta dva paviljona.
Ostaja pa dejstvo, da je sejem še naprej samo paša za oči. Dokler kupec ne bo mogel razstavljenih avtomobilov takoj tudi kupiti, sejem ne bo prjivi sejem!
je pripravila ugoden položaj za še hitrejši napredek, saj je postavila novo presernico z najsodobnejšimi stiskalnicami, tekoči trak za karoserijo osebnih vozil in dokončala eno izmed najsodobnejših lakirnic v Evropi, v kateri potapljajo kompletne karoserije v elektroforetski kopeli.
Prav lakirnica, ki je v avtomobilski industriji navadno ozko grlo, je daties v Novem mestu izredno moderna in lali-ko polakira kar 50.000 vozil n^ leto.
Po novem sistemu v povsem avtomatski brizgalni napravi karoserije najprej tako obdelajo, da so mnogo bolj odporne
Krajevna skupnost Šentrupert
obvešča, da bo
•	SEJEM
NA VESELI GORI
za živino in drugo blago
v torek. 27. IV. 1971.
VABLJENI!
Sejmišča
KAR ŽIVAHNO
Na novomeškem sejmu v ponedeljek, 19. aprila, je bilo na izbiro 514 prašičkov; od tega so jih prodali 429. Kupcev je bilo precej, plačevali pa so mlajše prašičke po 160 do 230 din, večje pa po 240 do 380 din.
V	BREŽICAH:
650 PRODANIH PRAŠIČKOV
Od 875 do tri mesece starih pujskov so na sejmu v Brežicah preteklo soboto prodali 628 živali po
10,50	do 11 din kilogram žive teže. Starejših prašičev so kmetje ponudili samo 33, prodali pa 22 po 7,50 do 8 din kilogram.
KRAJEVNA SKUPNOST VINICA
o b v c S <’• a .
•	rta bu sejem Ki. maja, in ne 3. maja, zaradi prvo-majskil) pra/ilikov.
proti rji in da se jih elektroforetski lak bolje prime. Elektroforetsko lakiranje so v avtomobilski industriji prvič uporabili 1964. leta v Fordovih tovarnah. V bistvu gre za lakiranje z laki, ki se topijo v vodi, na karoserijo pa jih lakirajo v posebnih kadeh za potapljanje pod vplivom istosmernega električnega toka. Postopek je podoben galvaniki.
Ta postopek ima vsekakor veliko prednosti, predvsem glede kvalitete, ker je debelina laka enakomerna tudi na robovih, lak pa pride tudi v votle in težko dostopne dele karoserije. Postopek je zaradi hitrosti in možnosti velikih serij bolj ekonomičen, zaradi uporabe vodotopnih lakov pa ni nevarnosti eksplozij ali požara. Mimo tega v sodobnem postopku zdaj zaščitijo tudi pod avtomobila s postopkom, v katerem pod visokim pritiskom brizgajo snov, podobno vulkanizirani gumi.
J. SPLICHAL
Turistični barometer
Lepi spomladanski dnevi so kopalcem že omogočili, da so se najpogumnejši namakali tudi v odprtih bazenih pred kopalno in izletniško sezono, vendar lahko že zdaj zapišemo, da se letos kopalcem ne obeta preveč dobro. Bazen v Šmarjeških To-pUcah je odločno premajhen, v Cateških Toplicah šele razmišljajo o tem, da bi zgradili dva nova bazena, in torej ni zanesljivo, če bosta do sezone pripravljena, tudi v Dolenjskih Toplicah in Krškem bazena ne zadostujeta za vse številnejše izletnike. Najslabše pa je vsekakor v Novem mestu, ki bazena sploh nima niti nima urejenega kopališča na Krki.
Prava sreča je, da sta tako Krka kot tudi Kolpa med toplejšimi slovenskimi rekami in da sta lahko dostopni. V siU je zato vse več takih, ki se odločajo za kopanje v teh dveh rekah, najraje na krajih, kjer je manj kopačev. Res pa je, da v poletni pripeki takih krajev ni dosti.
Kmetijski nasveti
Sejmo več silažne koruze!
Koruza je nenadomestljiva krmna rastlina, pa naj jo pridelujemo za zrnje ali pa za silažo. Njen pomen je toliko večji, ker je prav s koruzo mogoče pridelati najcenejše škrobne enote. To velja zlasti za pridelovanje koruzne silaže, ki je pri nas še premalo uporabljen intenziven način izrabe njiv, vreden, da zasluži večjo naklonjenost.
Poljedelcem je znano, da je za siliranje najboljša ne preveč mlada koruza, taka, ki ima dobro razvite koruzne storže in katere spodnji listi že rumenijo. Spomnimo naj, da nekateri kmetje še vedno zamenjujejo koruzo za siliranje s pitnikom, ki je gosto sejana mlada koruza, ki še ne dela storžev, Pitnik se nerad kisa, ima zelo malo hranilnih snovi in ga niti posebno ne priporočamo.
Za uspeh v pridelovanju koruze je odločilnega pomena, kakšna je setev, gnojenje in kdaj bo opravljeno spravilo. V rabi sta dva načina siliranja: siliranje celih koruznih rastlin in siliranje zdrobljenih, oličkanih koruznih storžev, kar so začeli uvajati zategadelj, ker je siliranje celih koruznih rastlin dajalo premalo koncentrirano živinsko krmo.
Takoj je treba povedati, da je za kmetijo edino gospodarno silirati cele rastline. Le na ta način namreč spravimo ves pridelek z njive, in kar je odločilnega pomena, le tako lahko pridelujemo poceni krmo, kar je osnovna zahteva sodobne živinoreje. Če poznamo nekatere ukrepe, lahko tudi pri siliranju celih rastlin dosežemo večjo koncentracijo hranilnih snovi.
Kako? Prvi ukrep je pravilna setev. Nikakor ne smemo sejati preveč gosto. Pri pridelovanju silažne koruze potrebujemo le do 10 kg več semena na hektar kot pri pridelovanju koruze za zrnje. Pregosto sejane rastline ne bi naredile storžev, prav storži pa so glavni vir škroba in škrobnih vrednosti. Koruzo je prav silirati takrat, ko je v voščeni zrelosti. Odločilnega pomena je. tudi siliranje samo. Mora biti nadvse skrbno opravljeno; siliramo le sveže, sočne rastline, ki niso mokre od dežja ali rose. Silirano maso dodobra potlačimo, da se bo v njej čimprej začelo mleč-nokislinsko vrenje.
Inž. M. L.
Št. 16 (1099) — 22. aprila 1971
Stran uredil: JOŽE SPLICHAL
DOLENJSKI LIST
3
Stodvajset hiš bo jeseni dobilo vodo, zato so prebivalci Krške vasi krepko poprijeli za krampe in lopate. Po 60 in tudi več se jih zbere pri delu v jarkih. Vodo bodo napeljali iz brežiškega vodovoda, na katerega se bodo priključili. (Foto: Jožica Teppey)
r
30-LETNlCA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA
D
,J'Iarodni voditelji“ in stari oblastniki so se ob zlomu nekdanje kraljevine Jugoslavije hudo zmotili: da bi se ljudstvo uprlo, o tem ni nihče izmed njih niti sanjal. Edino Komunistična partija Slovenije je bila mogočna združevalna sila, ki je s svojimi najboljšimi voditelji, trdo preizkušenimi v najhujših stiskah, povedla ljudstvo v zgodovinski osvobodilni in revolucionarni boj.
Od nje prižgana bakla narodnega upora ni nikdar več ugasnila. 27. aprU 1941 je skromen začetek enkratnega zgodovinskega razdobja slovenskega naroda: z Osvobodilno fronto je stopil v novo obdobje svojega življenja. — Na sliki: v tej hiši književnika J^osipa Vidmarja je bila pred 30 leti ustanovljena OF slovenskega naroda. (Foto: France Modic)
27. april
(Nadaljevanje s L strani)
OF - KORENINA NAŠE SOCIALISTIČNE DRUŽBE
27. april 1941 je za mali slovenski narod zelo velik zgodovinski dan. Komunisti, napredno krilo sokolov, krščanski socialisti, pomembna skupina kulturnih delavcev in drugi soustanovitelji Osvobodilne fronte imajo nedvomne zgodovinske zasluge za to osvobodilno vseljudsko politično fronto, za slovenski narod in za vse jugoslovanske narode. Se več: Osvobodilna fronta slovenskega naroda je organska tvorba slovenskega proletariata in vsega slovenskega naroda, toda njena vloga, pomen in njeni dosežki ter prispevki za zmago protifašistične koalicije in za neslu-teno rast socializma so oplajali in še vedno z močjo nezadržnUi valov oplajajo dežele daleč prek slovenskih meja.
Miselni tvorci in dejanski ustvarjalci Osvobodilne fronte so postali več kot najčistejši in najcenjenejši odrazi želja in naprednih teženj golorokega, na smrt obsojenega ljudstva, postali so ljudski junaki in znanilci lepših novih dni. Toda vsi zavestni ustvarjalci Osvobodilne fronte so veliki in pomembni zlasti zato, ker so, opirajoč se na pravilno predvidevanje možnosti uspešnega osvobodilnega boja in možnosti zmage socialistične revolucije, povezali vse napredne sile v enotno fronto. OF je bila neprimerno močnejše ljudsko gibanje kot je to lahko politična stranka. Dejansko je OF povezala vse razrede, vse sloje slovenskega naroda, razen najožjega kroga neposrednih okupatorjevih sodelavcev, izprijencev in najizrazitejših zakrknjenih predstavnikov velike gospode. ^
Slovensko ljudstvo je leta 1941 zavrglo svojo izrazito pohlevno nrav in svoj celo hlapčevski priklon. Ponosno, četudi z množico umirajočih, kakor še nikoli kot celota tega ni zmoglo, je to naše majhno ljudstvo dvignilo glavo in pesti in udarjalo povsod, vsak dan in na vse načine po sovražnikih, ki so to slovensko ljudstvo že videli mrtvo.
V političnih vrhovih Osvobodilne fronte je bilo nekaj prvin politične zveze. V osnovah, v množičnem temelju, jc bila OF vedno le enovita vseljudska politična, osvobodilna in v svojem bistvu socialistična zveza. Ljudstvo je razumsko in čustveno' sledilo Osvobodilni fronti, še več: ljudstvo samo je tvorilo osvobodilno tronto in hkrati najzvestejše in naj-prizadcvnejše sledilo svojemu osebnostno šo neznanemu vodstvu.
Ta množičnost in zlitost vodstva z množico je izjemno zgodovinsko dejstvo. Takoj, že v prvih mesecili strašne štiriletne vojne, so frontovci prehajali v množične akcije, v množična dejanja. Narodna zaščita, zbiranje sredstev, obveščevalna služba, navduševanje za borbene dejavnosti, kaznovanje (zlasti moralno) izdajalcev in vojnih dobičkarjev, tiso-
čero oblik praktičnega in nenehnega boja, lastna partizanska vojska in -na drugi strani - str^ in trepet sovražnika so začetni dosežki OF.
V nadaljnjih obdobjih revolucije in osvobodilnega boja se je razvila redna ljudska, slovenska armada. Le-ta je od italijanske kapitulacije dalje štela okrog 31.000 partizanov — borcev, v njeno sestavo pa lahko prištejemo še mnogo več aktivistov, zaščitnikov, terencev, kurirjev, obveščevalcev, oskrbovalcev . ..
Osvobodilna fronta je ustvarila pravo, prvič resnično ljudsko oblast. Na osvobojenem ozemlju je organizirala splošne, tajne volitve v narodnoosvobodilne odbore, ustvarila je (četudi zasilno) šolstvo, zdravstveno pomoč, zagotovila red in oskrbo z najnujnejšimi potrebščinami, organizirala in izvedla je agrarno refonno in ustvarila tudi vse druge prvine socialistične ljudske uprave in zagotovila poglavitne pogoje za politično in vojaško zmago socializ-mr.. V večjih mestih in drugih okupiranih krajih ter območjUi so se prebivalci bolj ravnali po navodilih m odredbah OF, kakor po zapovedih okupatorskih in izdajalskih oblasti.
Sledile so zelo hude preizkušnje. Sovražnik je stopnjeval nasilje, množično je ubijal, posiljeval in zapiral ter mučil ljudi in načrtno uničeval narodovo in zasebno imetje. Ljudstvo je odgovorilo z množičnim junaštvom. Slabiči so bili i^eme. Moralna in politična moč OF se je krepila. Politična organiziranost in trdnost OF je bila osnova tudi za to, da narodnoosvobodilna borba ni bila nikoli bistveno okrnjena, da ni bila nikoli v zastoju, ampak vedno le v razvoju in razraščanju. Njeni aktivisti in borci nikoli niti za hip niso podvomili v zmago. Ljudstvo nikoli ni klonilo - žrtvovanje in množično junaštvo je vedno le raslo. V Osvobodilni fronti organizirano ljudstvo je zmagalo ter doseglo svoje smotre.
Jugoslavija je navidezno, zlasti kot država, leta 1941 povsem razpadla. Kakor Slovenci so sc, četudi v različnih razmerah in pogojih, borili tudi drugi jugoslovanski narodi. Vsak narod je imel svojo armado, svojo ljudsko oblast, svoje politične, kulturne in druge družbene organizacije in forume. Vsi pa so bili vendarle ena sama celota, ena sama trdna in nerazdružena celota. Naša, tedaj še nenapisana ustava, je veljala bolj kot kdajkoli. Jezik, kultura, stvarnost in bodočnost so cveteli v vsakem narodu. Pridružili so sc nam tudi mnogi borci tujih narodnosti. Svoboda vsakega in enotnost vseh sta bili neskaljeni, kristalno čisti.
Po zmagi v oboroženem boju je Osvobodilna fronta pogumno in ustvarjalno nadaljevala izpolnjevanje svojega zgodovinskega poslanstva. Jugodavija kot cclota, kot skupnost jugoslovanskih enakopravnih narodov in narodnosti, kot socialistična in federativno urejena skupnost socialističnih republik, jo silno napredovala in v svetovnih razmerah dosegla neslutcn ugled. Slovenija jc prav tako napredovala in hkrati pri-speviila obilen dele? jugo.slovanski skupnosti.
Toda povojna in sedanja ureditev ne minevata brez hudih težav in pretresov. Velik del težav povzročajo razmere, v katerih živi sodobno človeštvo. Preživljamo revolucionarne spremembe v gospodarstvu in gospodarenju; dokaj uspešen je ta večni boj za zmanjšanje pomanjkanja. Znanost in tehnika odpirata nove, nekoč neslutene možnosti. Vse skupaj zastavlja pred človeštvo nove nevarnosti in čisto nove probleme. Razlike med ljudmi so strahovite: eni se že sprehajajo po Luni, drugi še živijo kakor v kameni, predzgodovinski dobi. Se so sile, ki ne le naključno, po naravnih zakonitostih, grozijo temu ali onemu ali pa celo človeštvu kot celoti.
Tudi Jugoslovani, Slovenci pa še celo, smo izpostavljeni hudim nevarnostim. Mar smo pozabili na nakane velikih sil? 'Mar ne obstajajo več taki, ki bi nas še vedno, če bi to mogli, preselili, izgnali, nas napravili za hlapce? Mar smo gospodarsko že nepremagljivi in tako močno zavedni, osveščeni in kulturni, da znotraj naše dežele ni več problemov in hudih, težavnih nalog? Mar še vedno nismo spoznali in ocenili nove nevarnosti in veliko vrst človeških in človekovih slabosti, ki se razbohotijo, če jih zavestne in organizirane progresivne družbene sile ne krotijo?
SOCIALISTIČNA ZVEZA Z DELOM ŠE NI DOHITELA
OSVOBODILNE FRONTE!
Tako kot je delovala Osvobodilna fronta, ne more in ne sme delovati Socialistična zveza delovnega ljudstva. Pa tudi druge sodobne organizacije ne morejo biti samo nadaljevalke in nosilke tradicij. Toda Osvobodilna fronta je še vedno velika zakladnica naših imenitnih izkušenj in učiteljica za krepitev mnogih izredno pozitivnih lastnosti, nravi in naprednih dejavnosti.
Socialistična zveza je sedaj tudi ustavno opredeljena, ima svoja zelo lepo napisana pravila, ima svoj program. Toda kakšna razlika:
I Osvobodilna fronta je značilna in zgodovinsko pomembna po dejanjih. Napisanih pravil je imela malo; program je bil napisan kratko, toda izvršen je bil tembolj učinkovito.
Socialistična zveza ima imenitne programe, resolucije in pravila, dela pa mnogo premalo.
Rekli bomo: ,JSaj so drugi in drugačni časi." Da. Drugi in drugačni časi so. Toda vedno in v vseh časih se je, če je hotelo zmagati pozitivno, napredno, pošteno in delovno, resnično moralo in se bo moralo boriti zoper negativno, nazadnjaško, nepošteno, leno, lažnivo in nemoralno! Spreminjajo se oblike in sredstva boja. Boj ni le bitka.
Boj za lepši jutrišnji dan naj bi ustrezal razmeram. Je krut, je lahko tudi mil. So demokratične oblike in sredstva brez nasilja in brez prisile. Toda brez boja ni napredka.
Ce kdaj, potem naj se ob pripravi ustavnih dopolnil kot ustavno-pravnega odraza nastajajočih nujnih sprememb v ureditvi federativne Jugoslavije, položaja narodov in narodnosti, delovnega človeka ter vseh njegovih združenj in skupnosti, izkaže Socialistična zveza kot resnično vseljudska socialistična zveza! In naj se ne izkaže Ic z dolgoročnimi programi, pač pa in predvsem s konkretno, jasno, široko, demokratično politično dejavnostjo! Naj se nič Več ne odmika od množice majhnih in žal tudi velikih problemov.
Poreče kdo: „Saj imamo samo-upravljavski sistem in delovni človek, izhajajoč iz položaja in pravic, ki izvirajo iz njegovega dela, bo sam in v svojih združenjih samostojno in po samoupravnih načelili razreševal družbene, podjetniške in druge probleme.“ Prmv tako lahko rečejo sindikati in še drugi. Toda urejena, humana socialistična družba ne more nastati in sc skladno razvijati brez prebudili krčev, trenj, nasprotij in prehudih odmikov od smotrnosti in človečnosti, če vsaj najnaprednejše, najbolj osveščene in najstrokovnejše subjektivne sile ne delujejo dovolj skladno, dogovorno in odgovorno.
SZDL: OD LEPIH NACRTOV
DO Čvrstejšega dela!!
Krepka Slovenija v krepki jugoslovanski skupnosti se je in se bo lahko razvijala le ob enotnosti in pripravljenosti delavcev, kmetov in vseh slojev, ki tvorijo delovno ljudstvo in prebivalstvo naše dežele, ki se v praksi trudi delati dobro v lastno in družbeno korist. V sedanjih, zapletenih razmerah prepogosto dopuščamo več nepravilnosti kot bi to smeli. Kadar se zlahka, brez osebne in kolektivne moralne, materialne in kazenske odgovornosti razrašča negospodarnost, nekultura, nemorala, špekulacija, egoizem in kriminal, se neizogibno krhata pozitivno nagnjenje in delovna odgovornost naprednega človeka.
Zato naj Socialistična zveza postane učinkovitejša opora naprednim silam, posameznikom, skupinam in organizacijam in s tem izpriča privrženost dosežkom Osvobodilne fronte slovenskega naroda. FRANCI KOLAR
PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH
Republika Slovenija: naša država
Med najpomembnejše in dalekosežne novosti, ki jih prinašajo ustavna dopolnila, so^ vsekakor opredelitev novega značaja jugoslovanske federacije ter položaja republik in avtonomnih pol^jin Kosova in Vojvodine. To je tudi bil eden od bistvenih namenov sprememb.
Vsi jugoslovanski narodi so v revoluciji in neposredno po njej znova potrdili, da vidijo svojo prihodnost samo združeni v skupni državi. Odločitev za to ni bila težka, saj je bilo jasno, da bi odcepitev od te državne tvorbe pomenila skoraj zagotovo tudi izgubo narodne samostojnosti, bodisi v tej ali drugi obliki. Združevala jih je zgodovinska preteklost, predvsem pa skupen boj za osvoboditev izpod okupatorja. Razvoj tako nastale zveze jugoslovanskih narodov in narodnosti (ta izraz uporabljamo že vrsto let za narodne manjšine, ki predstavljajo kar pomemben del jugoslovanskega prebivalstva) je šel po vojni sem skozi različna obdobja, ki niso bila vselej rožnata. Pod pritiskom nekaterih političnih sil v Jugoslaviji, predvsem tistih, ki so doživele svoj poraz leta 1966 na znanem brionskem plenumu, je dobivala država čedalje bolj centralističen značaj. Republike so bile na zunaj formalno samostojne, ta njihova samostojnost je bila izražena tudi v ustavi, dejansko pa se je dušila pod pezo moči, pooblastil in pristojnosti zveze.
Razrastel se je centralizem najhujše vrste, držal v rokah domala vso zakonc^ajno oblast, predvsem pa večji del vseh tistih sredstev, ki so jih s svojim delom ustvaijall ljudje. Zveza je s svojimi številnimi organi opravljala tudi veliko tistih nalog in dolžnosti, ki bi jih lahko prav tako dobro in še bolj odgovorno opravljale republike. Povedati je seveda treba, da ležijo vzroki za takšen razvoj tudi v tem, da smo bili pogosto postavljeni pred hude težave, ko smo le stežka zadovoljevali osnovne potrebe ljudi, ko preneka-terikrat fe kruha ni bilo na pretek. Razumljivo je, da takšni časi zahtevajo kar največje združevanje skupnih sredstev, pa tudi moči in upravljanja. Vendar je hkrati res, da to vselej ni bilo nujno ali vsaj ne v takšni meri. Predaleč bi zašli, če bi hoteli razčlenjevati in opisovati, kje vse so tičali vzroki za vse to in katere sile v naši družbi ter iz kakšnih razlogov so poskušale takšno politiko uveljaviti.
POT, KI NI VODILA K CVRSTITVI SKUPNE DRŽAVE
Sadovi takšnega razvoja so bili čedalje bolj zaskrbljujoči. Vsem nam je dobro znano, da je med jugoslovanskimi narodi raslo spoznanje, da to ni pot, ki bi vodila k utrjevanju skupne države, ampak nasprotno k njeni nestabilnosti. Republike so se čutile prikrajšane za svoje pravice, za svojo gospodarsko, nacionalno in politično samostojnost. Vse to je grozilo, da preraste v resne spore predvsem med republikami in zvezo. To spoznanje je bilo pred očmi vsem, ki so se lotili sedanjih ustavnih sprememb. Bistvo tega je zelo globoko izrazil tovariš Kardelj z mislijo, da
„ni demokracije in socialističnega samoupravnega napredka za noben narod, če se vsi narodi v naši skupnosti ne bodo počutili enako svobodne in vame.“
JUGOSLAVIJA: ZVEZA SAMOSTOJNIH REPUBLIK
Prvo med novimi ustavnimi do-[>olnili (XX. amandma) je popolnoma na novo opredelilo tako položaj zveze kot republik in obeh avtonomnih pokrajin, saj pravi, da uvc^avljajo delovni ljudje, narodi in narodnosti svoje suverene (vrhovne) pravice v republikah, v Š^RJ kot skupni državi pa samo takrat, ko to narekuje njihova skupna korist, ryi-hov skupni prid. DaUe določa ta
llBlAVTEtHlStUSTA
Spominska plošča pred hišo Josipa Vidmarja v Ljubljani, v kateri je bil ustanovni sestanek OF
amandma, da je republika država. Izreden pomen teh določil, ki so natančneje dodelana še v drugih dopolnitvah, je jasen že na prvi pogled:
Jugoslavija postaja na ta način zveza samostojnih republik, držav, ki so v celoti same odgovorne za svoj razvoj, svoje gospodarstvo, zakonodajo, za vse tiste stvari, ki sodijo k državnosti, ki so življenjskega pomena za njen obstoj. So nekatere takšne naloge in opravila, nekatere takšne dolžnosti, ki jih bo morala po sporazumu z republikami opravljati tudi v priliodnje zveza, tega se vsi zavedamo. Vendar je bistvenega pomena to, da si teh dolžnosti ne bo izmišljala zveza sama, ne bo si mogla sama prisvajati nekaterih pravic in si nakladati opravil, za katera je niso sogla.sno pooblastile vse republike.
KAJ PRENAŠAJO REPUBLIKE NA ZVEZO?
Ustavne dopolnitve naštevajo naslednje naloge, ki jih republike prenašajo na zvezo, da jih ta opravlja v njihovem skupnem imenu in zaradi skupnih koristi:
zagotavljanje neodvisnosti, varnosti in ozemeljske celovitosti, obramba, zunanja politika, skrb za enoten politični sistem in sistem samoupravljanja, enotni gospodarski trg, usklajevanje enotnega gospodarskega in družbenega razvoja, zagotavljanje temeljnih svoboščin in pravic vsakemu državljanu.
To pomeni nekoliko preprosteje povedano, da ima zveza na skrbi obrambo države in njeno ozemeljsko nedotakljivost; vodi zunanjo politiko, vendar imajo pri tem tudi republike, kot že doslej, pravico, da se povezujejo s svojimi zunanjimi sosedi, da razvijajo z njimi politične, gospodarske in druge stike (kot je znano, Slovenija že dalj časa in uspešno sodeluje s sosednjimi deželami v Italiji in Avstriji). Samo po sebi se razume, da vlada v vseh republikah enak politični sistem (red), saj bi sicer to ne mogla biti več enotna država; pomemben del tega političnega oziroma družbenega reda je samoupravljanje v vseh svojih oblikah. Zveza tudi zagotavlja, da je jugoslovanski trg enoten, da torej ne vlada v vsaki republiki drugačen gospodarski red in da so zatorej republike gospodarsko popolnoma odprte, da ne zapirajo vrat blagu, denarju, podjetjem, delavcem iz drugih republik. Zveza tudi v skupno korist in ob sodelovanju vseh republik vsklajuje gospodarski razvoj ter razvoj drugih življenjskih področij v vsej državi^
Obseg dolžnosti in nalog federacije ter njenih organov se je tako temeljito zmanjšal. To pa pomeni, da bo med drugim odpravljena vrsta raznih upravnih in državnih organov, da bo občutno zmanjšan upravni aparat zveze. Vsi dobro vemo, koliko negodovanja je bilo v republikah, v gospodarskih or^nizacijah in med (judmi na račun birokracije v zveznem centru, predvsem na račun njenega neučinkovitega dela, neživljenjskih rešitev, togega uradniko-vanja itd. Tudi to niso nepomembne stvari, vendar gre še enkrat poudariti, da je prvenstvenega pomena politični pomen nove ureditve razmerij nied republikami in zvezo. Odpadli bodo poglavitni vzroki nezadovoljstva, ki so ga vse republike skoraj brez razlike izražale do politike zveze na mnogih področjih. Seveda pa bo zahtevala samostojnost od republik, da prevzamejo nase večji del vseh tistih nalog in opravil, ki jih je doslej z vsemi svojimi državno-upravnimi organi opravljala zveza. To sicer ni majhna skrb, a le redki so, ki izražajo bojazen, da republike temu ne bodo kos.
TO BO SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV SAMO UTRDILO!
Tu in tam je slišati glasove, da pomeni osamosvojitev republik, njihov novi položaj in „oslabitev** zveze nevarnost za jugoslovansko skupnost narodov. So nekateri, ki vidijo v tem zlo prihodnost Jugoslavije, češ da jo bo samostojnost republik razm^ala ter da utegne postati tako navsezadnje še plen zunanjih sovražnikov. Skhememu razsodnemu človeku ni težko videti, da jc bilo za Jugoslavijo nevarno to, da so sc v njej kopičila nezadovoU-sfva zaradi podrejenega položaja republik nasproti zvezi. C!e dobivajo z ustavnimi spremembami jugoslovanski narodi takšen položaj, ki jih v ccloti zadovoljuje, potem pomeni, da je s tem odpravljen o-snovni vzrok njihovega nezadovoljstva, da izginjajo glavne napetosti in da s tem raste notranja politična trdnost Jugoslavije, sc krepi njena enotnost ter dobiva načelo oratstva in enotnosti novo vsebino.
To pa je tudi najtrdnejše poroštvo za nadaljnje skupno življenje jugoslovanskih narodov in narodnosti.
l.RUDOLI'
DOLENJSKI LIST
Št. 16 (1099) — 22. aprila 1971
f
Tam ob ognju našem si sezimo v roke...
Danes je minilo točno dvajset let, kar je bilo v Ljubljani ustanovljeno Združenje tabornikov Slovenije. Stari ljubitelji narave, skavti, gozdovniki, planinci in drugi, so mu položili temeljne kamne, s tem da so mu določili cilje, ki so jih bili veseli starši in mladina:	;
vzgajati tabornike v dobre člane človeške družbe, buditi ljubezen do socialistične domovine, razvijati partizanske tradicije ter krepiti obrambno sposobnost ljudstva; s taborjenji, z izleti in s pohodi seznanjati članstvo z naravnimi lepotami, pomagati k medsebojnemu spoznavanju mla dine, h krepitvi njene enotnoSti, k poglabljanju bratstva jugoslovanskih narodov ter k borbi /a svetovni mir ...	^
Čez nekaj mesecev je pod vodstvom Toneta Gošnika tudi v Novem mestu začel delati prvi taborniški vod, ki je bil jedro spomladi 1952 ustanovljene Družine gorjanskih tabornikov.
Po 20 letih Člani pr\ega taborniškega voda v Novem mestu, ‘*^otografira3if3|o ustanovnem sestanku takrat nove organizacije v mestu in sploh na Dolenjskem. Danes je med njimi 5 inženirjev, dva zdravnika, trije dipl. pravniki in zasebni mojster-obrtnik. V sredini: prva taborniška delavca \ No\em mestu: Tone Gošnik in prof. Jože Glonar.
„Tudi Rod gorjanskih tabornikov je 30. novembra polagal na občnem zboru obračun svojega dela. Občnemu zboru je prisostvovalo veliko število članov ter 50 zastopnikov šol in staršev iz Novega mesta. Tudi v Novem mestu se je naša organizacija tako močno utrdila, da se je na občnem zboru preimenovala iz družine v rod. Prof. Andoljšek je na občnem zboru priporočil organizacijo vsem staršem, ker je večkrat opazoval tabornike, kako so se na izletu razlikovali od drugih mladincev in mladink... “
Tako je poročal TABOR, glasilo združenja tabornikov Slovenije v 9-10 številki leta 1952.
Kar inako se stori človeku, če pogleda orumenelo fotografijo udeležencev tega občnega zbora, kako stoje pred vhodom v novomeško gimnazijo neki otroci, med njimi pa starši in profesorji, kako nič hudega sluteč gledajo v svet, kako trdno so prepričani v načela, , na katera so pravkar prisegli. Takih občnih zborov ni več, ne pri tabornikih, ne kje drugje. „Kakor lepe sanje spomin bo na te dni. ..“ — tako poje najlepša taborniška pesem in tako se izpolnjuje . ..
Pa vendar vse le ni bilo zaman! Stotine mladih ljudi, ki so v teh dvajsetih letih vstopile v taborniški rod, niso iz njega nikoli izstopile. Ne hodijo več na sestanke, ne postavljajo več šotorov in ne plazijo se več skozi goščavo za tajnimi sledovi — v srcih vseh pa je ostal plamen, skrivnostno močan spomin na taborni ogenj, na tovarištvo in mladost, kijih ni moč pozabiti. To je organizacija, iz katere ni niliče izbrisan, čeprav ne plačuje članarine.
Nekje nad smrekami struškega boršta je prerezal temo oster krik nočne ptice. Vesela pesem Mladih borov iz Celja, ki so kurili taborni ogenj na jasi ob Krki, je utihnila kot bi odrezal. Bilo je slišati klokotanje reke in šelestenje trsa, ki gaje upognila rahla sapi-
ca nad dolino. Tišino je zmotil kratek, top udarec. Nekdo iz kroga pri ognju je skočil proti sredini in nekaj pobral: „Fantje, puščica!“
Priletela je izpod neba. Na njej je bil navit listek:
NOCOJ NAPADEMO. PAZITE NA ZASTAVO! GORJANSKI TABORNIKI
Okrog ognja je završalo. Podvojite straže! Dva najstarejša fanta naj spita v gospodarskem šotoru! Taborovodja naj zloži zastavo pod svoje vzglavje! Pogasite ogenj!
S skale nad taborom pa so neslišno zdrsele v gozd tri postave. Zadnja je imela v rokah lok in tul za puščice čez ramo.
Po kratki zmedi, ki je navzlic vsemu nastala okrog pol treh zjutraj v taboru Mladih borov, je izginila zastava izpod taborovodjinega šotora. Samo za trenutek je pogledal skozi vhod šotora, kaj se je zgodilo, in ko se je obrnil, je bilo zglavje prazno! Zaklical je preplah, prepozno . . .
Več kot 2000 ljudi se je zbralo okrog tabornega ognja na 11. zletu ZTS na Ostrožnem leta 1954. To je bil taborni ogenj z velikim programom. Napovedovalec je naznanil dolenjsko točko. Visoki plameni grmade so še poudarili ognjevit ritem trobente in bobna. Beethovnov Turški marš! Kdo bi mogel pozabiti polet plesalcev, ki so v divjem galopu pridrveli do pasu goli, s turbani, z zlatimi ščiti in handžaiji iz teme skozi presledek med gledalci. Skoraj tri mesece je.vadil prof. Dobovšek to skupino. Uspeh ni izostal: razigrani janičarji so tako navdušili prisotne, da so ploskali in vzklikali kot v pravi areni. Janičarji so morali ples ponoviti. Plesali so strastno in zagnano, tako da jim je proti koncu že zmanjkovalo moči. V tretje ga navzlic vztrajnemu ploskanju publike niso mogli ponoviti.. .
Tabor v Košcu ob Kolpi Je bil najhujša preizkušnja znanja, vztrajnosti in tovarištva. Vso taborno opremo, ki so jo pripeljali na dveh velikih džem
(L
sih, je bilo treba prenesti na ramah čez deročo Kolpo na taborni prostor, do kamor ni bilo ne mostu ne ceste. S taborniki je šotorilo tudi 60 medvedkov in čebelic (najmlajših članov). Pohodi v divjo in skrivnostno okolico, zahtevne terenske in nočne vaje, prijateljstvo s prijaznimi domačini, Belokranjci tostran Kolpe in Hrvati okrog Košca, so prinesli temu taboru naslov najboljšega v vsej zgodovini odreda. Vsi težki trenutki, kot postavljanje tabora v 3-dnevnem nalivu, reševanje broda z medvedki in čebelicami, ki ga je narasla Kolpa nesla proti nevarnemu slapu, tavanje skozi pragozd pod Cmo glavico in divje živali, ki so dodobra prestrašile nekaj nočnih stražarjev, ko so prihajale pit k tabornemu izviru — vse to je tovarištvu in zvestobi dajalo novih moči.
Še 500 metrov ... še 400	.	še
350 .. .
Šlo je za dragocene točke na taborniškem mnogoboju v Kumrovcu. Naša ekipa bi v orientacijskem krosu lahko prevesila zmago na stran Novo-meščanov. Leto za letom sta se sreča in z njo prehodni pokal selila iz rok Rodu temnega hrasta (Hrastnika) v novomeške šotore in narobe. Dvajset ekip iz vsake slovenske enote je tekmovalo v taborniških znanjih za to najvišje priznanje; najhujša nasprotnika sta bila prav Hrastnik in Novo mesto. Hrastničani so takrat v krosu startali pred nami in ko je nekdo od njih vprašal:
„Fantje, imamo uro? “ je eden od našili hitro zabelil:
„Kaj boste z uro, koledar vzemite s seboj . ..!“
Zdaj pa . .. šest kilometrov teka z vmesnimi nalogami smo že imeli za seboj ... še tristo metrov .. .
Branko se je zgrudil: ,,Ne morem več!“ Nesli smo ga zadnjih tristo metrov in ga sami že popolnoma izčrpani z zadnjimi močmi privlekli skozi cilj.
Zmaga je bila naša.
Cez dve leti pa še pokal v trajno last!
ulice nadzorovale taborniške patrole, več kot stotim „okupatorjevim agen-tom“ ne bi mogla uiti niti miška! Čeprav so vedeli,, katera poslopja bodo napadli „ilegalci“, čeprav so imeli osebne opise teh ljudi — najbolj zvit diverzant iz „partizanskega pod-zemlja“ je nalogo uspešno izpeljal.
Novomeška akcija ,41egalec“ je postala po vsej Jugoslaviji priljubljena taborniška igra, v Ljubljani jo organizirajo vsako leto v počastitev dneva OF. Tudi „Partizanski kurir“, ki mora iz ostro zastraženega mesta odnesti pošto na osvobojeno ozemlje in „Vohun F“, ki mora sovražniku pred očmi neopaženo fotografirati važne objekte ali dogodke, nato pa v skritem kotičku (npr. stranišču) razviti film in ga prenesti iz okupiranega mesta v gozd, sta partizanski igri, ki vzgajata mlade ljudi v spretnostih ljudske obrambe, hkrati pa tako učinkovito obujata tradicijo NOB, da jih malo katera prireditev lahko bolj.f„Kurir“ in „Vohun“ sta patent novomeških tabornikov, ki so ju tudi prvi izvedli.
Kaj vse niso poskusili gorjanski ta-bornii v teh dvajsetih letih! Peš so se odpravili po poti delegatov 11. zasedanja AVNOJ v Jajce, skoraj vsako zimo taborijo v snegu, čeprav zdrkne živo srebro globoko pod ničlo, veslajo v sandolinih po najbol^Jivjih brzicali Kolpe od Osilnice do Starega trga in čez slapove Krke mimo Zagradca in Šmihela, taborijo na vseh koncih Jugoslavije od Lesc do Ohridskega je-
zera, od Maribora do Kaštel Sučurca, organizirali so mladinsko delovno brigado, delali opeko v Zalogu, spravljali seno nad Gačami, pogozdovali Ragov log, obiskali so domače spomenike NOB, grobišča, bolnišnice in baze, bunkerje in tiskarne, poslušali stare borce in borke na tabornih ognjih od Podstenic do Bizeljskega, od Frate do Bučke in Tanče gore, markirali poti do najskritejših partizanskih zanimivosti, improvizirali napade in bitke, prihajali na partizanska srečanja, prehodili so Rog in Pohorje, Gorjance in Triglav, postavili dve kladari na Otočcu in Gorjancih, izdajali več let tri svoje časopise, udeležili so se vseh jugoslovanskih in slovenskih taborniških akcij...
Težko je na tako majhnem prostoru opisati vse, kar so počeli dvajset let. Nemogoče je prešteti vse vodove sestanke (poprečno jih je v odredu 10 na teden!), saj niti podatkov za vse tabore nismo mogli zbrati. Kako naj zmerimo tisoče kilometrov, ki so jih prehodili vsi novomeški taborniki skupaj na izletili in pohodih? Koliko tabornih objektov so postavili, koliko ročnih del naredili? Kolikokrat je za-vihrala zastava nad glavami, kolikokrat je zaprasketalo brinje vrh svečane pagode? Koliko ljubezni do narave, do ljudi in življenja je ostalo v teh srcih?
Morda pa le spet prihaja čas, ko bomo vsi iskreno "vzkliknili, kot takrat na prvem občnem zboru:
S PRIRODO K NOVEMU ČLOVEKU!
M. MOŠKON
Ljudje, ki so se ta večer sprehajali po novomeškem trgu, so se zdrznili. Pod muzejem pri Kapitlju je odjeknila eksplozija. Mesto je bilo že tako nekam vznemirjeno, čeprav ni bilo videti nič nenavamega. Pa vendar so vse
Zadnji letnik novomeškega in Straškega taborniškega rodu na lanskem taboru ob moiju. (Foto; M. Dobovšek)
Ko so novomeški taborniki za postavitev lastnega doma organizirali mladinsko delovno brigado, so poleg delovnega in običajnega tabornega pripravili tudi poučni in športni program. Največ zanimanja je bilo seveda za učenje v vožnji z mopedom.
Samostojno življenje v naravi zahteva mnogo znanja in izkusenosti. Tisoč spretnosti, ki se jih nauče taborniki na sestankih na prostem ali v sobi, jim bo koristilo v vsakodnevnem življenju in ob izjemnih priložnostih. Sposobnost opazovanja, sklep<uija, telesna vzdržljivost in iznajdljivost, kijih nudi taborniška vzgoja pravzaprav mimogrede, so veščine, kakršnih mlademu človeku ne more dati nobena druga organizacija. Na sliki: medvedki in čebelice pri „branju“ gozdnih sledov. (Foto: M, Moškon)
Bf	*	i	®	i	|§
K	to	IŠF	^	Usi	§§>	§||
| J I J 1	P	J
I	- 1	i I k : 1 1 i
'<M	'^%:&i,>-	■■"
■ MMC m liji   m-,
^ Otvoritev v Banjaluki
Tudi v Škocjanu $e letos
-	.	.	,.	v	*	~	.	.	. .
Lani s« slovesno odprli šoto v Banjaluki, vejili so« otroci za novomeiki občinski praznik, ko so v Smarjet* dobili novo iolo; start rn ienicam so tekle solze, k o^ sc
vso te štiri sole* Nekaj tiso* dolenjskih iolarjev se bo spet preselilo iz temačnih zgradb in ve&zmenskega pouka v moderne sole z dopoldanskim poukom.
^ Pionir se zaveda, kako pomembna je gradnja io!*
Veselje ob novi soli
Sola v Brežicah ^
To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami!
tistega ^ lanskega dne
I Nezakonska mati
^	„Vidva se imata pa zelo rada!“
p	S temi besedami sem se približal mladi materi, ki je z otrokom v
^ naročju čakala na avtobus. Opazoval sem, kako se ji je mali ne-
# bog^enček skušal dobrikati. Z negotovo ročico je iskal zdaj nos, zdaj ^ uho, mamica mu je nastavljala le usta in se mu smehljala. Gledal jo je ^ vpni^joče, kot da ne more razumeti, zakaj mu nagaja in ne dovoli, ^ dia bi jo pocukal za uho.
#	Videl sem že veliko podobnih primerov, a so šli nekako mimo ^ mene. Med tema dvema pa je bilo nekaj več, nekaj lepš^a, skriv-^ nostnega, nekaj, kar je bilo samo njuno. Prvi h^ sem pomislil:
4 ,3rečno poročena! “
^	Videl sem, da sem jo s svojimi besedami zmotil. Verjetno ni doslej
5 še nikoli sU^a podobnih besed priznanja. Morda je že dolgo čakala ^ na trenutek, ko bo lahko pred svetom pokazala svoje dejanje kot lepo ^ in plemenito.
^	Bil sem ji tujec, pa vendar mije zaupala svojo preteklost. Povedala
^ je, da je pač nezakonska mati. Verjetno sem jo čudno pogledal, ker je ^ n^aljevala:
^	„Ali mi ne verjameš? “
#	Skoraj nisem mogel verjeti,	da je lahko tako prikupna,	srečna in
^ polna življenja in da na njenem obrazu ni videti sledu solz, razočara-^ nja in krivde.
^ ,.Veš, sedaj sem z njim tako srečna," je dejala. „Zelo je priden."
# Verjel sem ji. Vsak je lahko opazil, da je med njima velika ^u-^ bežen.
5 Bila je prepričana, da je fant, kiji je govoril o ^ubezni, samo njen. ^ Ko je poznala, da bo mati, je fant postajd vedno boy čuden in ^ začela je dvomiti, če nima še katere druge. Po naključju je izvedela, 5 da je njen sum upravičen. Ob neki priložnosti sta se pogovorila.
^	„Videti si zamišljen," mu je	rekla. „Kaje s teboj zadnje	čase? Ali
^ si bolan? Vse vem. Ne bi bila	rada v tvoji koži. Vzemi njo,	če jo pač
^ ljubiš. Ne skrbi zame in za otroka! Tudi brez tebe bo zrasel. Ne ^ poznaš me, sicer ne bi ravnal tako, kot si. Nisem bila deklica, s katero ^ si se igral. Bila sem ženska in sem vedela, kaj delam. Zato bom tudi ^ sama nosila vso težo prevare. Takega, kot sem te spoznala sed^, ^ nisem nikoli Rubila!"
5 Ljudje so napisali romane o njih, ki so v podobnih razmerah tonile 0 v morju solz ali obupa ali pa so svoje otroke puščale na pragu hiše in se celo z dojenčki v naročju poganjde v valove umazanih rek. Sprašu-^ jem se, zakaj molčimo o tistih, ki so drugačne. Mar niso vredne 5 besed? Naviino jim privoščimo le tiste, lu se nam zdijo najbolj ^ bon^Uetne, pa še vedno predobre za „gešnico".
^ sama bi morala napisati te vrstice. C!e bi jih napisala tako, kot jih ^ je pripovedovala, bi povedala veliko več. Vem, da je preskromna, da 5 bi storila kaj takega, toda njene besede so bile tako lepe, daje prav, ^ če zanje zve več ljudi. S svojim plemenitim dejanjem je pokazala, da
# iŠ prav tako lepa z otrokom v naročju kot brez iyega in prav tako ^^-^vr^na zaupanja in ljubezni.
J Morda bo prebrda te vrstice, morda jih bo shranila in jih nekoč ^ prebrala otroku, dajo bo laže razumel in bo nanjo ponosen,
#	IVAN	SKOFUANEC,
J	Leskovec
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
ANICE MIKEC z Malega Slatnika
se iskreno zahvaljujemo dr. Janžekoviču za njegovo požrtvovalnost, zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka, sosedom, posebno družinam Stejkovec in Kalin za vsestransko pomoč, darovalcem vencev in cvetja, gospodu župniku in vsem, ki so jo spremiU na njeni zadi\ji poti do tihega doma.
Žalujoči: bratje in sestra z družinami in dnigo sorodstvo
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil nepozabni mož in oče
IVAN SLAPŠAK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ići so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo sc tudi podjetju Itas, Rudniku Kočevje, upokojenskemu in kegljaškemu klubu za podarjene vence, pa tudi sosedom in sovaščanom. Se pose^j smo dolžni zahvalo dr. RupnDcu, tovarišem Ojstrežu, Hrib^u, Lavriču in tovarišema Figaiju in Kužniku za poslovilne besede. Se enkrat iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Justina, sinovi Ivan, Marjan in Stanko ter drugo sorodstvo
Ob tragični in nenadomestljivi izmbi našega skrbnega moža in očeta
JOŽETA PECAVERJA iz Podhoste 8
se iskreno zahva^ujemo sorodnikom, znancem, prijateljem ter vaščanom Podhoste. Posebna zahvala Jožetu Serdiju, Francu Medicu in Ak>jzu iz Meniške vasi, Rud^u Za-midi in Ivanu Serc^u, ki so v tako težkih trenutkih priskočili prvi na pomoč. Zahva^ujemo se tudi duhovščini iz Dolenjskih Toplic ter pevskemu zboru, za podaijene vence Novolesu, GG Straža ia ostalim, ki so nam izrekli sožalje, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. vsem skupaj še enkrat prav iskrena zahvala.
Zahijoči: žena Ana, sin Jože z ženo, Tine z družino, Ivan in Stane ter hčerka Marica z družino, sestra Marija in drugo sorodstvo
O božji bradi in novomeških osnovnih šolah
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba mama in stara mama
NE2A LUŠINA iz Bele cerkve
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pomoč, darovalcem vencev ter cve^a in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku tov. Pipa za poslovilne besede in pevcem iz Bele cericve ter gospodu župniku za spremstvo in obred ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Se enkrat prav lepa hvala.
Žalujoči: sin Franci, hčerka Milka, Anica in Neži z družinaiAi
Ob boleči izgubi naše ljube mame in stare mame
MARIJE HUSiC iz Ostroga
se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so med njeno boleznijo in ob njeni smrti z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, jo spremili do zadnjega počivališča in ji poklonili vence in cvctje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu, Ki so se več let trudili, da bi ji vrnili zdravje. Posebno zahvdo izražamo dr. Vjekoslavu Frlanu iz K^ stanjevice, ki jo je celo desetietje redno obiskovd in ji lajšal trpljenje v času njene težke bolezni. Iskrena hvala kolektivu Iskre, Društvu upokojencev in ZB Šentjernej za vence in spremstvo na zadnji poti, prav tako go^odu župniku. Prisrčna hvala vsem!
Žalujoča hčerka Marija, por. Žnidaršič, zet Jože in vnukinja Silvica
Ob prerani smrti naše ljube mame
MARUE ŠALEHAR iz Ločne
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, darovalcem vencev in šopkov cve^a ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Savlju in ostaUm zdravnikom ter medicinskemu in strežnemu osebju novomeškega kirurškega oddelka. Lepa hvala sodelavcem, upravi in sindikalni podružnici Oba Novo mesto za podarjene vence in pomoč, sodelavcem in sindikatu tovarne zdravil Krka, sodelavcem občinskih zaporov v Ljubljani in Ivanovim sosedom, gospodu
Bog je najprej sebi brado ustvaril, v perspektivni plan pa je razvrstil stvarjenje raja za driige. Trnje in osat po poljih, vinogradih in koše-ničic^, ki ju človeški rod še dandanes v potu svojega obraza puli, cuka in puka, nas spominjata, da Bog svoje obljube do dandanašnjega dne še ni izpolnil. Izgovarja se sicer na izvirni greh, vendar ga imam močno na sumu, da mu je prejkone zmanjkalo ilovnatih sredstev.
Take in podobne misli so se mi pletle po glavi po poslednjem zboru volivcev Nad mlini Beseda je tam stekla tudi o novih osnovnih šolah.
In pojasnila nam je tovarišica ravnateljica s šmihelske osnovne
Družine nič ne podpira!
Lani v decembru smo brali v Dolenjskem listu o Leopoldu Mikliču, bivšem davčnem izterjevalcu iz Šentjerneja, ki je bil obsojen zaradi prisvajanja tujega denaija. V zadnjem odstavku tega poročila je pi-sdo, da Miklič skrbi za dve družini, pa se ljudje ^rašujejo še zdaj, odkod ti družini, za kateri naj bi skrbel.
Kot obtoženčeva žena izjavljam, da Miklič ne skrbi za svojo fužino, saj ima že 20 in 21 let stara sinova, jaz pa sem tudi v službi. Razen tega Miklič že več kot tri leta ne živi s svojo družino. Polde Miklič je že poleti 1967 hodil k takrat 16 let stari Martini Slak, ki je bila v službi v gostilni Recelj v Šentjerneju; pozneje, vendar še isto leto, je Slakova tisto službo pustila in živela pri Poldetu Mikliču, ki se je preselil v fotografski lokal. Martina Slak je bila brez službe do 1970, nato pa se je zaposlila v šentjernejski ISKRL
Ko se je Polde Miklič odselil od svoje družine, je dajal denar le mlajšemu sinu do 18. leta, to je do decembra 1968; starejšemu sinu, ki je medtem služil voja^ rok, pa ni dal niti pare. Da je to resnično, jamčim s svojim podpispm.
MARIJA MIKLIČ, Šentjernej 138,
Rudi ima ie milij'on starih dinarjev
Za invalidski voziček Rudija Žlajpaha so v preteklem tednu pri blagajni našega lista prispevali:
Francka Dular iz Novega mesta SO din, Lojze Medle iz Amberga v Nemčiji 20 din, delavci obrata TDP v tovarni NOVOLES v Straži 238 din (pobiral je Drago Nikolič), Milka in Miha Jakše iz Betzdorfa v Nemčiji 100 din, kolektiv občinskega sodišča Trebnje 120 din, Štefka Burja s Senovega 30 din, Leopold Lovšin iz Ravensburga v Nemčiji je med prijatelji zbral za Rudija 35 mark, za katere smo dobili v banki
142,05	din; neimenovana iz Novega mesta 50 in, vaščani iz Gornje Straže (pobirala je tov. Marija Aš) 970 din, Fani Somrak iz Novega mesta 10 din.
Podmladkaiji Rdečega križa v 4. razredu osnovne šole narodnega heroja Martina Kotarja v Šentjerneju so zbrali med prebivalci Šentjerneja in okoliških vasi 931 din; največ prispevkov so zbrali učenci Barbka Močivnik, Vesna Metelko, Ervin Mle-kuš, Jožica Bele, Majda Colarič in Marija Luzar.
Na žiro račun Dolenjskega lista je neimenovana darovalka iz Domžal poslala 20 din.
Do ponedeljka opoldne je imel Rudi Žlajpah na svoji hranilni knjižici na DBH že 10.348,20 din. -Vsem darovalcem: iskrena hvala!
DOLENJSKI LIST
šole, da bomo prihodnje leto zastavili pouk v eni sami izmeni in se s tem menda postavili na prvo mesto v Sloveniji, kajti drugje bojda še povsod delajo na dva šihta, Razmejili in zakoličili so tudi nove šolske okoliše in vse je bilo že videti v najlepšem redu, ko je nekdo spro^ ^rašanje, kako bo zdaj z otroki iz Ždinje vasi in menda še iz nekaterih zaselkov više v hribu, ki vsak dan po
15	km pešačijo do šole in domov.
Prva reakcija je bila seveda, naj se občani Nad tnlini brigajo predvsem za svoje mline ter puste probleme drugih lepo pri miru. Toda vse kaže, da temelji socialistične morale poženejo zunaj šol globlje korenine kot tam, kjer jih poklicno in po službeni dolžnosti zasajajo in utrjujejo, in občani so pletli dalje.
Tovarišica ravnateljica je potem pojasnila, da o teh vaseh zares še niso kaj dosti razmišljali, da pa zdaj bodo, vendar se kaj posebnega ne bo dalo storiti, ker bi bil ob eventuel-nem prešolanju teh hribovskih otrok ogrožen obstoj otoške osnovne šole, k^or zdaj hodijo.
Ker sem bil malce v dvomih, če je res tako, sem kasneje povpra^ za dodatne informacije po telefonu na pravo mesto in izvedel, da je tista o ogroženem obstoju Otočca iz trte izvita.
Potem smo izvedeli še, da teh otrok sicer ne vozijo na Otočec v šolo zaradi slabih potov, čeprav zakon to občini nalaga, vendar tega zakona tako ali tako nikjer v Sloveniji še niso izpolnili in čemu bi bili
?Dtem tankovestni v Novem mestu, ako približno je pojasnil predstavnik občine.
Ostalo je pri obljubi, da bodo o teh otrokih se razmišljali, da pa so tako v planu pri drupi fazi gradnje šole v Bršljinu. (Tedaj se mi je prvič pojavila pred očmi častitljiva dolga, bela, skodrana božja brada.)
Nato sem sam vprašal, kakšni so načrti za šolanje Ciganov. Zvedeli smo bili namreč predtem, da občinska skuj^čina v svojem proračunu za problematiko Ciganov ni namenila nobemega denarja. Pa je spet na poti huda ovira. Cigani ne pošiljajo otrok v šolo menda že dlje časa (tega bo že kakih dva tisoč let) in tako se je nabralo nepismenih šoloobveznih okoli 80 samo v novomeški okolici. Žal pa so precej enakomerno razporejeni v starostne skupine od 7. do 15. leta in bi jih bilo težko posesti vse na en^e stolčke. Zato za letos ni predvidena kaka obsežnejša akcija za všolanje Cigančkov (celo sedemletnih ne), čeprav jim formalno seveda nihče ne brani hoditi v šolo. Zdi se mi, da je bilo v Prekmurju in celo drugod po Dolenjskem v tem smislu storjenega dosti več. Brez šolanja, ki bo najbrž moralo biti malce specifično za te otroke, ne veijamem, da bi se dale te reči spodobno urediti. Dolenjski list se je duhovito vključil v reševanje te problematike v prvoaprilski izdaji v članku o genocidu.
Joj, saj sem spet na zboru volivcev. (Božja brada pa meje že vsega opletla in obrasla in kar omotičen m betežen sem že od sladkih obljub.)
Da, da, kaj bo zdaj v čudotivo urejenem osnovnem šolstvu z malčki iz posebne šole v Šmihelu, Da, tovariši, za reševanje te problematike pa smo se zavzeli v petletnem načrtu. Za to šolo predvidevamo novo zgradbo, kjer bosta internat in šola skupaj. Vsakršno parcialno reševanje te problematike bi bilo zaradi improvizacije škodljivo. Ce pa že nikakor ne bo šlo drugače, bi morda lahko ta šola dobila za popoldanski pouk na voljo kako učilnico v šmihelski osnovni šoli. (O ljubi Bog, kakšna ganljiva skrb! Zadušil me boš s svojo brado.)
Res je sicer, da bi se začasno to
dalo reševati na humanejši način. Recimo takole (povzetek nekega formalnega predloga):
Hiša, v kateri je zdaj urejeno podaljšano bivanje učencev osnovne šole Katje Rupena, naj bi "bila internat posebne šole, pouk pa naj bi bil popoldne v šoli Katje Rupena. Internat srednjih šol v Šmihelu bi lahko povečal svoje zmo^jivosti, ki so kritično majhne.
Seveda bi se po petih letih posebna osnovna šola najbrž še vedno rada preselila v nove prostore.
Ali bi lahko slišdi pripombe k temu predlogu?
In ko smo že pri varstvu. Neka tovarišica učiteljica je pojasnila, da so v oddelku za podaljšano bivanje zlasti v nižjih razredih predvsem otroci premožnih staršev. (Menda so nedavno tega otroci preštevali tiste, ki imajo doma po dva avtomobila.) Otroci vozači pa morajo na šolo čakati v kletnih prostorih osnovne šole Ke^e Rupena brez kakršnegakoli varstva in menda v ne pretirano
Erimemih okoliščinah. Tudi oster omentar na take pripombe, ki so gotovo opravljanje, in njihov popoln demanti bi sodil v časopis.
Naj povzamem. Mali bogovi (tako se imenujemo Novomeščani že nekaj časa) smo dobro poskrbeli za šolanje svojih otrok (če ne morda celo najbolj v republiki). Pozabili pa smo na hribovčke (pešce in vozače).
Darilo bratu v Avstralijo
Pred kratkim je naš dolgoletni naročnik in zvesti prijatelj Dolenjskega lista Stanko Vidoš iz Stražnjega vrha pri Črnomlju poslal svojemu bratu Jožetu v Avstralijo takole pismo:
,J)r^ brat, ne smem več odlašati z naročilom našega priljubljenega domačega ča^pisa, ki izhaja že, dolgo vrsto 'let. V domovini sirib Z' Dolenjskim listom zelo zadovoljni, upam pa, da tudi Ti ne boš nad njim raz- • očaran. Danes sem Ti ga naročil in plačal za leto dni vnaprej. — Ko pišem te vrstice, mislim na Tebe in Ti želim vse dobro za nedavni god, iz srca pa Ti vsi domači želimo vse najboljše in skorajšnje svidenje! — Lepe pozdrave ti pošilja brat STANKO VIDOS z družino."
Tako je ustregel Stanko Vidoš bratu Jožetu, ki živi že 30 let v Avstraliji in ki ga letos željno pričakujejo na obisk v stari domovini. Vsak teden prinaša zdaj časnik tudi Jožetu Vidošu v daljno Avstralijo novice z rodne grude. Cesar ne more narediti Stankovo pismo, opravi namesto njega naš domači list. Nad 900 stalnih naročnikov ima naš tednik v 28 državah po vsem svetu.
na Cigančke in na tiste malčke s posebne šole. Zanje imamo poln cekar obljub. (Ce se v božji bradi ne bom zadušil, upam, da me bodo pokončali ogenj in žveplo in srd, ki mi ga bodo zlili na glavo vsi, ki sem jih opravljal.)
JANEZ FERBAR, Novo mesto
Uidi na cesti smo ljudje...
Marjan Brenčič je 30. marca peljal v Zagreb izdelke ljubljanske tovarne Kolinske. Na pot se je odpravil kmalu po polnoči, tako da sta kazalca na uri kazala že 1.30, ko je prispel na Čatež ob Savi in ustavil.
Ko je stopil iz kabine, da bi se malo pretegnil, je zavohal neprijeten dim. Pregledal je vozilo in se zgrozil: med kabino in kesonom je gorelo. Ni pomišljal, kaj mora napraviti; v kabini je odpel pripravo za gašenje, jo naravnal proti ognju in pritisnil. Pena je udarila iz aparata, vendar ognja ni zadušila. '
Voznik je ves obupan poklical brežiške gasilce, vendar ti tovornjaka niso mogli več rešiti, ko so prispeli na kraj nesreče. Tovor, keson, zadnji dve gumi in tapecirani deli v kabini so medtem že pogoreli. Z gašenjem pa so preprečili še večjo škodo.
Po mnenju komisije je ogenj nastal zaradi kratkega stika na električnem kablu, ki je spajal dele vozila.	n.	n.
Še: praznik le za izbrance?
Na članek pod naslovom „Trebelno: praznik le za izbrance? ", ki je bil objavljen na tej strani 15. aprila, dajem naslednji odgovor:
Res je, da smo za dan žena praznovali tudi na^Trebelnem, toda ne za družbeni denar, marveč na svoje stroške. Nekateri so prinesli vino in kaj za pod zob, tako da smo se ob prigrizku lahko skupno poveselilL Ni res, da je bilo povabljenih samo šest parov, na praznovanju nas je bilo približno 20, med njimi tudi nekaj ,mučenikov".
Prav bi bilo, da bi žena, ki je dala članek v časopis, podpisala sama sebe, ne pa drugo osebo, ki ni prav nič kriva. Na koncu naj še poudarim, da bi bilo prav, ko bi vsako leto priredili podobno slavje v vsaki vasi, seveda ne za družbeni denar. Dodam naj še, da ni bilo na Trebelnem na praznovanju noben^a odbornika. Menim tudi, da se morajo tisti, ki širijo neresnične vesti, popreje o zadevi prepričati.
ANTON KLEMENCiC, Trebelno 7
ZAHVALA
Ob prezgodnji, tragični izgubi ljubljenega, nadvse dobrega moža. očeta, brata, strica, sina
JOŽETA VERBIČA
rudarja iz Krmelja
.se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se za ves trud in pomoč rudniku Hrastnik, upravi zasavskih premogovnikov. METALNI Krmelj in sosedom. Posebna zahvala sedanjim in nekdanjim delovnim tovariSem. steklarski godbi Hrastnik, pevcem »Svobode« iz Krmelja, govornikoma za ganljive poslovilne besede in za izkazane najviSje rudarske časti. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, &e enkrat iskrena hvala. Zahvala gospodu župniku za obrede.
Žalujoči: neutolažljiva žena Ana s hčerkicama Jožico in Anico, mama Marija, sestre Fani, Darinka, Mici, Pepca in drugo sorodstvo
IZREDEN USPEH ŠTTRIMESECNE AKCIJE MEiD NAŠIMI NAROČNIKI
Jelka l^vrič odhaja na zdravljenje!
Kolektiv IMV iz Novega mesta bo prepeljal Jelko Lavrič na zahodnonem-iko kliniko s svojim sanitetnim kombijem — Doktor Hans Selzer pričakuje naio bolnico v nedeljo, 25. aprila 1971— Jelko spremljajo najboljše želje in pričakovanja vseh naših bralcev in prijateljevi
čili zavedni bralci in naročniki na-ibga lista.
V	zadnjem tednu je na žiro račun našega lista poslala neimenovana darovalka iz £>omžal za Jelko 20 din.
župniku za opravljeni obred in vsem, ki so našo Uubo mamo spremiU na zadnji poti. & enkrat prav k;pa
Žalujoči: otroci z družinami
V ponedeljek smo dobili odgovor na naSe zadnje pismo, ki smo ga 8. aprila poslali dr. med. Hansu Selzeiju, lastniku zasebne klinike za multiplo sklerozo v Schoenmuenzachu (Sdiwarzwald). Dr. Selzer se je zahvalil našemu uredništvu za sodelovanje in trud, ki smo ga vložili v ,4obro stvar ter v interesu nmogih tilnikov, ki v Jugoslaviji bolehajo za multiplo sklerozo**, kot piše v prijaznem odgovoru, s katerim nam je svetoval tudi najkrajšo pot čez Muenchen in Stuttgart do klinike v Schoenmuenzachu. V soboto zjutraj bo Jelka odpotovala v Zahodno Nemčijo, kamor jo bo peljal sanitetni kombi kolektiva IMV iz Novega mesta, spremljala pa jo bosta njena mama in predstavnik našega lista.
Zelje več tisoč naših naročnikov, prijateljev in številnih bralcev Dolenjskega lista se začenjajo uresničevati: v nedeljo bodo Jelko sprejeli na prvo trimesečno zdravljenje na zasebni zahodnonemški kliniki. Želimo ji vse najboljše in najlepše!
Vemo, da ji bo hudo, ko se bo v
nedeljo poslovila od mame in ostala na zdravljenju v lepem kraju sredi čudovitih gozdov znanega Schwarz-vvalda. Upamo, da bo zdravljenje uspešno, kar ji iskreno želijo mnogi, premnogi, ki so zadnje mesece spremljali človekoljubno akcijo, ki jo je sprožilo uredništvo našega lista.
O	poteku zdravljenja bomo bralce seveda že čez kratek čas obvestili, čeprav seveda ne bi bilo pravilno, da bi čez noč pričakovali čudež! Huda bolezen je v 17 letih zapustila na Jelki težke posledice, z nemške klinike pa so nam že prvič pisali, da bosta potrebni dve zdravljenji po tri mesece.
Akcija našega lista je izredno uspela. Do danes so zbrali naši bralci, naročniki in prijatelji za Jelko že več kot 75.000 dinaijev, pri čemer je bilo nad 90 zbirk v raznih vaseh, mestnih naseljih in tovarnah. Pi.sali smo tudi, daje Jelka od svoje zbirke podaiila za invalidski voziček Rudiju Žlajpaliu v Žužemberku 2000 din. Zbiranje denarja za Jelkino zdravljenje je prav gotovo eno izmed najlepšili človekoljubnih dejanj, ki so jih s .svojimi odprtimi srci uresni-
-	Pri blagajni DL pa so za Jelko prispevali: Jože Jelovčan iz Aaraua v Švici nam je prinesel 100 švic. fran-
kov, za katere smo dobili v banki 339,60 din. Ta denar so prispevali dekleta in fantje iz Aaraua in okolica: Vida Česen, Miro Česen, Jule Vidm^, Peter Tomšič, Nande Se-mečnik, Miha iz Loma pri Tržiču, Darinka Luzar in Jože Jelovčan. Leopold Lovšin iz Ravensburga je zbral med prijatelji za Jelko 35 mark, za katere smo dobili v banki 142 din..
Za stroške sobotnem potovanja Jelke in njene mame v Nemčijo smo za nakup deviz izplačali z Jelkine laijižice njeni mami 960 din (kolektiv IMV in Dolenjski list bosta sama utrpela stroške potovanja v Nemčijo in nazaj). Zaradi tega je imela Jelka v torek opoldne na svoji hranilni knjižici zbranili 72.013,33 din. Vsem darovalcem: iskrenu hvala!
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
VSA RESNICA R. Garaudyja
Kot 14. knjiga priljubljene zbirke PRIČEVANJA je pred kratkim izšlo znano delo francoskega filozofa ter marksologa R. Garaudyja „Vsa resnica" - dokument političnih dogodkov od maja 1968 do februarja 1970, ki so pretresli ves svet, zlasti pa komunistične partije v Evropi in vse socialistične države. Delo je prevedel Zdravko Gosak, tehtna spremna beseda dr. Franceta Jermana pa nam predstavlja avtorja in .ozadje, v katerem je delo nastalo. Slovenskemu bralcu omogočajo tokratna PRIČEVANJA, da si sam ustvari mnenje o nedavnih dogodkih na Ce-Šcoslovaškem, o množičnih študentskih demonstracijah skoraj po vsej Evropi, kot tudi o političnem in vojaškem zapletanju na Bližnjem vzhodu.
Zbirka, ki jo izdaja MLADINSKA KNJIGA, je dober priročnik, ki nas vodi skozi zapletene dogodke sodobnega sveta in hkrati seznanja s tokovi in gibanji, katerih sestavni del smo tudi mi.
70-letnica prve slovenske realke
Odbor za proslavo 70-letnice prve slovenske realke v Idriji vabi vse dijake, prav posebej pa naproša še matur^te in člane profesorskega zbora realke, da čimprej prijavijo svoja bivališča na naslov odbora v_Idriji, Študentovska 1.
Proslava bo 5. in 6. junija letos v Idriji.
KOLOMAN BEZNEC RAZSTAVUA V ZAGREBU
Lani smo na junijski likovni razstavi slovenskih samorastnikov v Trebnjem spoznali tudi dela Kolo-mana Bezneca iz Murske Sobote in njegov svet ob Muri in Dravi. Od 20. do 30. aprila razstavlja zdaj Beznec na svoji V. retrospektivni razstavi 37 svojih-del v razstavnem salonu turističnega društva Gornji grad v Zagrebu.
v TOREK:
,;SK0Z1 TEMO“
V torek, 27. aprila ob 19.30, bo MKUD Bela krizantema uprizorilo v novomeškem domu kulture Toneta Vovka delo „Skozi temo ali devalvirana morala**. Prvi dramski tekst domačega pisca bo režiral Miro Gutman. Pokroviteljica prireditve je tovarna zdravil Krka. Kasneje nameravajo z ^o gostovati v Škofji Loki, Metliki, Črnomlju in Celju.
Ni še znano, koliko komu
Kulturna skupnost v Kočevju je ustanovljena,L denar pa še ni razdeljen
V četrtek, 15. maja, so v Kočevju ustanovili temeljno kulturno skupnost. Za predsednika skupščine kulturne skupnosti so izvolili inž. Dušana Oražma, za njegovega namestnika prof. Staneta Jarma, za predsednika izvršnega odbora prof. Mi loša Humeka, za člane tega odbora pa še inž. Miho Briškega, Emo Strunibelj Eda Rusa, Marijo Ande-selič, Franca Mrharja in Jožeta Novaka.
Sklenili so, da bodo o delitvi sred-
stev kulturne skupnosti odločali na prihodnji seji skupščine, ki bo okoli 1. maja. Predlog o delitvi denarja bo za skupščino pripravil izvršni odbor. Že zdaj pa je znano, da bo ta seja verjetno burna, saj je zahtev za denar precej več, kot je denarja.
Na seji so sklenili še, da bo skupščina štela 28, članov, medtem ko naj bi jih po prvotnem predlogu le 25. Kulturna skupnost bo imela tudi-, tajnika, ki bo zaposlen s polovično delovno obveznostjo.	J. P.
Konrad Peternelj: ,,Za zimo“ šoli
Z zadnje razstave Jožeta in Konrada Peternelja v trebanjski osnovni
o IDElJNO-POLITTeNIH VPRAŠANJIH VZGOJE. IN IZOBRAŽEVANJA
CK bo »začel« slovo od stare šole
Še enkrat: za reševanje kateriti vprašanj so se zlasti zavzemali komunisti na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju, ko so obravnavali teze o nekaterih idejno-političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja v Sloveniji?
Vzgoja prav gotovo ni samo stvar šole in njenih vplivov, je prav tako zadeva družine in družbe kot celote. To misel o vprašanjih socialistične vzgoje so tudi na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju še zlasti poudaijali v razpravah o tezah za bližnjo sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Kot smo že nekajkrat pisali, bo centralni komite na tej seji obravnaval idejno-politična vprašanja vzgoje in izobraževanja.
Najrazličnejše misli, pripombe in predlogi, povedani v javnih razpravah o tezah, so romali v slovensko prestolnico, da bi centralni komite ZKS imel pripravljeno za sejo kar najbolj pretehtano gradivo in z odmevi iz vseh slovenskih območij „po-barvano“ besedilo za tako pomembno razpravo.
Kot se spominjamo, so komunisti na našem območju večkrat ponovili misel, da pri vzgojnem oblikovanju mladine sodeluje celotno okolje, v katerem je šola le eden od številnih dejavnikov, temu primemo pa je, oziroma bi morala biti porazdeljena tudi odgovornost za vzgojo mladine.
Z učiteljem vsaka šola in vsaka šolska reforma stoji ali pade.
Ta ugotovitev ni ,4znajdba“ našega območja, pa vendar so se v razpravah zavzemali, da bi poslej skrb za učitelja, njegovo znanje in položaj prišli bolj do izraza. Vzroke sedanjega nezadovoljivega stanja je treba odpraviti.
Sanacija šolstva še ni uresničena, zato so se tudi na Dolenjskem zavzeli, da bi za to družbeno področje zagotovili večji del narodnega dohodka. Odpraviti bi morali tudi razlike med mestnimi in podeželskimi šolami; s tem bi dosegli, da osip učencev na podeželskih šolah ne bi bil večji od osipa na mestnih šolah.
Naše šole so po vsebini stare in odmaknjene od časa, tako pa tudi zaprte vase in neživljenjske. Dejstvo, da se morajo učenci učiti o vsem mogočem, da pa kaj malo vedo o življenju v okolici, o gospodarstvu pa skoraj nič, kaže na to, da bo treba v naših šolah marsikaj opustiti, napolniti predmetnike z novo vsebino in začeti delati
r"
Sli	SŠtttoil
REVIJA INSTRUMENTALNIH SKUPIN - V Metliki bo sredi maja revija instrumentalnih skupin Bele krajine. Prijave že zbirajo.
VOLILI BODO PREDSEDNIIO^ - Na zadnji seji odbora medobčinskega sveta Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij v Trebnjem so sklenili, da bo 22. maja v Metliki skupščina tega sveta. Med drugim bodo izvolili novega predsednika med-občinskejga sveta ZKPO. Do zdaj je svet vodU Lojze Kastelic iz Novega
SREČANJA V KOZINOV SPOMIN - V spomin na skladatelja in akademika M^ana Kozine bo poslej na Dolenjskem vsako leto srečanje glasbenih instrumentalnih skupin. Sodelovali bodo najboljši iz
?osameznih občin. Prvo tako sre-anje naj bi bilo prihodnje leto.
FANTASTIČNI REALIZEM -Do 3. maja bo v ljubljanski Modemi galeriji odprta razstava dun^ske šole fantastičnega realizma. Zanimivo razstavo so odprli 16. aprila.
SREČANJE S KOROŠCEMA -V stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju sta Gorenjski muzej in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij priredila razstavo del dveh mlajših likovnikov iz slovenske Koroške: Zorke Weiss in Gustava Januscha. Razstava bo odprta še danes.
„DAN ODDIHA** - Dramska skupina črnomaljskega kulturno-prosvetnega društva „Miran Jarc** je uprizorila 17. aprila zvečer komedijo „Dan oddiha** sodobnep ruskega satirika in komediografa Valentina Katajeva. S to predstavo tekmuje ta dramska skupina za Zupančičevo nagrado.
V NOVEM MESTU CEHOV Amatersko gledališče v Novem mestu je uprizorilo 16. aprila zvečer tri kratke Komedije Antona P. Če-
hova pod skupnim naslovom „Mož svoje žene**. Pod tem naslovom je občinstvo videlo dela: „Medved *, „Snubač** in „Predavanje o škodljivosti tobaka**. Igre je režiral Marijan Kovač. To je bila že četrta dramska premiera tega gledališča v sezoni 1970/71.
DANES „SRECA v NESRECI** - Mestno gledališče ljubljansko bo gostovalo drevi na novomeškem odru s „Srečo v nesreči** ali „Našim dobrotnikom Fomo Fomičem**. To je Dušana Pirjevca dramatizacija romana „Stepančikovo in njegovi prebivalci**, ki ga je napisal ruski pisatelj F. M, Dostojevski.
„KRVAVA BAJKA** ZA OSNOVNOSOLCE - V počastitev dneva OF in 30-letnice vstaje predvajajo v novomeški občini že od 15. aprila dalje domači film „Krvava bajka**. Film bo na sporedu do 30. aprila, prikazujejo pa ga v vseh krajih, kjer so šole.
BALETNI VECER je bU 15. rila zvečer v Seškovem domu v očevju. Na sporedu so bili odlomki iz baletov Romeo in Julija, Labodje jezero, Trnuljčica, Carmen, Giselle, Bahčisarajska fontana itd.
DELAVSKA GODBA iz Kočevja je imela 17. aprila v HOTELU PUGLED letno konferenco. Po konferenci so imeli godbeniki zabavo, na kateri so jim igrali „Intervali**.
SREČANJE S SLOVENSKIMI PISATELJI je 17. aprila zvečer priredil kolektiv Združenega zdravstvenega doma KoCevje-Ribnica. Na prireditvi, ki je bila v dvorani zdravstvenega doma Kočevje, so nastopili Marija Gorše, Dominik Smole, Gregor Strniša in Dane Zajc; dr. Mirko Zupančič, docent na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, pa je spregovoril o povojni slovenski poetični drami.
ap
10:
Gostovanja igralskih, glasbenih in drugih umetniških skupin niso poceni: po pol milijona so jim morali zagotoviti, da so sploh prišle.
Poklicna gledališča so na Do lenjskem pogosto gostovala. Mestno gledališče ljubljansko prihaja v Novo mesto že vrsto let. Tudi glasbeni umetniki so nastopili že malone v vseh večjih krajih.
Občinstvo je kajpak čedalje zahtevnejše, zato prireditelji nimajo druge izbire, kot da povabijo kvalitetne skupine. Vse to je lepo in prav, je pa presneto drago.
„Tovariši, prepričan sem, da bi se dalo ljubljanske gledališčnike tudi ceneje dobiti,** je modroval kulturnik na seji medobčinskega sveta ZKPO za Dolenjsko.
„Kako pa? ** so ga vprašali.
„Zelo preprosto,** je odvrnil ,.Poglejte, ansambel, ki ga po vabimo v Črnomelj, potuje skozi tri občinska središča: Trebnje, Novo mesto in Metliko. Plačati mu moramo prevoz in ne vem kaj še vse. Ce bi pred Črnomljem nastopil v vseh teh krajih, bi za iste potne stroške obiskal štiri kraje namesto enega. Vidite, to je tisto, kar smo vsi toliko časa reševali, razrešiti pa nismo mogli. V takih hkratnih nastopih iste kvalitetne skupine vidim tudi smisel našega skupnega kulturnega sodelovanja - med drugim seveda.'*
,Le kako, da nismo prej tega vedeli, mogli ali znali? ** so se vprašali.
Da le kako. Prihranili bi lepe milijone.	1.	Z.
JUTRI GOSTUJEJO PEVCI IZ KRANJA
V počastitev dneva OF bo gostoval jutri v Novem mestu pevski zbor France Prešeren iz Krama. Nastopil nriČetek ob
po metodah, ki bodo primerne času in zahtevam.
In še je bilo slišati v teh razpravah: „Kaj pa se bo v šolstvu spremenilo, ko bo o njem razpravljal centralni komite? “ Marsikaj se bo spremenilo, toda ne takoj, že jutri. Kajpak centralni komite ne bo dal receptov za urejevanje in ne denarja zanj, tudi ne bo nekakšna desna roka ali svetovalec pri reševanju teh vprašanj. To nalogo bodo morali reševati dr«ugi, poklicani. Kdo so ti, pa tako in tako že sami vedo. iv AN ZORAN
Utemeljitelji
Res izredno naključje je hotelo, da so se dr. Izidor Cankar, dr. Vojeslav Mole in dr. France Stele - utemeljitelji slovenske umetnostne zgodovine - rodili isto leto: leta 1886. Dr. Izidor Cankar, bratranec pisatelja Ivana Cankarja, ki je med drugim s knjigo „Obiski“ ohranil potomcem in literarnim zgodovinarjem spomine na pomembne slovenske kulturne velikane, je umrl pred več kot desetimi leti. Dr. Vojeslav Mole je živel desetletja m Poljskem (zdaj je v Ameriki) in presajal slovensko kulturo v svojo novo domovino, dr. France Stele pa živi in dela v Ljubljani. Kljub visoki starosti še nobeden od njiju ni odložil peresa; gotovo bi ju v tem posnemal tudi dr. Cankar, če ne bi svoje življenjske poti prezgodaj dokončal
Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je poskrbela, da je pomen teh pomembnih mož spet prišel za nekaj časa v ospredje v
kulturnem življenju na Dolenjskem. Knjižna in slikovna razstava, odprta v knjižnični avli pred kratkim, je vabljiva že zavoljo tega, ker prinaša obširen izbor del, s katerimi so dr. Cankar, dr. Mole in dr. Stele v pravi luči predstavljeni kot utemeljitelji slovenske umetnostne zgodovine. Študijska kfijiž-nica je razstavo priredila ob 85-letnici njihovega rojstva.
Delo, ki so ga opravili dr. Cankar, dr. Mole in dr. Stele na področju umetnostne zgodovine na Slovenskem, je neprecenljivo, je vir, ki navdihuje njihove naslednike. Njihova dognanja so temelji, mimo katerih ni mogoče nadaljevati raziskav in presoj ob novih odkritjih.
Nedvomno je razstava v Študijski knjižnici Mirana Jarca zanimiva tudi zaradi tega, ker prikazuje delovanje teh umetnostnih zgodovinarjev tudi na Dolenjskem, naj bo v sliki ali besedi Temu primerna naj bi bila pozornost obiskovalcev.
IVAN ZORAN
DESET KNJIG IZBRANIH DEL JULESA VERNA
Vedno vabljive napete zgodbe .
Spodbudna založniška dejavnost Mladinske knjige, da slovenskim bralcem, zlasti mlajšemu rodu, spet približa fantastične zgodbe Julesa Verna
„Vala podmornica, kapitan Nemo, je za celo stoletje, mogoče celo za več, pred svojim časom."
S tem stavkom se je obrnil na enega izmed svojih junakov francoski pisatelj Jules Verne že leta 1868, v času torej, ko si je tehnika šele začela na široko utirati pot v takratno življenje in uveljavljati vrsto izumov. Bil je to čas, ko je bilo na svetu le še malo železniških prog, elektrika s svojo uporabnostjo šele v povojih, „morja široke ceste** pa so že spoznale prve ladje na vijak. Mladega, razvnetega pisca, polnega bujne domišljije, je zamikal takrat še neosvojeni zrak nad zemljo. Leta 1863 je napisal povest Pet tednov v balonu (Slovenci smo jo dobili 1910), pa potem Potovanje v središče zemlje. Potovanje na Luno, Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju itd. Z vrsto fantastičnih povesti in zgodb si je Jules Verne pridobil v Franciji slavo in ugled, postal je član Francoske akademije, javnost pa je iz leta v leto
presenečal z novimi utopističnimi, naravoslovnimi, zemljepisnimi in tehničnimi romani. Vse do smrti (marca 1905) je pisal napete, duhovite zgodbe, k» so se ljudem po vsem svetu prikupile zavolj lepih značajev njihovih junakov.
Glavna odlika Vernovih povesti pa je nedvomno v tem, da je „množično širil'* smisel za tehniko in znanost ter spodbujal učenjake, da so se poglabljali v rešitve, ki so bile v pisateljevi nadvse razgibani domišljiji prikazane kot davno rešeni problemi. Mnogo kassnjšili izumov v letalstvu, podmorništvu, televiziji, radiu in drugih področjih je Jules Verne predvideval v svojih knjigah že dolga desetletja prej. Izreden je njegov vpliv na mladino, saj jo je nenehno spodbujal k tovarištvu, prijateljstvu, pogumu, delu, poštenosti in človekoljubju.
Zato je MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani naredila dobro vzgojno in založniško potezo, ko je pred tedni poslala na slovenski trg „Izbrana
dela Julesa Verna v 10 knjigah**. Pred nami so pisateljeva dela; Potovanje okoli sveta v 80 dneh. Dvajset tisoč milj pod morjem. Petnajstletni kapitan. Pet tednov v balonu. Potovanje na Luno, Otroka kapitana Granta (v 2 delih). Skrivnostni otok. Carski sel in Potovanje v središče zemlje. Knjige so izšle v prikupni vezavi v modrem umetnem usnju, prevedli pa so jih: Janez Gradišnik, Anton Bajec, Janko Moder, Ivan Crnagoj, Jože Stabej ter France in Bogo Stopar. Na naslovnih straneh so barvne ilustracije, dela Nikolaja Omerse in Ace Mavca (v Potovanju ^ na Luno). Oprema 10 knjig Julijana Miklavčiča je sodobna in privlačna, urednik zbirke pa je Ivan Minatti.
Kompletna zbirka stanc 280 din, ki jih kupec lahko odplača v 7 mesečnih obrokih po 40 din. Za odraščajočega šolarja ali dijaka bo zbirka izbranih del J. Verna čudovito in dragoceno darilo, kakršnega laliko samo želimo vsakemu otroku.
Tg.
ZNAjČILNOST ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO:
Podeželje s kulturnimi vrelci
Medobčinski svet ZKPO za Dolenjsko je prepričan, da bi morali do vrha dvigniti zaveso za plodnejše medsebojno sodelovanje na kulturnem področju in spodtMjditI gostovanja domačih kvalitetnih skupin
bo v Domu 19.30.
kulture.
Kulturnih prireditev sta Dolenjska in Bela krajina v tej sezoni bogati, kog že dolgo ne. Razveseljivo je, da so se v vrtincu kulturnega življenja poleg občinskih središč znašli tudi drugi kraji. To je odbor medobčinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij za Dolenjsko, ki se je 15. aprila sestal v Trebnjem, ocenil za dober kažipot.
Kulturno življenje je začelo na podeželju biti s čedalje krepkejšimi m hitrejšimi utripi. Prireditve se vrste vsak mesec, pomembo pa je poudariti, da so zelo raznolike. Zaves ne dvigajo več samo za nastope igralskih skupin ali pevskih zborov. Zgovoren primer za to je trebanjska občina, ki je poleg jugoslovansko znanega likovnega središča v Trebnjem, z edinstvenim Taborom slovenskih likovnih samorastnikov pri nas, razvila tudi folkloro in še kaj. Plamenico množične in raznovrstne kulturne dejavnosti sta prižgali tudi obe belokranjski občini, kjer se je prizadevanje za kvalitetne in številne Kulturne prireditve razvnelo tudi po
dališče, ki ima {»ipravljcne kar tri celovečerne gledališke predstave '• (Krog s kredo. Krčmarica Mirando-lina. Mož svoje žene). Novo mesto pa bi za „povračilo** npr. sprejelo folklorno sKupino s Preloke ali iz -Starega trga ali Semiško ohcet. Pevskih zborov, instrumentalnih skupin in solistov premorejo sodelujoče občine tudi veliko in bi bilo po mnenju odbora prav, da bi ne le izmenjavali gostovanja, ampak tudi lahko nastopili na skupni revgi. Seveda bi lahko priredili revije tudi za igralske in druge kulturne skupine Dolenjske in Bele krajine.
Letos bo na Dolenjskem in v Beh 4 krajini precej tradicionalnih kulturno - turističnih prireditev. Možnost, da se domače kvalitetne skupine iz tega ali onega kraja in iz te ali one občine predstavijo na njih in popestrijo spored, je ponujena, na dlani. Potrebno jih je le povabiti in jim zagotoviti nastop.
IVAN ZORAN
zaslugi Župančičeve nagrade. Kajpak tudi v novomeški občini ni mrtvila, čeprav je morda res, da sc je kulturna dejavnost v njej osredotočila samo na nekaj in malone na ene in iste kraje.
Po mnenju odbora medobčinskega sveta bi zelo grešili, če ne bi kvalitetnim skupinam, ki na Dolenjskem in v Beli krajini vztrajno in kvalitetno delajo, omogočili nastopov zunaj njihovih odrov, v drugih krajih, pred drugim občinstvom. Gre za gostovanja znotraj tega prostora in gre za izmenjavo gostovanj kulturnih skupin. Tako so Trebnje, Črnomelj in Metlika že vzeli na znanje, da pri njih lahko kadarkoli gostuje novomeško amatersko gle-
France Demšar - Jože Valentinčič
SKRIVNOST. KI NI SKRIVNOST
Vendar pa ni dovolj, če pri transfuziji upošU'vamo le krvno skupino. V krvi so še druge snovi in faktoiji, ki ne dovoljujejo, da bi brez škode in nevarnosti za bolnika smeii mešati različne krvi. Eden teh laktoijev je Rh faktor, ki ga ima večina ljudi. Le kakih 15 odstotkov ljudi ga v svoji krvi nima. Za tiste, ki ga imajo, pravimo, da so Rh pozitivni, za tiste, ki ga nimajo, pa, da so Rh negativni.
Vzemimo, da se Rh negativna žena poroči z Rh pozitivnim možem. Ko ta žena zanosi, nosi v sebi plod, ki ima Rh faktor po očetu. V plodovi krvi je torej Rh faktor, v materini krvi pa ga ni. Ker pa ta faktor prehaja prek posteljice v materino kri, se v njej začno tvoriti posebna proti-telesca, ki naj vsiljivca uničijo. Žal pa ta protitelesca prav tako prehajajo prek posteljice v otrokovo kri in tu se sedaj začne problem. Ta protitelesca namreč uničujejo Rh faktor v otrokovi krvi, s čimer povzroče hude motnje v nosečnosti in lahko izzovejo tudi splav.
Mnogo Rh negativnih nosečnic donosi svojega otroka prav do poroda, vendar za takega otroka, ki pride na svet s „po-kvaijeno“ krvjo, ni prav nobenega upanja za življenje. Brez takojšnje zdravnikove pomoči bi moral brezpogojno umreti. Kri, ki jo je prinesel s seboj na svet, namreč ne more opravljati določenih ji nalog, zato je smrt neizbežna.
In kaj naredi zdravnik v takem primeru?
Nič drugega kot to, da novorojenčku zamenja kri. „Pokvarjeno" kri odtoči, namesto nje pa mu natoči zdrave, kakršno potrebuje otrokov organizem in jo tudi sam ustvarja. Seveda to pretakanje ne gre tako preprosto, kot bi iz lonca zlili umazano vodo in vanj natočili svežo. Po kapljicah odteka novorojenčkova uničena kri in po kapljicah priteka vanj z novo krvjo novo življenje.
S takimi „zamenjalnimi trans-fuzijami“ danes rešujejo mnoga mlada življenja, življenja, ki so bila včasih vsa obsojena na smrt. Medicinska znanost je z njimi rešila še eno veliko uganko in dosegla še eno pomembno zmago,
KAJ JE SPLAV?
Zgodi se, da se iz kakršnihkoli razlogov nosečnost konča že po nekaj tednih ali mesecih. Tak prezgodnji konec nosečnosti imenujemo splav ali abortus.
Vzroki za splav so zelo različni. Morda je bilo okvarjeno jajčece in sOj ni moglo razviti v otročka, lahko je bila okvarjena tudi semenčica, ki je oplodila jajčcce, in zato plod ni bil sposoben za življenje. Morda ženina rodila niso pravilno razvita, da bi se v njih plod lahko normalno razvijal, morda je v matcrnici kaka bula, novotvorba ali vnetje, ki zavira otrokovo rast, morda se začne tudi maternica prezgodaj krčiti in iztisne zametek iz sebe. Morda so krive žleze z notranjim izločanjem, ki ne delujejo, kot bi morale, morda jc krivo pomanjkanje vitaminov in mineralov v hrani, morda pa so krive bolezni, ki jih je noscčnica prebolela med nosečnostjo. Tudi alkohol in nikotin vta mnogokrat med krivci splava. Marsikateri splav lahko povzroča čustvene motnje, kot so žalost, jeza ipd.; zgodi se pa tudi, da sc materina in otrokova kri ne „ujemata**, pa zato pride do splava.
Splave, ki nastanejo iz navedenih razlogov, imenujemo samo-odsebne ali naravne splave. Nastanejo sami od sebe in jih največkrat niti ne moremo preprečiti. Zato je zelo važno, da nosečnice redno obiskujejo zdravnika, ki spremlja njihovo nosečnost, v mnogih primerih jim lahko obvaruje plod pred splavom.
Poleg samoodsebnih poznamo tudi umetne splave, umetne zato, ker umetno in hote prekinemo nosečnost. Včasih je namreč treba odpraviti plod, da nosečnici rešimo življenje. Taki primeri so, če je nosečnica hudo bolna na srcu, ledvicah, na pljučih ali če zboli za kako hudo boleznijo. Nosečnost in porod bi namreč taki bolnici hudo škodovala ali celo zahtevala njeno smrt. Zato
14
zdravnik z operacijo prekine nosečnost, tako da iz maternice izvleče človeški zametek.
Povsem nekaj drugega pa so splavi, če noscčnica noče donositi svojega otroka in se ga želi s splavom znebiti. Znebiti morda zato, ker je v družini že dovolj otrok, ker otroka še nočejo, da bi si preje uredili dom, ker niso poročene in nočejo biti nezakonske matere ali ker otroka preprosto ne marajo. Mnogo je razlogov, zaradi katerih se hočejo znebiti otroka, ki klije v njih. Posebne komisije, ki obravnava? jo njihove prošnje za splav, poskušajo razumeti njihove razloge, vendar vselej seveda ne gre. Zdravnik tudi ne sme kar tako, brez resničnega globljega razloga prekiniti nosečnost in uničevati klijočih življenj.
Splav je opravičljiv samo, kadar gre za resnično odločilna zdravstvena vprašanja. Zato je treba zelo premisliti, preden se odločimo in „naročimo** otroka, če pa smo se zanj z vsem premislekom odločili, potem tega ne smemo brez razloga spremeniti.
Pa še nekaj je: splav je za vsako ženo in dekle škodljiv, četudi ga opravi še tako izvrsten zdravnik — ginekolog. Predvsem splav ženo telesno in duševno pretrese, dolgotrajna vnetja in obolenja so redni spremljevalci vsakega splava. Še huje pa je, če postane po splavu sterilna ali jalova, kar se posebno rado zgodi dekletom po prvem splavu. Tako dekle ne more imeti več otrok. Morda jc to zanjo najhuje. Rada bi imela otroke, "dobra mati bi jim bila, oba z možem si jih želita. Vse možnosti imata, stano-v^mje, dobro službo in primerne dohodke, nikoli pa ne bosta mogla imeti otrok, ki bi s svojim čebljanjem polnili njun dom in prinesli vanj srečo in veselje. Prav za to srečo sta prikrajšana, prikrajšana zaradi splava, ki gaje imela ta žena zaradi nepremišljenosti ali nezrelosti v mladih letih.
Omeniti moram tudi kriminalni splav. Mnoga dekleta in žene se hočejo znebiti nezaželene nosečnosti, k zdravniku si pa ne upajo. Zato poskusijo plod odpraviti same ali pa se zatečejo k mazački. Ta jim plod sicer odpravi, vendar pa jim zaradi neznanja naredi nepopravljivo škodo, Vse take kriminalne splave mora seveda potem reševati zdravnik, ki pa je premnogokrat brez moči. Z vsem znanjem, ki ga ima, ne more dekletu ali ženi vrniti zdravja, vse življenje bo morala nositi posledice enega samega nepremišljenega dejanja.
KAJ JE KONTRACEPCIJA?
Beseda kontracepcija je latinska beseda. Sestavljena je iz besede „kontra** in ,,koncepcija**. Besedo kontra poznaš iz šole, ko ste sc učili o revoluciji in kontrarevoluciji. Po naše bi namesto kontrarevolucija rekli protirevolucija, kontrarevolucionarjem protirevolucionarji. Toliko o besedi kontra. Beseda koncepcija pa po naše pomeni spočetje ali zanositev. Tako torej beseda kontracepcija pomeni nekaj, kar je proti spočetju,,ali še drugače povedano, kontracepcija pomeni preprečevanje spočetja.
Spočetje lahko preprečimo v glavnem na dva načina; da preprečimo srečanje jajčeca in semenčice ali pa da onemogočimo dozorevanje jajčeca.
Srečanje jajčeca s semenčico preprečimo tako, da s pregrajo zapremo pot, ki vodi iz rodnega kanala v maternico in dalje v jajcevode. Ta pregrada je lahko gumijasto pokrivalo, ki pokrije vhod v maternično ustje, lahko pa je tudi gosta pasta ali pena, ki zapre vhod v maternico. Pasta povrhu vsega še uničuje življen-.sko moč semenčic, da ne morejo do jajčeca, če bi se katera le prerinila skozi pregrajo. Ker torej semenčice ne morejo do jajčeca, ne more priti do srečanja in ne do spočetja. Spočetje smo torej preprečili!
Dozorevanje jajčeca pa onemogočimo s kemičnimi sredstvi.
!
Res: tvoj fant je lahko žalosten
Zastopnik Jugoslavije na letošnjem popevkarskem festivalu v Dublinu na Irskem, Krunoslav Slabinac-Kičo, je imel 13. aprila za novomeške ljubitelje zabavne glasbe svoj znani „show‘* v Domu kulture. Pomagala sta mu znana pevka iz nekdaj priljublje-
nega dueta Hani, Zdenka Kova-čiček in zabavni ansambel .Opatijski suveniiji'*.
Prireditev se je pričela v razgibanem vzdu^u. Dvorana je bila polna. V veliki večini so mesta zasedli starejši ljubitelji glasbe. Na stojiščih pa so stali mladi, ki jim je Kičo omogočil brezplačen vstop.
Pred koncem kvalitetne prireditve pa se je odru približal No-vome^an Ivan Banovec in zalučal jajce v pevčevo glavo. Pevec in orkester sta nato demonstrativno zapustila oder. Prireditve je bilo konec. Gledalci so ogorčeni zapuščali dvorano. Mlade-
nič in njegovi prijatelji pa so jo ucvrli iz dvorane.
Kičo je ves besen pritekel v slačilnico. Štedil ni z izrazi, preklinjal je in grozil. Njegovi sodelavci ga niso mogli pomiriti. Zaklel se je, da ga Novo mesto ne bo nilcoli več videlo. Ni mu šlo v glavo, da so ga Novomeščani tako sprejeli, saj je vendar zastopal Jugoslavijo na pomembnem srečanju glasbenikov. Posebno žal mu je bilo, da je spustil v dvorano mladino, ki ga je potem tako razočarala.
Razumljivo da je Slabinac iskal zaščito tudi na postaji milice v Novem mestu. Miličniki so mu obljubili, da bodo storilce kmalu izsledili. Obljubo so izpolnili že drugi dan. Iz njihovega poročila smo razbrali, da so se štirje mladeniči, 18 in 19-letni Novomeščani Ivan Banovec, Serdžo Žižič in Vojko Mrhar ter Zvone Kokalj iz Velike Bučne vasi pri Novem mestu že v torek popoldne pripravljali na obračun z nastopajočimi V delikatesi na Glavnem trgu so kupili pet svežih jajc. Povedali so prodajalki, da jih bodo uporabili za „na-pad“ na Slabinca. Za pevko Zdenko pa so pripravili šop brinja in kopriv.
Celotnega načrta niso izpeljali do konca. Kajti po prvem uspelem metu Banovca, se je njihov „show“ končal. Drama bo dobila svoj epilog pri sodniku za prekrške.
Ob koncu bomo zapisali še dve izjavi prič;
JANEZ RUSTJA: „Obsojam tako počele. Predlagam, da organizatorji podobnih prireditev naredijo posebno predstavo tudi za mladino. Saj bi z nižjo vstopnino omogočili mladini, da bi sedela in bi imela večji užitek. Morda so mladi več pričakovali od Slabinca, saj je pel bolj senti-
mentalne pesmi. Ce bi bila na sporedu beat glasba, bi bilo povsem drugače.**
FRANČIŠKA UHL; „Počele mladeničev ni bilo na mestu. Ce jim pevec ni bil všeč, so imeli možnost prireditev zapustiti. Njihovo početje bi razumela, če
bi prej prebrali sestavek o pevcu Slabincu v Pavlihi, ki ga je napisal Evgen Jurič. Tako pa res niso imeli povoda, da so ga tako grdo odslovili.**
Prav je imel znanec, ki je izjavil „Kruh pevcev je sicer lah^, postaja pa vedno bolj grenak.“ Početja štirih mladeničev ne odobravamo čeprav bi tudi Slabinac, ki ima precej svojih oboževalcev v Novem mestu, na kakšen drugačen način lahko pojedel ,^enko pilulo**. Ne predstavljam si, kaj bi bilo, da je do izgreda prišlo na začetku koncerta. Kdo bi' potem kril stroške?
I.P.
Boba resno ogroža Slaka
Zmagala je spet Slakova »Visoko nad oblaki, na drugem mestu je Boba Stefanoviča »Obriši suze, draga«, sledijo: Pro arte »Lola« in »Mati« — Stanka Kovačič
Ta teden se je spet povzpela na prvo mesto Slakova „Visoko nad oblaki**, čeprav se ji je močno približala „Obriši suze, draga**, ki jo poje Boba Stefanovič. Naši mladi poslušalci in bralci so tokrat kar tekmovali, kdo bo v lepši luči prikazal svojega ljubljenca. Pristaši Lojzeta Sla^ vztrajajo, da mora še kar naprej ostati na prvem mestu, ker je najboljši med našimi glasbeniki. Dekle iz Brusnic nam je napisalo, da je navdušeni oboževalka Bobe Ste-
ffl
Nuška in Zveza komunistov
Mladi komunisti v brežiški AGRARU so dobili nalogo ustanoviti mladinski aktiv v podjetju — Vključili so 68 mladincev
Nuška Štritof, 22-letna uslužbenka iz brežiške AGRARIE, je bila v Zvezo komunistov sprejeta preteklo leto. V prostem času Nuška veliko bere, zanima se za pletenje, rada pa tudi obiskuje gore. Dolg čas ji ni, dan si kar koristno razporedi.
J S J
5
s s s
0 0
4 4 4
4
0
4
4
4 4 4 4 4 0 4 4 4 4 4 4
- Kakšen vtis je na vas napravil sprejem v Zvezo komunistov?
„Vedno se ga bom spominjala. Bil je slavnosten, mislim,'da bi moral povsod biti takšen.**
- AH imajo mladi možnost, da se uveljavijo v ZK?
„Prepričana sem, da kdor hoče delati, se lahko v naši družbi uveljavi.“
- Kaj pa razlika med starejšimi in mladimi člani?
„V našem podjetju so nas mlade sprejeli z odprtimi rokami. Občutek imam, da smo enakovredni starejšim tovarišem, V organizaciji se med sabo zbližujemo in razpravljamo odkrito.**
- Zakaj ni več mladih v Zvezi komunistov?
..Mislim, da sta za to dva vzroka: prvi. da je še vedno močan vpliv staršev, ki imajo religiozne predsodke, na svoje otroke, drugi, da starejši člani premalo spremljajo delo mladine, da bi jih povabili v vrste Zveze koniu-nistov.**
- Ali so mladi člani ZK dovolj seznanjeni z vlogo organizacije pred sprejemom?
„Temu vprašanju bi bilo potrebno posvetiti večjo pozornost, kajti mladi moramo imeti čiste svetovnonazorske poglede, če hočemo s srcem delovati v tej organizaciji,**
- Kaj vas je do zdaj najbolj presenetilo?
„Izreden odnos starejših članov ZK, ki so nas povabili v svoje vrste.**
- Ali vam je žal, da ste vstopili v ZK?
„Ne!**
- V čem se bo najbolj videla vaša prisotnost?
,,Želimo si več konkretnih nalog. Pred dnevi smo trije mladi komunisti, ki smo dobili nalogo ustanoviti mladjnski aktiv v naši delovni organizaciji, nalogo uspešno izpeljali. V našem novem aktivu mladine je 68 članov, ki so pokazali veliko voljo do dela. Pripravljeni smo narediti tudi še kaj drugega.“
S. DOKL
fanoviča, vendar da starši vztrajajo, da mora glasovati za Slaka. Neki „nasprotnik** Slaka je odločno zapisal, da je že skrajni čas, da ga snamemo z naše lestvice. Dragi mladi bralec, to pač ni v naši moči, vedno upoštevamo mnenje naših bralcev:
Nekateri nas prosijo za naslov Lojzeta Slaka. Najbolje, če mu pišete na RTV Ljubljana, kjer Lojze preživi precej svojega prostega časa.
Nekateri nam pišete, da bi želeli brati razgovore z našimi priljubljenimi pevci oziroma voditelji ansamblov. Tokrat smo imeli prUož-nost obiskati Lojzeta Slaka, ki je igral v Trebnjem, Mimi peči in Novem mestu. V razgovoru nam je Lojze povedal marsUcaj zanimivega, to pa bomo objavili kdaj drugič. Tokrat pošilja vsem svojim oboževalcem najlepše pozdrave in jim obljublja, da jih bo še razveselil.
Ta teden smo izmed pošiljateljev kuponov izžrebali naslednje srečneže; Darjo Mikolič iz Brusnic 41, Branka Puhka iz Tribuč 13 pri Črnomlju in Jožico Koretič iz Gorice 35, Leskovec pri Krškem.
Izžrebanci bodo dobili gramofonske plošče, ki jih je podarilo podjetje Mercator - Ljubljana, blagovnica na Glavnem trgu.
TREBNJE - 13. aprila je v trebanjsko občino pri.šla letošnja zvezna štafeta. Ob tej priložnosti so mladinci pripravili lep kulturni program. Nato so štafetno palico izročili Litijanom.
iz vseh strani
ŠENTJERNEJ — Na občinskem tekmovanju v okviru „Vesele šole** ki je bilo v nedeljo, 18. aprila, v Šentjerneju, so se presenetljivo dobro odrezali učenci vavtovaške osnovne šole, ki so zmagali trikrat. Organizacija tekmovanja je bila dobra, nastopilo pa jc več kot 40 razrednih prvakov s sedmih šol. Zmagovalci. 3. razred - Denis Štrbenc (Šentjernej); 4. razred -Jure Zalokar (V. vas); 5. razred Anica Strojin (Dol. Toplice); 6. razred - Marjeta Jakhč (V. vas); 7. razred - Fanika Kulovec (V. vas); 8. razred - Irena Hudoklin (Dol. Toplice). Najboljši posamezniki so prejeli diplome in lepa darila.
MIRNA - Na Mirnije bilo občinsko tekmovanje, ki ga je razpisal , Pionirski list** za prvake „Vesele šole**. Med učenci sedmega razreda je zmagala znana šahistka Nada Peterle iz Mokronoga, Iztok Zidar in Dušan Bijec (oba iz Mokronoga) sta bila najboljša med petošolci-, med četrtošolci pa je zmagala Sonja Smrekar iz Dol. Nemške vasi.
LJUBLJANA - 17. aprUa je bila v Ljubljani šesta seja republiške konference Zveze mladine Slovenije, na kateri so obravnavali stališča mladine do idejno-političnih osnov ZMS, kot prispevek v programu dolgoročnega družbeno-gospodarsk^a razvoja Slovenije. Razprava je bila zelo živahna.
LJUBLJANA - V nedeljo, 18. aprila, jc bil v Ljubljani zbor mladih samoupravljavcev Slovenije. V veliki dvorani Gospodarnega razstavišča se je zbralo blizu tisoč mladih samoupravljavcev, zbora pa se je udeležilo tudi več predstavnikov političnega in javnega življenja. Na tem zboru mladih sta govorila; predsednik CK ZKS France Popit o nekaterih aktualnih družbeno-političnih in ekonomskih vprašanjih, predsednik republiške konference ZMS Živko Pregl pa o mladi generaciji in njenem položaju v sodobnih samoupravnih odnosih. Ob tej priložnosti se je^zavzel za večji delež mladih pri uveljavljanju samoupravnih odnosov. Živko Pregl je med drugimi omenil, da ne potrebujemo takih^ strokovnjakov, ki so doma samo na področju ved o naravi ali pa o družbi, ampak vse bolj potrebujemo ljudi, ki znajo svoje znanje ustrezno vključiti v družbeni napredek in ki se v celoti zavedajo družbenih posledic svojih strokovnih odločitev.
NOVO MESTO - Vodstva občinskih konferenc mladine se z veliko vnemo pripravljajo na praznovanje letošnjega dneva mladosti. V ta namen je- ustanovljenih že več komisij, ki so pripravile pestre programe, v katerih bo sodelovala mladina in predstavniki drugih družbenih organizacij Še tesnejše sodelovanje pa je vzpostavljeno s pripadniki JLA.
urednikov
kotiček
Zadnje čase je nekoliko manjši odziv v naši stalni rubriki „NAJPOPLOT**, poleg tega pa prihaja precej dopisnic v naše uredništvo s precejšnjo zamudo. Razumljivo, da takih ne moremo upoštevati. Ce vas rubrika dolgočasi, nam pišite! Bomo pa pripravili kaj drugega, morda bolj svežega. Vsak dobronamerni predlog bomo z veseljem sprejeli in ga, če bo dober, tudi osvojili. V našili željah smo precej pristriženi, prostora ni veliko, vendar bomo naredili vse, kar bo v naših močeh..
LEP POZDRAV
NAJFUFLOT
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo:
Ime in priimek
Ulica..............
Kraj ...............
Rok: 26. april 71
Kupon št.
POTA li\ Sliif
Dežurni
poročajo
OKRADENA V HOTELU - 13. aprila sta Albin Ožina iz Delovega in Karel Pregrad s Planine na postaji milice v Novem mestu prijavila, da ju je neznan storilec okradel. Iz sobe
v hotelu Kandija, kjer sta prenočevala, jima je tat odnesel dva transi-stoija in električni brivnik.
TAT NA MALEM SLATNIKU -Neznanec je 14. aprila zvečer na Malem Slatniku zlezel po balkonu v hiki Jožeta Bojanca in iz obešene obleke vzel 580 din.
CIGANKI UKRADLI DENARNICO - Dve Ciganki, ki sta 14. aprila prosjačili po hiSaii v Koštialo-
vi ulici v Novem mestu, sta na hodniku v stanovanju Jurija Picka iz suknjiča ukradli denarnico z nekaj denarja.
VLOM V AVTOMOBIL - V noči na 12. april je neznanec vlomil v osebni avtomobil Alenke Bavdez iz Novega mesta in ukradel radio. Vozilo je bilo parkirano v Volčičevi ulici.
RAZBIT OTROŠKI VOZICEK -Majda Soln z Mestnih njiv v Novem mestu je 12. aprila prijavila miličnikom, da so ji neznanci razbili otroški voziček kije stal na hodniku v bloku.
PSA SO UKRADLI - Skupina Ciganov, ki se je pred kratkim klatila po Gornjih Kamencah, je pri belem dnevu ukradla izpred hiše Antonije Bašelj privezanega psa.
VINSKA KLET JE GORELA -7. aprila je gorelo v zidani vinski kleti Franca Pintariča z Bizeljskega. Zgorelo je 1500 kg sena, ostrešje, delno pa tudi lopa, kjer je bil kotel za kuhanje žganja. Škodo so ocenili na 5.000 din.
POŽAR V KOZARJIH - 12. aprila je gorel mlad kostanjev gozd v Kozarjih nad Črešnjevcem pri Kostanjevici. Požar je zajel 1,5 ha gozda (na goloseku). Škodo so ocenili na 5.000 din. Zakaj je gorelo, še ni znano.
GOZD GOREL V DONJAH -15. aprila popoldne je izbruhnil gozdni požar ob železniški progi v Donjah. Pogorelo je 1,5 ha borovega gozdičja. Škodo so ocenili na 10.000 din. Menijo, da so požar zanetile iskre iz lokomotive.
SMRT V PESKOKOPU - 5. aprila se je v Cvirnovem peskokopu pri Kladju smrtno ponesrečfl Drago Ro-bek iz Kladja. S sovaščanom Francem Abramom sta kopala pesek in ga nakladala na tovornjak. Usul seje plaz peska in Robka pritisnil na tovornjak. Zaradi hudih poškodb je Robek umrl na kraju nesreče.
KRAJE NA AVTOMOBILIH - V noči na 16. april je neznanec z osebnega avtomobila Sava Daneva iz M^e Bučne vasi ukradel dinamo in okrasno kapo s kolesa. Novomeščan Stane Pezdič pa je prijavil, da je neznani storilec z njegovega osebnega avtomobila odnesel dinamo in ga oškodoval za 300 din.
TAT V SMOLENJI VASI - 13. aprila je tat iz Zupančičeve hiše v Smolenji vasi ukradel 3.000 din. Krast je prišel takrat, ko je bil gospodar zdoma.
V NOVEM NESTU UKRADEN FICKO v noči na 18. april je tat ukradel zastavo 750 (NM 50-41), last Mete Pavlič iz Novega mesta. Vozilo je bilo parkirano pri DBH.
PRIJAVILI SO CIGANE Na postaji milice v Novem mestu so 18. aprila prijavili Cigane, češ da so med proMačenjem v Žburah ukradli Ma-ryi Žvonc 310 din.
GROZIL IN POBEGNIL - 15. aprila zvečer je na hodniku kina „Jadran“ v Kočevju razgrajal in grozil Stefan Juhnar iz Kočevja. Sc preden so prišli miličniki, je Junak" pobegnil in sc skril. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške.
NEDOSTOJNO VEDENJE -Henrik Škufca iz Kočevja je 12. aprila zvečer pil v več gostilnah, sc nedostojno vedel in napadel miličnike, ki so mu hoteli preprečiti vožnjo s kolesom. Pridržali so ga do iz-treznitve.
Hazim Hodžič iz Bandola pri Travniku je peljal 16. aprila popoldne tovornjak ZG 941-57, naložen s parketeimi ploščicami po Zagrebški cesti v Novem mestu. Ko je poskusil pri hotelu Kandija vozilo zavreti, so zavore odpovedale. Da ne bi zdrvel po Partizanski cesti, je hitro zavil v Trdinovo ulico, toda zar^i prevelike hitrosti in preostrega ovinka se je tovornjak prevrnil na bok, tovor pa se je raztresel po cesti. Na srečo ni bilo nič hudega, tudi vozniku ne. Na sliki: „firbcev“ tudi tokrat ni manjkalo. (Foto: Ivan Zoran)
POJASNJENO PISANJE, KI JE GNALO STRAH V KOSTI
Iz X0-001 je grozil mladoletnik
15-letni D. S je priznal (potrdila |» je tudi primerjava pisav), da je bil avtor grozilnih pisem, napisanih v slogu kriminalnih zgodb, ki so Jih dobivali posel^j izbrani kmetje iz Boitanja pri Senici
Si predstavljate: živite mimo na osamljeni kmetiji in nekega dne dobite pismo, v katerem neznanec, z detektivom vzdevkom X0-001, teija denar, v zameno za neizpolnjeno zahtevo pa ponuja ogenj v strehi ali celo smrt. S hudo kaznijo vam grozi tudi, če bi si drznili kako besedo o tem povedati sosedom, kaj šele milici...
gospodarja še podučil, da ,Jcrma, polita z bencinom, ggri kakor bakla“.
Tretji je prejel grozilno pismo Anton Marolt iz Boštanja. X0-001 je od njega zahteval 38.000 dinarjev, v enem izmed naslednjih pisem pa je bil toliko uvideven, da je povedal olajšave: Maroltu je namreč dovolil plačevati v obrokih.
Pisma je seveda dobila v roke sev-niška postaja milice in začela zadevo raziskovati, Ker je bilo takoj jasno, da izsiljevalec ne more biti daleč, saj pozna razmere v posamezni hiši, kamor je pisma naslovil, so miličniki upali, da zadeva ne bo delala preglavic. Toda kako so se zmotili! Dodobra so se namučili, da so ob sodelovanju delavcev uprave javne varnosti Celje te dni neobičajnemu
In prav taka pisma so prejemali v marcu trije ljudje v Boštanju in živeli v stalnem strahu, da se bo resnično nekaj zgodilo.
Prvi je prejel neprijetno pisemsko ovojnico Franc Kozorog proti koncu februarja. Neznani X0-001 je v tiskani pisavi terjal 61.000 dinarjev. Ko je Franc prebral konec pisma, ga je spreletel srh: za neizpolnjeno nalogo mu je grozilec obetal večni počitek na pokopališču, češ da je tam prostor že rezerviran.
Podobno je bilo tudi z Alojzem Orehovcem, ki je prejel kar troje grozilnih pisem. Zahtevani znesek je bil nekaj manjši — 24,000 dinarjev, predvidena kazen pa še hujša: zlikovec je grozil, da bo Orehovcu ubil 14-letnega sina Janka ter zažgal hišo in gospodarsko poslopje. V pismu je
PODROČNOi TEKMOVANJE PIOiNIRJBV PROMETNIKOV V KRŠKEM
Najboljši v Ljubljano
Na republiškem prvenstvu bosta za Dolenjsko tekmovali ekipi iz Šentruperta in Šentjerneja
40 pioniijev v 10 ekipah iz trebanjske, novomeške, brežiške, sevniške in krške občine se je udeležilo področnega tekmovanja pioniijev prometnikov, ki je bilo 10. aprila v Krškem. Tekmovanja se niso udeležili belokranjski pioniiji.
Pionirji so tekmovali v dveh starostnih skupinah, V višji skupini je zmagala kombinirana ekipa Trebnjega in Šentruperta pred ekipo Novega mesta in Sen^emeja, medtem ko so bili Brežičani tretji. Zmagovalci so dobili prehodni pokal.
Najboljši posamezniki v tej skupini so bili: Stanko Legan in Janko RogeU iz Šentruperta in Stanko Metelko iz Šentjerneja.
V nii^i skupini je zmagala ekipa Brežic, drugi so bUi Sentjemejčaru, tretji pa Krčani. Med posamezniki je zm^al Tugomer Plut iz Šentjerneja, drugi je bil Vlado Pirc iz Brežic, tretji pa Andrej Romih iz Krškega.
Vsi tekmovalci so dobili priznanja, zmagovalci pa tudi diplome JPI in „Tisoč radosti" pokrovitelj tek-
movanja - Transport Krško je pripravil lepa darila.
Na republiško tekmovanje pionirjev prometnikov, ki bo ob koncu aprila v Ljubljani, bosta odšli ekipi Šentruperta in Šentjerneja^
MARJAN TRATAR
primeru, ki je očitno pod vtisom branja in poslušanja kriminalnih zgodb, vendarle prišli do dna.
V preiskovalnem postopku so primerjali pisavo več kot stopetdesetih ljudi, vendar se ni nobena ujemala s pisavo v pismih. Brez uspeha so ostale tudi nočne zasede, s katerimi so hoteli presenetiti izsiljevalca, ki bi prišel po denar na mesto, ki gaje sam določil. Neznani predrznež pa je bil toliko premeten, da je zahteval, da mora biti denar na voljo vsako noč, tako da bi si potem lahko sam izbral dan, kdaj bi prišel ponj. Brez uspeha je ostal tudi poskus s posebnim prahom za prepoznavanje, s katerim so posuli pismo, namenjeno izsiljevalcu.
Zadeva se je začela razpletati po vlomu v stavbo občinske uprave proti koncu marca. Neznanci so v oddelku za družbene službe in občo upravo očitno iskali potne liste, s pomočjo katerih bi se lahko napotili v tujino. Naslednji dan sta bila v Sevnici ukradena dva mopeda, neznanci pa so vlomili v trgovino pri železnici postaji v Novem mestu, kar vse skupaj je bilo v medsebojni zvezi.
Storilci so torej bežaU pred roko pravice, ki jim je bila vse bližje. Izkazalo se je, da je bila domneva pravilna, in ko so kasneje primerjali odtise, so preiskovalci ugotovili, da so vlome zagrešili trije mladoletniki, med katerimi je bil tudi pisec anonimnih grozilnih pisem. Storilci so bili: 17-letni F. F„ delavec brez zaposlitve, 14-letni J, F. in 15-letni D, S., učenec osnovne šole, vsi trije iz Loga pri Sevnici. D. S. je pisal grozilna pisma in dejanje priznal, preiskovalcem pa opisal odisejado, .ki sta jo v aprilu doživela skupaj s F, F., ko sta na begu pri Debelem rtiču skrivoma prestopila državno mejo in prek Italije zbežala v Francijo. Do dneva, ko smo preverjali podatke in brali anonimna pisma, je bil F, F. še vedno na begu, prei^ovalci pa so upah, da ga bodo s pomočjo francoskih oblasti kmalu dobili nazaj.
M, L.
Kar za nad 60.000 din škode
Voznik je po nesreči pobegnil
v petek, 16, aprila ob 9.35, seje na Reški cesti v Kočevju zgodila huda prometna nesreča, kije terjala za prcKo 60.000 din škode.
Ena najhujših prometnih nesreč na Kočevskem se je zgodila 16. aprila v Kočevju. Škode na dveh tovornjakih in zgradbi trgovine , j*otrošnik“ v Kočevju je po skromni oceni za preko 60.000 din. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Nesrečni tovornjak s prikolico je vozil Ivan Eijavec z Brega pri Kočevju, ki je po nesreči pobegnil. Nesreči je botroval tudi alkohol. (Foto: Jože Primc)
Voznik Janez Kerže iz Kočevja je dal tovorni avto s prikolico voziti Ivanu Erjavcu iz Brega 15 pri Kočevju. Eijavec je pred trgovino „Potrošnik" trčil najprej v bok naproti vozečega tovornega avta s priklopnikom, ki je last podjetja ZIDAR Kočevje in ga je pravilno po svoji desni strani vozil Miha Gruber iz Ljubljanske cestc 33 v Kočevju.
Takoj po tem trčenju jc Eijavec zapeljal ostro na levo preko ceste na pločnik in trčil v vogal trgovine ,J*otrošnik“. Na obeh vozilih jc nastalo za preko 50.000 din ^ode, nad 10.000 din škode pa jc tudi na zidu trgovine. Precejšen del zidu je namreč počil.
Eijavec je takoj po nesreči pobegnil, vendar so ga miličniki že zvečer dobili kar doma na Bregu. Eijavec in Kerže sta pred nesrečo pila v več gostilna}), in sicer v Livoldu, Dolgi vasi in Kočevju,
J. P.
»Dolenjski list« v vsako družino
JEZERO: AVTOBUS „ODBIL" VOLKSWAGEN - Leopold Skodlar iz Notranjih Goric pri Ljubljani je vozil 17. aprila avtobus po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Jezeru je že prehitevd tovornjak, ko se je naproti pripeljal s volkswag-nom Miloš Benčič iz Zagreba. Avtobus je oplazil zagrebško vozilo, tako da se je volkswagcn naposled znašel na njivi. Benčič je bil ranjen, škodo pa so ocenili na 8.000 din.
KARTELJEVO: FICKO ZGOREL PO NESRECI - Rudolf Brezovar z Malega vrha pri Grosupljem se je 16. aprila prevrnil s fičkom na karteljevskem klancu avtomobilske ceste. Med prevračanjem se je vozilo vnelo in zgorelo. Škodo so ocenili na 10.000 din. Voznik je bil huje ranjen.
SMEDNIK: FICKO NA STREH?
— Alojz Kralj iz Sevnice se je peljal 12. aprila s fičkom od Smednika proti Zameškemu. Pri nadvozu čez avtomobilsko cesto ga je zaneslo in se je prevrnil na streho. Voznik je bil huje ranjen.
BRESTANICA: MOPEDIST V KOMBI - 9. aprila je mopedist Milan Sotošek s Senovega pripeljal v križišče pri brestaniški elektrarni, ko je po prednostni cesti Krčan Jože Koritnik vozil kombi. Prišlo je do trčenja. Mopedist je bil huje ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
BOST ANJ: IZSILJEVAL PREDNOST - Stanislav Simončič iz Lončarjevega dola je vozil 7. aprila osebni avtomobil iz Sevnice proti Radečam. Na mostu prek Mirne, kjer je cesta zožena, je Bojan Novšek iz Boštanja z osebnim avtomobilom izsiljeval prednost. Vozili sta trčili, v Simončičev avtomobil pa se je zaletel še avtomobilist Franc Mirt iz Sevnice. Škodo so ocenili na 5.000 din.
KRSKA VAS: Z AVTOM SEKAL OVINEK - Pavle Ogorevc iz Cundrovca je 11. ^rila z osebnim avtomobilom nem^e registracije, ko se je peljal iz Krške vasi proti Krškemu, sekal ovinek in trebil v avtomobil, s katerim se je naproti pripeljala Zlatka Skvarč iz Dolnjih Skopic. Ranjeni so bili; Ogorevc, Milan Lapuh iz Dolnje Pirošice, Zorica Skvarč in njena mati Ivanka ter voznica Zlatka. Odpeljali so jih v brežiško bolnišnico. Škode je bilo za 10.000 din.
CATE2: PRI BUDICU V JAREK - Janez Sinko iz Rajca, začasno na delu v Nemčiji, je 11. aprila pri Budičevi gostilni na Čatežu zapeljal v 70 cm globok jarek in razbil osebni avtomobil. Škodo so ocenili na 4.000 din.
DOBOVA: NI PRISEL DOMOV
- Jože Bosina iz Dobove se je 12. aprila vračal domov z osebnim avtomobilom. Pred domačo vasjo je zapeljal s ceste in treščil v drevo. Avtomobil je razbit, voznik pa je bil laže ranjen.
KRSKO: NESRECA NA CESTI KRŠKIH ŽRTEV - Na križišču na
Cesti krškili žrtev sta se 11. aprila zaletela z osebnima avtomobiloma domačin Lado Pešič in Celjan Peter Princ. Škodo os ocenili na 8.000 din.
SENTLENAR: VOZIL PO SREDINI CESTE - 11. aprila sta se v Sentlenartu zaletela avtomobilista Anton Vegelj iz Račje vasi in Leon Žibert iz Pokleka. Vegelj, začasno na delu v Nemčiji, je pred srečanjem vozil po sredini ceste. Škode je bilo za 4.000 din.
SOTELSKO: PREHITRO JE VOZIL - Edvard Rostohar iz Breg je 11. aprila neprimerno hitro vozil osebni avtomobil proti Sotelskemu, zato sta se oplazila z Maksom Medveškom iz Krškega, ki se je pripeljal naproti z osebnim avtomobilom. Škodo so ocenili na 3.000 din.
RADECE; KOLESARKO VRGLO NA CESTO - 10. aprUa se je Neža Košir iz Kompolja peljala s kolesom na pomožni motor iz Radeč. Med vožnjo je zavirala, nakar jo je vrglo na cesto. Zaradi poškodb so jo odpeljali v celjsko bolnišnico.
CATEŽ: stekel PRED AVTOM - 13. aprila je čez cesto pri gostilni Grič na Čatežu stekel 11-letni Martin Tomše iz Čerine. M^an Volk iz Velike Doline se je pripeljal z osebnim avtom in fanta podrl, da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
KOCEVJE: CIK-CAK V AVTO - Vinjeni kolesar Dragomir Drinič iz Kočevske reke je vozil 15. aprila okoli 12.15 cik-cak po Roški cesti v Kočevju. Prav pri ambulanti je trčil najprej v drevo, malo kasneje pa še v avto, ici ga je vozil Edvard Plešnar iz Kočevja. Kolesar je bil hudo ranjen, škode pa je za 2.500 din.
KOČEVJE: TRČENJE AVTOMOBILOV - Na Tomšičevi cesti v Kočevju sta 13. aprila ob 13.30 trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Franc Kužnik in Slavko Podlogar, oba iz Kočevja. Pri trčenju je nastalo na obeh avtomobilih za 3.500 din škode, poškodovan pa ni bil nihče. Kužnik je tik pred nesrečo pripeljal od podjela AVTO na prednostno Tomšičevo cesto.
BREG: OTROK PRED AVTO -14. aprila ob 12. uri je peljal z avtom po glavni cesti Ivan Pinanovič, ki je na začasnem delu v tujini. Nenadoma mu je pred avto skočil 6-letni Dušan Kohek. Kljub zaviranju je avto trčil otroka in ga resneje
K oškodoval. Odpeljali so ga v Ijub-.ansko bolnišnico. Na avtomobilu ni škode.
KOCEVJE: TRCIL V PROMETNI ZNAK - Alojz Zgonc iz Salke vasi pri Kočevju se je 13. aprila ob 20.30 zaletel na Reški cesti v Kočevju v prometni znak, ki omejuje hitrost vožnje na 40 km na uro. Nato je zapeljal še v žično ograjo in avto se je prevrnil. Voznik je s sopotniki preobrnil avto spet „na noge“ in odpeljal domov. Miličniki pa so za vso zadevo le zvedeli in bodo voznika predlagali sodniku za prekrške.
HUMORESKA
Zakaj vas pa imamo ?
/Vflv tam, kjer se odcepi pot proti Sračniku, je cesta tako ozka, da je treba voziti sila previdno. Povrhu vsega je tam še zoprn ovinek, speljan proti vsem pravilom. Po tej cesti se je komercialist Fido iz dneva v dan vozil na delo in z dela in grdi odsek ceste je poznal kot svoj žep. Onega dne pa je bil nekoliko zamišljen. Ugibal je o stabilizaciji in njenih vprašanjih ter sanacijskih ukrepih in ob tem se je tako razvnel, da je pritisnil na pedal za plin prav tam, kjer bi sicer moral zavirati. Zaropotalo je in treščilo, se pokadilo in obstalo. In avtomobil, v katerem je Fido pravkar domislil globoke misli o nadaljnji zunanjetrgovinski afirmaciji, je obtičal na strehi...
Vse bi bilo lepo in prav, če na prizorišče ne bi prišli miličniki. Fido bi bil namreč dal zvleči avtomobil z njive, zavarovalnica, v kateri je imel dobrega znanca, bi plačala vso škodo in.., Tako pa so prišli oni. Le kateri vrag jih je prinesel tja ob tako nepravem času? Pa zasliševanja, zapisniki, izjave in prepričevanja... in Fido se je znašel na zatožni klopi
„Nak, nisem kriv," je trdil, „hej bo krivi) cestno podjetje, ki ni zadosti zavarovalo onega ovinka. “
Nič ni pomagalo. S pošt-
no pomočjo je prišla Fidu v roke odločba, s katero je bilo uradno ugotovljeno, da je kriv kršitve cestnoprometnih predpisov, ker je prehitro vozil. Kratka obrazložitev in na koncu pouk, da se zoper odločbo lahko pritoži v osmih dneh.
Na gospodarskem nebu so se spet zbirali črni oblaki in Fido je povsem pozabil na odločbo, na kazen v njej in na rok, ki je nezadržno tekel. Ni se pritožil in ničesar ni plačal. Nekega dne pa je prejel poziv, naj ali plača denarno kazen ali pa gre v -zapor.
„Oho, “ si je dejal. „Jaz -pa v zapor? To pa ne bo tako lahko. Saj vendar nisem nič kriv... “ in stopil je v sosednjo sobo, kjer se je med kupi uradnih listov ubadal s študijem samoupravnih aktov pravnik podjetja. Fido mu je pojasnil položaj, mu pokazal odločbo in poziv in izrazil željo, da ne bi niti plačal niti šel v zapor.
„Tovariš Fido, odločba je vendar pravnomočna! Zakaj pa se niste pravočasno pritožili? Zdaj ni mogoče ničesar storiti!"
„Bežite, bežite! Tu imate odločbo in naredite, kar hočete. Zakaj vas pa imamo, pravnike? Ce vam uspe, bom videl, da ste strokovnjak, če pa ne...
JAKA PRA VICNJK
f
S
s
#
J
s
0
0
\
s
0
#
0
0
0
0
0
0
\
0
s
s
0
S
§
0
0
0
0
0
s
0
0
\
0
45 zadetkov v Brežicah
BREŽICE ; RIBNICA 28:17
Dolenjski derbi ired republiškima ligašema Brežicami in Ribnico se je končal s prepričljivo zmago domačinov. Čeprav derbi ni prinesel pričakovane igre, je bil kljub vsemu zelo zanimiv. Na začetku so bili gostje boljši, nato pa je razigrani Rudi Iskra, ki je dosegel 13 zadetkov, zapečatil usodo borbenih gostov.
Brežice; Berglez, Mars, Rovan 5, Antolovič 1, Šetinc 2, Jurišič 2, Bosina 4, Iskra 13, Zore, Novosel, Gorišek, Blatnik 1.
Ribnica: Kersnič I, Lovšin, Tanko, Tomšič 1, Kersnič II 5, Matelič, Mikulin 4, Andolšek 1, Ponikvar 6.
V. PODGORŠEK
LABOD : COSMOS 19:29
Črnomaljski rokometaši so prepričljivo porazili Novomeščane, ki se niso mogli meriti z razigranimi gosti. Največ zadetkov je dosegel Viki Lozar.
BREŽICE : ALPLES 18:8
Pomlajena ekipa iz Selc se ni mogla resneje upirati domačinkam, ki so v odUčni formi. Najboljša je bila Vladka BužanCič.
Brežice: Zorko, Hribernik, Bu-žančič 10, Molan 4, Štauber 1, Bah,
A.	Mišič, Kolar 1 in V. Mišič 2.
V. PODGORŠEK
ZAGORJE : KRMELJ 27:16
Krmeljčani so tudi tokrat nastopili brez veterana Zamana, zato se je to precej poznalo v njihovi igri.
Krmelj: Kralj, Druravič 2, Bevc, M. Papež 2, Zorc 3, Salamon, Pro-senik 5, Kočevar, Ferlan, Mirt 2 in Končina 2.
B.	DEBELAK
Dve kolajni in četrto mesto
Na republiškem šolskem prvenstvu v gimnastiki za učence in dijake, kije bilo v Ljubljani, se dolenjski predstavniki niso posebno odrezali. Največ so dosegli še brežiški gimnazijci, ki so ponovno osvojili 4. mesto. Najboljši posameznik pa je bil Ivan Geijevič, ki je osvojil tudi eno kolajno. Naše pionirsko zastopstvo je prineslo tudi odličje, osvojila ga je Novomeščanka Maja Dokl.
Rezultati: srednješolci — 4. gimnazija (Brežice); srednješolke — 8. gimnazije G'fovo mesto): učenci -
9.	OŠ „bratov Ribarjev" (Brežice); učenke - 8. OS „Ketje Rupena“ (N. mesto).
NOVOME$ĆANI ZAPUŠČAJO LIGO
V	zadnjem kolu kvalitetne republiške kegljaške lige je ekipa Novega mesta nastopila v Ljubljani in obe srečanji z odlično ekipo ljubljanskega Saturnusa izgubila. Prvi dan so Novomeščani podrli 6.708 kegljev (Turk 82^ Hren 921, Jarc 790, Romih 835, Židanek 876, Barbič 828, Krušič 818, Fabjan 817) in drugi dan 6.537 (Krušič 838, Fabjan 766, Hren 805, Romih 829, Jarc 830, Turk 828, Zidanek 800 in Barbič 84IX S. tema dvema porazoma so Novomeščani pristali na zadnjem iftestu in se poslavljajo od te lige. Kaj več od ekipe tudi nismo mogli pričakovati, saj v takih pogojih, kot dela, uspeha res ne more biti. Dokler Dolenjci ne bodo imeli avtomatskih kegljišč, toliko časa ne bodo šli v korak z ostalimi. Končni vrstni red: 1. Triglav (Kranj), 2. Konstruktor (Maribor), 16. Novo mesto.
J. MRZLAK
LESKOVEC : SEMiC 23:17
Domačini niso lahko zmagali, za zmago so se morali kar krepko potruditi.
Leskovec: Plut, Hruševar, N. Mlakar 10, Kovač 4, Žnideršič, Vakselj, L. Sribar 1, Svetec 4, Janc, R. Sri-bar, Arh 4.
Semič: Veša, Strniša, Skliner, Podgornik 1, Šprajcar 2, Leša, Fa-šung 7, Kobe, Kočevar 5, Sever 2.
L. Sribar
PARTIZAN (KRŠKO) : DOBOVA 17:11
Gostje so povzročili i;^ed na igrišču, zato je sodnik Zgagar iz Trbovelj srečanje predčasno zaklju-ČU.
L. HARTMAN
Prepričljiva zmaga Belokranjcev
v tem kolu so najpomembnejšo zmago iztržili Belokranjci, ki so zanesljivo premagali Ttžičane in se s tem odlepili od nevarnega repa. Brežičani so v Žalcu remizirali, ravno tako pa tudi Mirenčani doma v srečanju s solidno ekipo Cementa iz Trbovelj. Krčani in Novomeščani pa so to nedeljo zapuščali nogometno igrišče poraženi. Zanimivo je, da so belokranjski mladinci dosegli prvo zmago v srečanju z Usnjarjem, mladi Novomeščani pa so Olimpiji v Ljubljani odščipnili pol točke.
BELA KRAJINA : TRŽIC 3:0
Kljub nepovezani in raztrgani igri obeh ekip so domačini zasluženo zmagali. Posebno so se razigrali v zadnjih minutah, zadetke pa so dosegli Grguraš, Tone Weiss in Fer-folja. Zaradi grobe igre je trener Cmomaljčanov Klaič sam odstranil svojega branilca Englara z igrišča.
T. LATERNER
MIRNA : CEMENT (TRBOVLJE) 1:1
V	zanimivem in razburljivem srečanju sta se obe ekipi razšli z neodločenim izidom.
A. TRATAR
INDUPLATI : ELAN 4:2
Elan je po pričakovanju doživel poraz v Jaršah. Obe ekipi sta pokazali kar lep nogomet. Domačini pa so imeli od srečanja več, zato so tudi zasluženo zmagali.
M. H.
Najvažnejša je dejavnost!
Med dolgoletne telesno^ vzgojne delavce, ki so zlasti veliko delali in še delajo v vrstah Partizana, sodi tudi prosvetni delavec IKO ŽGAJNAR iz Kočevja. Šolsko športno društvo na kočevski šoli uspešno dela že štiri leta, zlasti od tedaj, ko so se preselili v novo šolo in dobili pri-pierne telesnovzgojne objekte-. Razumljivo, da Iko ne dela sam, saj mu pomagajo še drugi prizadevni kočevski športni delavci, kot so: prof. Sa& Bižal, prof. Tone Adamič, Marica Kitek, Miha Majerle, prof. Jože Ogrinc, Nada Smola in Ive Stanič.
- Kako vam dolgoletne izkušnje pri delu v vrstah Partizana pomagajo v šolskem športnem društvu? - smo ga vprašali.
,4zvrstno, saj dejansko ne čutim nobene razlike. Dejavnost Partizana in šolskega športnega društva imata enak cilj. Mlade ljudi vključevati v telesnovzgojne dejavnosti in jih kaliti v dobre in sposobne ljudi. Ni mi razumljivo, da nekje tako poudarjajo pripadnost, saj otroci ne bi smeli čutiti, pod čigavo zastavo delajo. Casi, ko se je v te-lesnovzgojnih društvih kazala politična pripadnost, so minili.“
- Kako gledate na vaše društvo na šoli z organizacijskega vidika?
„Učenci s pomočjo prosvetnih delavcev uspešno vodijo društvo, ki se je organizacijsko precej okrepilo. Imamo tudi svoj statut, kjer je zapisano vse, kar sodi v dejavnost društva. V kratkem ga bomo posredovali ObZTK, ki ima veliko razumevanje za dejavnost šolskih športnih društev."
- Za katere športne dejavnosti je največje navdušenje?
„Težko bi delali razliko, vendar so v ospredju košarka, atle-
tika in gimnastika. Opozorim naj tudi na šahovsko dejavnost, kije zelo razgibana in se odvija v posebnem klubu, ki ga, razumljivo, štejemo tudi v naš sestav. Pri šahu se pozna požrtvovalno delo Iva Staniča, ki je dosegel izredne uspehe.“
—	V čem, mislite, da je vaš največji uspeh?
,J)a smo skoraj pri vsakem učencu od petega razreda naprej
in tudi pri mlajših vzbudili ljubezen vsaj do ene športne panoge. No, če že ne bodo vsi aktivni tekmovalci, bodo pa lahko kasneje sodelovali kot organizatorji ali kaj podobnega. Važno je, da se mladi ljudje koristno zaposlijo. Prepričan sem, da smo imeli pri tem kar precej srečno roko! ‘
-	Kaj pa priznanja za delo?
„Vsi vodniki delamo brezplačno, šola nima denarja za to. Seveda pa se nas večkrat spomni Partizan in tudi ObZTK Kočevje."
S.	DOKL
BREŽICE : ŽALEC 0:0
Brežičani so v Žalcu nastopili brez štirih svojih stalnih igralcev, zato so osvojili samo eno točko. Ker pa je vodilni Šoštanj zmagal, se je spet odlepil od Brežičanov.
V. PODGORŠEK
OPEKAR (LJUBEČNA) : CELULOZ AR 3:0
Na slabem igrišču in z zdesetkano ekipo je Celulozar doživel precej visok poraz. Krčani se imajo zahvaliti vratarju Sepet^vcu, da niso dobili v mrežo še k^šen zadetek več.
L. HARTMAN
BELA KRAJINA : USNJAR (VRHNIKA) 3:1 OLIMPIJA : ELAN (NOVO MESTO) 4:4 SPET BREŽICANI Četrti
Na letošnjem šolskem republiškem prvenstvu v gimnastiki za učence in dijake dolenjski predstavniki niso imeli večjega uspeha. Pohvalimo lahko samo brežiške gimnazijce, ki so osvojili četrto mesto in s tem ponovili lanski uspeh. Med po-samezriiki je edino odličje odnesla iz Ljubljane Novomeščanka-pionirka Maja Dokl, ki je v preskoku osvojila tretje mesto.
Rezultati: pionirke - 8. Novo mesto; pionirji - 9. Brežice; mladinci - 4. Brežice-gimnazija.
RUDI OSTERMAN ZA LAS PREKRATEK
Na članskem šahovskem hitropoteznem prvenstvu, ki je bilo v nedeljo v Ljubljani, je i^alo 28 ša-histov. Prav prijetno je presenetil Dolenjec Rudi Osterman, kije bU za las prekratek, da bi osvojil naslov re- • publiškega prvaka. Za zmagovalcem Musilom iz Maribora je zaostal samo za pol točke. Enak uspeh je dosegel tudi mladi Podkoritnik iz Kočevja, ki je na enakem republiškem prvenstvu za mladince na Ravnah osvojil drugo mesto. Za zmagovalcem Krajnikom iz Maribora je ravno tako zaostal za pol točke, zbral pa je 28,5 točk.
BOŽOVIC DELIL TRETJE MESTO
Na odprtem posamičnem državnem prvenstvu v karateju, ki je bilo v Celju, je nastopilo 107 tekmovalcev iz zagrebške organizacije Bu-dokai. Od naših tekmovalcev se je najbolje uvrstil Ljubo Božovič iz Krškega, ki je v polsrednji kategoriji delil tretje mesto z Verbičem iz Maribora.
NOVO MESTO : TEKSON (CELJE) 0:3
-V soboto je bila v Novem mestu odigrana prvenstvena odbojkarska tekma moške slovenske lige. Srečali sta se ekipi Novega mesta in Tekso-na iz Celja. Srečanje je bilo nezanimivo in je razočaralo maloštevilne gledalce. Tekma je bila tako slaba.
da je prava anlipropaganda za odbojko v Novem mestu. S tako igro Novomeščani ne bodo dobili izgubljenih navijačev nazaj.
ŽUŽEMBERK OSTAL NA ČETRTEM MESTU
V	Žalcu jc bilo v nedeljo nadaljevanje republiškega mladinskega kegljaškega prvenstva. Tokrat jc nastopila iz Dolenjske tudi ekipa novomeškega Pionirja in podrla 1.657 kegljev. Končni vrstni red se od prejšnje nedelje bistveno ni spremenil. Žužemberčani, ki so bili četrti, so to mesto tudi obdržali. No-vomeščani pa so bili ravno tako solidni, saj so zasedli peto mesto. Med
Posamezniki sta bila Dolenjca, člana ionirja Vcrtuš in Maraš, na četrtem in petem mestu: podrla sta 845 oziroma 843 kegljev.
•••••••••••
LJUBLJANA — Na republiškem prvenstvu v gimnastiki za tekmovalce in tekmovalke 3, razreda so se dobro odrezali telovadci iz Brežic in Kočevja. Mladinci Brežic so v svoji kategoriji osvojili tretje mesto. V kategoriji članov tretjega razreda pa je telovadec Koleta iz Kočevja osvojil prvo mesto. (I. S.)
ČRNOMELJ - Na skupnem športnem dnevu so tekmovali dijaki
fimnazije in PKS is Črnomlja. Sre-anje je bilo v rokometu, malem nogometu ter štafetnem teku. Zmagovalci: kros - ženske: 1. Milka Svetič; mlajši dijaki - Hudelja, starejši dijaki Stublar, štafetni tek -
1.	gimanazija (Stublar, Hudelja, Ferlež, Zalokar); mali nogomet - gimnazija : PKS 2:2, rokomet - gimnazija : PKS 10:9. V srečanju deklet z gimnazije so dijakinje 11. letnika premagale tretji letnik z 11:6. (A. L.)
ČRNOMELJ - Rokometno srečanje med gimnazijkami in učenkami osnovne šole se je končalo z zmago gimnazijk 6:2. (A. L.)
mmmi
Odkar smo postali svetovni prvaki v košarki, je zanimanje za to lepo športno panogo izredno poraslo. Precejšen delež gre tudi na rovaš naše televizije, ki prenaša ob sobotah najzanimivejša košarkarska srečanja naših najboljših ekip. Zato je razumljivo, da je košarka v Novem mestu dobila veliko privržencev. V prvem srečanju Novomeščanov v republiški košarkarski ligi B skupine se je na tekmi na Loki zbra-k) več kot 300 gledalcev. Opozorimo naj na pomanjkljivost: tudi na tej tekmi kot na drugih ni nihče pobiral vstopnine. Za tako lepo in zanimivo srečanje bi vsakdo rad odrinil dinar, če že ne več. Kaj s tem ne zgubi srečanje na vrednosti, če ga gledalcem ponujamo zastonj? Torej: novomeški košarkaši, prihodnjič zahtevajte plačilo za svojo lepo igro!
ti fffvf! j
Mil
NOVO MESTO - V nadaljevariju dolenjske kegljaške lige so bUi doseženi naslednji rezultati: Luknja : Iskra 490:442, Brežice : Krka 499:410, Vse devet :	Rudar
448:459, Partizan (Sevnica) : Trebnje 468:413, Krško : Celulozar 511:519, Železničar : Žužemberk 460:426, Stari devet :	Pionir
398:393. Po četrtem kolu je v vodstvu novomeški Železničar, ki je zbral 8 točk, sledi Krško 6 itd. (J. M.)
SEVNICA - Pričele so se sindikalne športne igre v sevniški občini.
V	kegljanju so bili doseženi naslednji rezultati: Občinska uprava : Prosveta 359:322, Metalna I : Kopitarna 410:330, Lisca :	Prosveta
276:246, Metalna I : Jutranj'ka 370:363, Jutranjka : GP Beton-Za-goije 365:381, Prosveta : Kopitarna 366:332, Občinska uprava : Lisca 334:319, Prosveta : Stilles 301:309, Občinska uprava : Stilles 335:306. (J. B.)
NOVO MESTO - Na občinskem košarkarskem prvenstvu za dijake so nastopile štiri ekipe. Brez težav s^ zmagali novomeški gimnazijci, ki so v finalni tekmi premagali dijake gostinske šole iz Novega mesta s 60:15. Vrstni red: 1. gimnazija, 2. gostinska šola, 3. ESS, 4. KSS-Grm. (M. H.)
KRŠKO - Tehnična komisija pri plavalnem klubu Celulozar je določila reprezentanco Dolenjske, ki bo zastop^a našo pokrajino na plavalnem tekmovanju v okviru XI. zleta bratstva in enotnosti v Sisku. Na zletu bodo nastopili: Čargo, Turk, Barbič, Grajžl, Skafc in Šepetave ter Jenkoletova, Novakova, Preskra-jeva, Pogačarjeva, Babičeva in Erjavčeva. (L. H.)
SEVNICA V okviru sindikalnih občinskih iger sta bila v malem no-;^ gometu dosežena naslednja rezul-^ tata: Lisca : Trgovsko podjetje 3:2 in Kopitarna : Prosveta 1:6. (J. B.)
KRŠKO - Pred kratkim se je v Krškem zbralo nekaj več kot 40 karateistov iz Krškega, Brežic in Hrastnika. Imeli so enodnevni seminar pod vodstvom dr. EmUa Topiča in Staneta Iskre. V glavnem so se pripravljali za bližnja tekmovanja karateistov. Ob tem so imeli manjše srečanje udeležencev, kjer so se najbolj izkazali Božovič iz Krškega, Marsla-vič iz Brežic in Biderman iz Hrastnika. (L. B.)
ČRNOMELJ - V prvenstvenem srečanju mladinske A lige so mladinci vevške Slavije v Črnomlju gladko premagali Belo krajino z rezultatom 5:0. (A. L.)
LJUBLJANA - Mladi nogometaši novomeškega Elana so v nedeljo prijetno presenetili v Ljubljani, kjer so igrali prvenstveno nogometno tekmo z mladinci Olimpije neodločeno 4:4. (M. H.)
NOVO MESTO — V soboto in nedeljo bo v Ljubljani repubUško pionirsko in mladinsko prvenstvo Partizana v gimnastiki. Na tem pomembnem tekmovanju bodo nastopili tudi mladi Novomeščani.
NAJNOVEJSE!
 \
DOSttlOS
OBIŠČITE NAS, OGLEJTE SI TRAKTOR IN ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! UUBUANA, Celovška 32, MARIBOR, Grajska 7, KOPER, Dimnikarska 10, ZAGREB, Trg Žrtava fašizma 1
Traktor DELFINO 32
je po svojih lastnostih in moči namenjen zasebnemu kmetijstvu in ima naslednje značilne lastnosti:
— pogon na 2 ali vsa 4 kolesa
— Mokada diferenciala
— hidravlična naprava za dviganje z avtomatsko regula-cyo in trojnim pritrjevanjem orodja
— zračno hl^en linijski diesel motor — 30 KM
— alternator, električna razsvetljava
— števec delovnih ur in obratomer
— dvojna klopka, 6 brzin naprej, 2 brzini nazaj
— hermetično zaprte zavore
— možnost najrazličnejših priključkov za različna vila
vila na traktor lahko prik^učite vsa standardizirana orodja
opra-
export-import, industrija in notranja trgovina, Ljubljana, Celovška 32 OBVEŠČA, DA JE PRISPELA NOVA POŠIUKA TRAKTORJEV SAME DELFINO 32
Traktorje prodajamo s konsignacijskega skladišča v Ljubljani; CENA:
- tip 2 RM - lit 1,344.000 ali DM 7.875 ali 2. 152 dol. in 18.868 N-din
- tip 4 RM - lit 1,721.000 ali DM 10.078 aU 2.745 dol. in 21.147 N-din
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
INKOP, KOČEVJE
Obrtno podjetje OPREMA, KOČEVJE
SKUPŠČINA OBČINE ^^METUKA^g
ELEKTRO Ljubljana - enota KOČEVJE
SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS
I
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
t^a
SEVNICA
IZDELUJE:
— damske nedrčke
— steznike
— elastične hlačke
— pasove za nogavice
— kopalne obleke
Udobnost, eleganca in modne barve so odlike nedrčkov in steznikov LISCA
NOVOGRAD, NOVO MESTO
PREVOZ,
BREŽICE
PLAMAS
OBRTNO NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA
PLAMAS, LJUBLJANA
PRIDITE IN Z VESELJEM VAS BOMO SEZNANILI S POGOJI ZA SODELOVANJE Z NAMI TER Z MOŽNOSTMI VKLJUČITVE V ZADRUGO
KOČEVJE
kolektivi čestitajo za lanOFin " ‘'
_	^KoCevte.
AVTO-KOČEVJE
TUZEMSKI. MEDNARODNI TOVORNI IN POTNIŠKI PROMET — MEHANIČNA SERVISNA DELAVNICA — TURIZEM IN GOSTINSTVO
*
TOVARNA OTROŠKE KONFEKCIJE
JUTRANJKA
SEVNICA
OBRTNO
KOVINSKO
PODJETJE
DOBOVA
JDapi rko ii fe Uct j a
KRŠKO
CIKLOSTIL PAPIR VSEH VRST # ŠPECERIJSKE VREČIČE S TldKOM IN BREZ 0 VSE VRSTE I^KATEL IZ VALOVITE LEPENKE IN KARTONA S TISKOM IN BREZ 9 VSE TISKARSKE USLUGE
DOMINVEST NOVO MESTO
1
KOMET
METLIKA
*
tovarna
damskih
nedrčkov
pasov
korzetov
in
steznikov
*
1
Ljubljana
t
ISKRA
Tovarna usmerniških naprav
NOVO MESTO
TRGOVSKO PODJETJE
PRESKRBA, KRŠKO
kolektivi čestitajo za knOFinDraznikaela
ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE
co
09
eo
co =1 ^ ~
OD e=n
s
		NI
- CJ	F*	U
a	r=t	u
□	r-i	(J
□		u
D		u
□		u
a		u
a		u
:^r=		
•g	CD	g	CL>
E -C3
C35	eo	C=	£
^	»—	03	.==
Tt-	C3)	cj	.ca
SGP
PIONIR, NOVO MESTO
. I
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS
- Si že ugotovil krvno skupino pri gospodu, Franci?
m
,Afucika, najdražja, kaj me pa tako debelo gledaš? Mar res nisi vesela, ker se je tvoj mucek vrnil že s popoldanskim vlakom? “
,,Naj bo — toda goije vam, če se bo kasneje pokazalo, • da sploh niste filmski režiser!!**	^
••••••••••••••••••••••
Kaj so prtd M leti piMi«
Jezikovni
spodrsljaj
Namesto rumenih rdeče prometne table
KOMUNALA iz Kočevja je naročila nekje v Zagrebu dopolnilne prometne znake. Ti znaki, kot ve vsak šofer, so obešeni pod glavnim znakom in so vedno take barve, kot je osnovna barva glavnega prometnega znaka. To pomeni, da so dopolnilne table lahko le plave ali rumene barve.
Toda glej ga, vraga, po Kočevju so zdaj razpostavljeni plavi in rdeči dopolnilni znaki!
Pa ne da bi zardeli od sramu? Seveda ne, vmes je le jezikovni nesporazum! Besedo „rumeno“ so namreč Hrvatje razumeli po svoje, se pravi „rdeče"; Hrvaško „rumeno lice“, na primer, pomeni po naše nekaj podobnega kot rdeč obraz oziroma zardel obraz.
in tako imamo zdaj po Kočevju po slovensko napačne barve prometne znake, po hrvaško so pa v redu - vsaj slovnično, če že prometno ne ...
Ne sreča ga pamet
V gostilno prihaja kar s kuhinjskim nožem v žepu
Maijan Veselič iz Šalke vasi pri Kočevju je star že 19 let, obnaša pa se še vedno kot kakšen mladoletni pobalin. Zato pride pogosto navzkriž z zakonom. Miličniki se sploh ne spomnijo več, kolikokrat so ga že prijavili za kaznovanje.
6. aprila ob 23.20 je v gostilni ,J*od Stojno“ v Kočevju spet moral pokazati, kaj je. Najprej se je napil, nato pa začel razbijati steklenice. Vendar to še ni bilo dovolj, začel je še groziti Maijanu Gladu, ki je bil v gostilni.
Ko je Veselič posegel v žep in izvlekel roko spet ven, mu je padel na tla kuhinjski nož. Veselič ga je pobral, neki drugi gost pa mu ga je vzel.
Maijan Glad trdi, da mu je Veselič grozil z nožem, Veselič pa se izgovarja, da ni nobenemu grozil, ampa^ da mu je tisti kuhinjski nož „slučajno" padel na tla. Seveda je zelo čudno, da Veselič nosi v žepu kuhinjski nož. „Slučajno" namreč občani, ki niso raz^ajači in pretepači, kuhinjskih nožev ne nosijo s seboj, ko gredo v gostilno na pivo.
Se preden so prišli po Veseliča v gostilno miličniki, je pobegnil, a so ga našli in ga pridržali do iztrez-nitve. Zaradi nasilnega obnašanja se bo spet zagovarjal pred sodiščem.
mm
Ogenj ne miruje
V zadnjem času se na Dolenjskem spet vrstijo požari — Vzroki: otroška igra, malomarnost
„Tamle je padla v gnojnično jamo Nadica. Utonila bi, če je ne bi rešila soseda,“ je povedal Anton Pertinač. Tole ,jezerce“ je gnojnična jama že ukinjenega hleva ZKGP Kočevje. Na sliki je Anton Pertinač s hčerkama Tanjo in Nadico. (Foto: Jože Primc)
Nadica skoraj utonila v gnojnici
Triletno punčko je rešila soseda — Oče zaman zahteva pri sanitarni inšpekciji in KOP, naj bi opuščeno gnojnično jamo zasuli — Iz te jame poleti zelo smrdi, v njej pa se je zaredilo ogromno žab
Anton Pertinač z Brega 10 pri Kočevju že dolgo zaman opozaija Združeno KGP Kočevje in občinsko sanitarno inšpekcijo, da bi morali zasuti nekdanjo gnojnično jamo pri opuščenem hlevu, v kateri je zdaj vedno voda, pomešana z gnojnico.
suta, se bom pritožil na republiško
zasuti in s tem zavarovati njihove otroke. Tudi z opuščenim hlevom in silosom je treba nekaj storiti, da ne bo kazil vasi.
J. PRIMC
15. aprila popoldne je izbruhnil požar na lesenem in s slamo kritem hramu (zidanici) Šentjernejčana Antona Goriška v Skrivnem. Ogenj je uničil streho, poškodoval pa stene in kad.. Škodo so ocenili na 10.000 din.
Prve ugotovitve kažejo, da je požar nastal med otroško igro z vžigalicami, preiskava pa je še v teku.
Dan prej je izbruhnil požar na smetišču v gozdu pri Mokronogu. Mokronožan Jože Kirn je tja pripeljal odpadke, jili zažgal in odšel. Ogenj se je razširil po okolici in uničil štiri leta star smrekov nasad. Škodo so ocenili na 700 din. Ogenj so pogasili mokronoški gasilci.
Zvečer 14. aprila je gorelo tudi v skladišču Dolenjke v Citalniški ulici v Novem mestu. Vnela se je embalaža. Škode še niso ocenili, vendar ne pričakujejo večje. Požar so zadušili novomeški gasilci.
Pričele so se tekme v okviru občinskili sindikalnih iger novomeške občine. Prvi bodo danes popoldne štartali odbojkarji na Loki.
V torek je bilo v Črnomlju področno košarkarsko prvenstvo za srednješolce. Igrale so gimnazije iz Brežic, Črnomlja, Novega mesta in Stične ter tehnične srednje šok’ iz Krškega. Zmagali so Novoineščani.
Jama je precej globoka; meri okoli 100 kvadratnih metrov in je zelo nevarna za majhne otroke; teh pa je samo v dveh hišah v neposredni bližini jame kar 8. Stari so od enega leta do 14 let.
Pertinač je povedal: ,,MoJa hčerka Nadica, ki je stara zdaj 5 let, je pred dvema letoma že padla v to lužo in bi se zagotovo utopila, če je ne bi potegnila ven soseda Čolnarjeva.
Za svoje otroke sem zelo v skrbeh, saj imam kar štiri, ki so stari od enega leta do petih let. Posebno me skrbi, odkar sta pred kratkim utonili v Rinži dve deklici, ki se jima je udrl led. Tudi na naši luži se naredi led in otroci se vso zimo po njem drsajo.
Ce jama v osmih dneh ne bo za-
sanitarno inšpekcijo. KGP bi jo lahko zasul, saj ima vso potrebno mehanizacijo.
Mi, ki smo kupili od KGP hiše, pa tudi ne moremo otrok prikleniti na verigo, da se ne bi kateremu kaj naredilo. Otrok se lahko med igro zvrne v vodo. Gospodinja in mati pa tudi ne more imeti otrok vedno pred očmi, saj ima dovolj drugega dela.
Iz te luže oziroma nekdanje gnoj-nične jame poleti še vedno močno smrdi. Žab je toliko, da zvečer, ko prižgemo luč, skačejo v okno." Hlev je prazen že 6 let ali še več in ves ' razbit, da kazi videz vasi. Ukiniti so <■ ga morali menda zato, ker je iz njega ». tekla gnojnica v Rinžo, zaradi česar . so poginjale ribe."
Seveda se je okoli naju zbralo veliko otrok in žensk, ki so še posebno odločno zalitevale, daje treba jamo
VESELICA JE ODPRTA
Znano gostišče Veselica nad Metliko že redno posluje vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 12. do 24. ure. Ob sobotah in nedeljah imajo za goste zmeraj pripravljene pečene odojke in jagenjčke. Računajo, da bo med .prvomajskimi prazniki, če bo lepo vreme, izreden obisk. V gostišču Vinomer gostov in izletnikov zaenkrat ne sprejemajo posamič, pač pa odprejo samo po predhodnem obvestilu za večje skupine gostov.
Dolenjske Novice.
Oče mlad, zdrav in bogat; mati in otroci pa dobivajo občinsko podporo
Se bo Jože Požar spametoval in skrbel za družino ali bo romal iz zapora v zapor? Pi>tem, ko je dedoval, se je spremenil na slabše
Zaradi zajtemaijanja družine, se pravi žene in treh hčera, je bil 16. marca obsojen pred občinskim sodiščem v Kočevju Jože Požar, rojen 25. maja 1938 v Sodražici, zdaj živeč v Podkumu pri Re i. Kazen se glasi: 7 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. Če ne bo plačeval preživnine, bo torej spet sedel. Sodba je pravnomočna.
Resna časopisna polemika
(Trebeianskim brusače m.) Da je ljubljanski ,,Brus“ ves vaš evangelij, je lahko umljivo; saj ste vi brusi sami, pa iz mene - reveža se hočete norčevati, ker me vtikujete v tisti vaš norski list. To je zame - kaj pa da — žaljivo; kolika čast je pa to za vas, in med katero pajdaštvo pa spadate vi, pokaže najbolj ,,pa-jaceljnova“ kapica na čelu vašega ljubljanskega lista. — To ste pa res lepi vragi, ki hočete svoje neslane čenče z mojim pridevnim imenom osoliti in tako vriniti mene med tisto sodrgo, ki duUovnike črti in zaničuje. A jaz sem svoje duhovne pastirje zmirom spoštoval ter jih bom spoštoval, in le iz srca želim, da bi mi Bog dal zlasti zadnjo uro v lov iti enega ali drugega tacega ,.ščinkovca“ (iz katerega se vi porogljivo norčujete), da bi mi prinesel sveto Popotnico in mi zapel srečno odhodnico iz tega sveta. To milost daj Bog pa tudi vam, ve zmotene reve. ki duhovnike z blatom ometavate. Pri vsi svoji resni nevolji sili se mi pa zdaj zmirom ta-le smešna misel: Kaj bodo II nek Clčl rekli, ker so trebanjski brusarji njihov ,,nieštlr" prcv/ell, da prodajajo okoli bruse po vaseh? In kaj poreče šc-le ,,žlajfar“ Menigo, ki ne bo imel nič več /uslu/ka v tem kraji? ker je /daj toliko /laj-farjcv v Trebnjem. Jane/ Smrekar I/ Prudofa.
(V m o j o prodajalno sprejmem takoj) kterl je 13	15 let star, vsaj ljudsko
-šolii dovršil, govori slovensko in nemško ter je
lepega vedenja. - Franc Guštin, trgovina z železnino, norimberškim In špecerijskim blagom v Metliki.
(Oddajo se takoj) tri sobe, klet in drvarnica v Novem mestu hiš. št. 157. Več se izve ravno tam.
(Njiva) za II mernikov posetve. bli/.o mesta ležeča, se takoj proda ali da v najem da. Fani Petrič, v Novem mestu št. 110.
(Dolenjsko pevsko dru štvo“)v Novem mestu Imelo bode dne 28. aprila zvečci ob 8. url v ,,Narodnem Domu" svoj Izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev novega predsednika. Da boda že prvo zborovanje sklepčno, vabi odbor k obilni udeležbi vse izvršujoče in podporne članove.
(Koncert) ..dolenjskega pevskega dru-štva“ dne 4. aprila ni bil obiskan, kakor je bilo za/eijeno. - Vršil se je ta koncert pavsem dobro, posebno dopal je Volaričev mešan zbor ..Slovan na dan“. kateri je tako rekoč slovanska himna In sc je moral na obče zahtevanje ponavljati
(Občinske volitve). Dne 1. aprila t. 1. bili so pri volitvi občinskega odbora za občino Semič Izvoljeni sledeči gg: Ivan Šušteršič i/ Semiča za župana, /a občinske svetovale pa : Janez Ivanetič i/ Vrtače. Stefan Jakša iz iTerbišja In Matija Dajčinan iz Kala. vsi posest-; nikl in vrli inozjc.
•	(I/	Dolenjskih	Novic	15. aprila IH^l)
Zaradi zanemarjanja družine je Požar že lani odsedel 3 mesece. 9. oktobra I9(i8 je namreč zapustil družino, odpeljal s seboj nekatere stvari In se odselil. ..Družino je pustil brez sredstev /a preživljanje, verjetno pa zivi kje v bližnji okolici z drugimi ženskami." je bilo med drugim napisano v prijavi tožilstvu.
Približno leto dni so miličniki Požarja brez uspeha iskali, nekaj časa tudi s tiralico. Zanimivo je. da je Po/ar zapustil svojo družino takrat, ko bi lahko najbolje skrbel zanjo, saj je malo prej podedoval za teto. ki je umrla v Ameriki, okoli 45.(X)0 din. Malo kasneje je neznano kam odpeljal iz Sodražice od ostale družine 5-letno hčerko VIdko. O tem smo v našem časopisu tudi poročali.
Na zadnji razpravi pred sodiščem je Požar trdil, daje bil prvič kaznovan po krivem In da bi n oralo njegov problem obravnavati mednarodno so-dl.šče v Haagu. Malo [)a je verjetno da bi se hotelo to sodišče •ikvarjati s preživninskimi za-1:1.''. ami. ker bi [lolem lahko de-l.ili' le /a območje Ribnice in Ki)čevja. kjei je takih zelo veliko.
Sodišče |)a je menilo, da prvič ni hil ohsojoii po krivem, ampak le zato. koi jc zavrgel
svojo kri. Požar je mlad. zdrav In bogat, zato ne bi bilo prav, da bi družba redila njegove otroke. Požarjeva žena Kristina nan.re^ dobiva za preživljanje sebe in treh otrok občinsko podporo.
Sodišče je štelo Jožetu Požarju v obtežilno okolnost še. daje zapustil družino takrat, ko •••••••••••
Neko pariško taksi podjetje kani vgraditi v svoje taksije televizijske sprejemnike. Tako naj hi si potniki zlasti na daljših razdaljah krajšali čas.
Ciripa in nahod bosta premagana, trdi ameriški znanstvenik dr. Paul Ciordon, ki je iznašel zdravilo (imenujejo ga NPT 10 381), ki zanesljivo - tako so vsaj dokazali dosedanji poskusi v Argentini, pozdravi obe nadlogi 1’ 24. urah. Za gripo in nahod doslej ni bilo zanesljivega zdravila.
Nekateri italijanski časniki so ostro napadli papeža zato, ker je pred dnevi sprejel skupino 50 mladih beat in pop glasbenikov, med katerimi so bila tudi dekleta I’ zelo skromnem nuni ju in celo vročih hlačkah. Ce bo šlo tako naprej, je zapisal časnik, bodo J’ 1'atikanu kmalu začeli sprejemati tudi striptizerke.
je podedoval, in da se ni hotel zaposliti, ker bi sicer moral plačevati ženi preživnino. Sam je na sodišču tudi povedal, da Ima v Nemčiji še enega otroka. In sicer sina. starega II ali 12 let. za katerega tudi ne plačuje preživnine.
J. P.
VLOM V NOVOMEŠKO-GLASBENOi ŠOLO'
.Muzikalni' tat
Vlomilec je ukradel štiri klavirske harmonike, vredne več kot 6000 din — Storilca iščejo
v noči na nedeljo. 18. aprUa, je neznani storilec vlomil v novomeško glasbeno šolo in ukradel štiri klavirske harmonike, vredne skupaj več kot 6.000 din; dve sta bili last šole, dve pa učencev. Tat je prišel v šolo tako,daje na dvoriščni strani razbil okno in zlezel v notranjost.
Kdo je vlomil in ukradel harmonike, še ni znano, ker preiskovalci novomeške UJV še niso končali s poizvedbami. Domnevajo le, da je bil tat motoriziran, saj bi sicer težko neopazno odnesel tolikšen plen.
,,Cez nedeljo me ni bilo v Novem mestu, zato sprva nisem mogel verjeti, ko so mi povedali, kaj se je naredilo. Ni mi šlo v glavo, da se more človek tako grdo znesti nad kulturno ustanovo." jc pripovedoval ravnatelj glasbene šole Lrnest Jazbec. „Kot bi tat vedel, da sem kam odšel saj sem sicer mnogokrat, tudi ob sobotah, v šoli do polnoči in še dlje."
l.Z.
.. . Jurij Levičnik, generalni direktor IM V, je še vedno odre-Na vprašanje o avtu IM V 1300 odgovarja: „Ce nas vpraša vlada, je vse narejeno doma, če sprašujejo kupci, je vse uvoženo!“
... Novomeški odbojkarji so s celjskim Gaberjem igrali tako klavrno, da bi jih premagal še novomeški sindikat. Učinkovita posledica dobrih priprav, ni kaj...
... Kulturniki z Dolenjskega in z onega brega Kolpe so se na sobotnem novomeškem posvetu zavzeli, naj bi namesto resnih stvari včasih raje zabrenkali na vesele strune. Seveda bi moralo biti pitje cvička kulturno!
.. Zveza komunistov je revolucionarna organizacija. Menda zato sprejema tako malo mladine v svoje vrste, ker bi sicer lahko postala še bolj revolucionarna, ugotavljajo v Novem mestu...
... Direktor Novoteksa inž. Avgust Fajfar je ob poplavi nacionalnih avtomobilov gotovo malo užaljen, ker novomeške nacionalne hlače večinoma -izvažajo!
. , . Pravijo, da bo odbojkar Janko Goleš počasi opustil ta šport in se raje posvetil samoupravljanju, kjer je treba manj skakati. ..
... Na naših cestah kmalu ne bo več nesreč: zadnje cene avtomobilov so že tako visoke, da bodo z izjemo fička drugi avtomobili dostopni le ozkemu krogu izbrancev . . .
KrpaiMv koUM
Nedeljslci pomenelt
V nedeljo sem prav mastilo koračil po cesti, kar vidim, kako drvi voz brez konj in podre otroka, ki mu je ne-hotoma stopil na pot. Počilo je kot iz možnarja in takoj sem vedel, da otroku ni pomoči Kar inako. se mi je storilo, pa sem stopil malć dalje v krčmo, da si odmočim popotni prah in žalost, ki se je zavoljo nezgode naselila v mojem srcu.
O tem sem pravil možu, ki je žulil svoj polič vina. Poslušal me je, potlej pa dejal: „ Veš, Martin, privaditi se moraš. Dandanes so pota bolj krvava kot nekdaj, ko so popotne strahovali tolovaju Vse to početje ni prav-dansko. Čas je, da bi se za uboge ljudi zavzemali bolj kakor do zdaj. Posebno mladi vozniki, up naše bodočnosti, naj bi tega ne pozabili. Stari se ne dado več zasuk-niti z navajenega pota. Vsakemu naj bo človek prva reč; vse drugo ima le toliko veljave, kolikor je dobi po njem. “
Menila sva se še o tem in onem, kar nama je težilo dušo. Na koncu pa le pride s pravo besedo na dan.
,Anti veš, da so zadnjič popisovali? “ me vpraša.
„Kaj ne bi vedel,mu brž odgovorim, akoravno nisem vedel, kam meri s svojimi besedami
„Kaj meniš, zakaj neki so to počeli? “ spet sili vame.
„Prav gotovo bi radi vedeli, kaj počnemo in kako živimo. “
„Prazne so tvoje besede," se razhudi „To ti pravim: nov dac ali davke bodo pritisnili Saj so že letošnji veliko večji od lanskih. “
„Kaj bi se to menil, saj ni besede vredno. Raje pijva," ga mirim.
,JVe boš me! Skušali so me že taki, ki kaj vedo. Meniš, da jih nisem spregledal? Kadar so najbolj trdili, da se to in ono ne bo dogodilo, prav gotovo se je. Mene ne bo nihče vlekel za nos!"
„Ako so se to namenili, prav gotovo jim bo žal," ga pregovarjam.
,Martin, saj vendar veš, da je kesanje prazno delo. Mene že ne boš prepričal, pa mir besedi! Rekli so, da se ne sme nič podražiti Kaj se je zgodilo? Cene skačejo gor kot bolhe, kadar razgrneš beračevo posteljo. Nekdaj sem vzel mošnjiček novcev, pa sem dobil zanje cel tovor blaga. Glej, zdaj se bo kmalu zasuknilo. Veš, nisem tak bebec, kakor izgledam od zunaj!" .
„Že vidim, da ti ne morem dopovedati Zdaj pa le zdrav ostani in nikar kaj ne zameri," mu pravim, ko se dvignem kvišku v oblaku to-bakovega dima. Odprem duri in se obrnem proti soncu, ki se je ravnokar poslavljalo nad hribi
MARTIN KRPAN
Za kratek čas in dobro voljo
VODORAVNO:	1.	prestolnica
Gane, 5. denarna kazen, 10, ozvezdje, 11. narodni heroj Ivo Lola, 13. zahodnonemški kancler, 14. grška prestolnica, 15. skandinavski drobiž, 16, vrsta usnja, 18. otrebljen svet, 19. stara, priznana umetnost, 22.
■	J		2	3	4		5	6	7	8	9
J	10						\	\	t?	IV	
%	%	a	K)	L	T		14				
15					16	17			18		
19				21				22			
							24				
		s	ir	K/		28					
%					30		•		31	32	33
	1	KJ			r				36		
		•1	38	r		39	40	41			
		0				43					H
	i					45				r	
na Črnem kontinentu
'inženir in tovarnar, konstruktor štiritaktnega bencinskega motorja ter prvega avtomobila, 23. mejna reka med Hrvatsko in BiH, 24. okrepčil-na pijača, 25. četa, oddelek, 18. lahen udarec, 29. nekdanji vladarski naslov, 30. boječnost, 34. rimski cesar, 35. ime igralke Farrow (Mestece Peyton), 36. ameriški pisatelj (Allan IMgar), 37. žensko ime (igralka Eckberg), 39, planet, 42. gora na Notranjskem, 43. grški otolc, 44. krilo poslopja, 45. veliko rešeto.
NAVPICNO: 1. tropska papiga. 2. japon^a utežna mera, 3. pleme, 4. grško-rimsk.i stari vek, 5. stročnica, 6. italijanska lira, 7. olupljena drevesna skorja, 8. južni sadež, 9. znano italijansko mesto v Toscani, 10. kralj zračnih višav, 13. del te-, lesa, 17. egipčanski sončni bog, 20. mesto ob Rdečem morju, po katerem se imenuje znameniti prekop, 21. pakistanska reka, 22. eden največjih skladateljev vseh časov (Johann Sebastian), 24. malajska ožina, 25. osmi del kroga, 26. delavec, ki si služi kruh danes tukaj, jutri nekje drugje, 27. očesna ^mrežnica, 28. glasbilo, 30. grška črka, 31. gradbeni element, 32. pritok Save pri Medvodah, 33. žensko ime, 35. važno živilo, 38; etui, 40. figura pri četvorki, 41. ime slavnega ameriškega glasbenika ,4Cinga“ Coleja.
REŠITEV KRIŽANKE OD 15. APRILA
VODORAVNO:	1.	optik,	6.
sklad, 11, borka, 12. tloris, 14. Orest, 15. Regina, 16, ion, 17. car, 18. jak, 19. stearin, 22. Aare, 23. Tarzan, 24. AK, 25. IS, 26. olupek, 30. stol, 33. vreteno, 34. tik, 35. \ zlo, 36. dar, 37. ratine, 39. krača, 41. drevak, 42, Renan, 43. ataka, 44. Katja.
7
i
///
25. Zdaj so tudi levu popustili živci. Zarenčal je, poka/iil bele čekane in se pognal v dir za lovcem.
Paradižnik je stekel do drevesa, se oprijel nekakšne vrvi, ki je bingljala z drevesa, da bi se zavihtel v krošjijo. In glej, čudesa; ta vrv ga je sama potegnila v krojiiijo! Pri tem ga je celo prija/.no ovila kot špaget
vilice.
Oglejmo si zdaj sliko, ki ima podpis: POTEM!
Pod drevesom kralj živali z odprtim gobcem, na drevesu pa vrli lovec v prijateljskem objemu z udavom! Škoda, da ni bilo nikogar t.' da bi sliko posnel in jo poslal v našo lovsko revijo.
Rekli smo: škoda, da ni bilo nikogar tu. Zmotili smo se: črne butice vojščakov plemena Gula-gula so zdajci pogledale iz grmovja.
Vojščaki so poznali svoj posel. Ročno so razvozlali rebus s kačo, levom in lovcem, nato pa so s kačo, levom in lovcem pojoč odkorakali.
Odar 20. julija 1944
ATENTAT NA KiiitRJfl
15
Cieneral Fromm, ki se ni hotel pridružiti udaru in ga je tako že od vsega začetka oviral, pa so ga potem zaprli, se je zdaj zganil. Okrog osmih zvečer, ko je bil že več ur zaprt v pisarni svojega pribočnika, je prosil, naj ga puste v njegovo zasebno stanovanje, ki je bilo nadstropje niže. Dalje oficirsko častno besedo, da ne bo skušal pobegniti ali navezati stik z zunanjim svetom. General Hoepner je privolil. Se več. Fromm je tožil, da je lačen in žejen, pa mu je poslal nekaj obloženih kruhkov in steklenico vina. Malo predtem so prišli trije generali iz Frommovega štaba. Zaroti se niso hoteli pridružiti, tegali so, naj jih puste k poveljniku. Ni si mogoče razložiti, a res je, da so jih spustili k Frommu v njegovo zasebno stanovanje. Takoj, ko so se znašli pri njem, jim je Fromm povedal, da obstaja prikrit stranski izhod iz poslopja in da bi lahko pobegnili. Prelomil je častno besedo, ki jo je dal Hoepnerju, ter ukazal generalom, naj mu pridejo na pomoč, naskočijo podopje, ga osvobode in vstajo zatro. Generali so neopazno izginili v mrak.
Skupina mlajših častnikov iz Olbrichtovega štaba, ki so z zaroto sodelovali ali pa so kratko in malo postopali po Bendlerstrasse ter opazovali, kako poteka udar, je že začutila, da se bo ponesrečil. Nekdo od njih je pozneje povedal da so spoznali tudi to, da jih bodo pobesili kot izdajalce, če ne bodo pravočasno natopili proti zarotnikom. Podpolkovnik Franz Berber, nekdanji policijski častnik in prepričan nacist, je iz orožarne v Spandauu dal pripeljati nekaj brzostrelk in streliva ter vse to pretihotapil v prvo nadstropje. Okrog pol enajstih zvečer so šli ti častniki k Olbrichtu in ga vprašali, kaj pravzaprav nameravajo on in njegovi prijatelji. General jim je povedal, nakar so brez besed odšli.
Cez dvajset minut so se vrnili — bilo jih je šest ali osem, vsi so vihteli oroi^e - ter,zahtevali od Olbrichta nadaljnjih pojasnil. Skozi vrata je pogledal Stauffenberg, ki je bil radoveden, zakaj toliko hrupa, pa so ga pri priči prijeli. Nekaj trenutkov nato je skušal zbežati. Pognal se je skozi vrata in po hodniku navzdol. Za njim je nekdo streljal in ga zadel v roko - edino, ki jo je imel. Ti uporniki proti uporu so divje streljali na vse strani, vendar niso razen Stauffenberga očitno nikogar zadeli. Nato so se odpravili po krilu, v katerem so imeli zarotniki osrednje poveljstvo, in jih jeli zbirati. V izpraznjeno Frommovo pisarno so prignali Becka, Hoepnerja, Olbrichta, Stauffenberga, Haeftna in Mertza. Prav kmalu se je s pištolo v roki prikazal še Fromm.
Odločil se je bil prav na hitro. Te može je sklenil spraviti s poti, pa ne le zato, da bi zabrisal sledi - zaroti se res ni pridružil, vedel pa je zanjo že dolgo, varoval atentatorje in ni prijavil njihovih načrtov — ampak tudi zato, ker si je hotel pri Hitlerju zagotoviti milost kot človek, ki je zatrl upor. V razbojniškem nacističnem svetu je bilo za kaj takega že veliko prepozno, le da Fromm tega ni vedel.
Cez pet minut se je vrnil in izjavil, da je „v fuehrerjevem imenu" sklical vojaško sodišče (za to ni dokaza), ki je obsodilo na smrt štiri častnike: „generalštabnega polkovnika Mertza, generala Olbrichta, tega polkovnika, čigar imena ne poznam več (Stauffenberga), in tega poročnika (Haeftna)“.
Generala Olbricht in Hoepner sta še vedno čečkala pismi za ženi. (General Beck je napol ležal na stolu, po obrazu mu je curljala kri iz praske na glavi. Štirje častniki, ki so slišali „smrtno obsodbo", so stali molče kakor štirje stebri.
„No, gospoda," je Fromm rekel Olbrichtu in Hoepnerju, „smo pripravljeni? Prositi vaju moram, da pohitita, sicer bo drugim pre-težiko."	______
Spodaj, na dvorišču, je stal vojaški avto in osvetljeval zid z žarometoma, ki sta bila zaradi zatemnitve delno prebarvana. V tej medli luči je eksekucijski oddelek naglo postrelil štiri častnij^e. Neposredne priče pravijo, da je bilo veliko zmede in vpitja. Hrup so gnale zlasti straže, ki so se bale bombnega napada - to poletje so bili britanski bombniki skoraj sleherno noč nad Berlinom. Stauffenberg je umrl z vzklikom: „Naj živi naša sveta Nemčija!‘‘
Medtem pa je Fromm Hoepnerju prepustil nekakšno izbiro. Hoepner je tri tedne pozneje v senci ve šal opisal to pred „ljudskim sodiščem" takole;
„No, Hoepner (je rekel Fromm), ta zadeva me zares boli. Bila sva dobra prijatelja in tovariša, saj veste. Vi ste se zapletli v to zadevščino in morate zdaj prevzeti nase posledice. Bi šli radi po isti poti kot Beck? Ce ne, vas bom moral zdaj zapreti."
Hoepner je odvrnil, da „ne čuti tolikšne krivde" in da upa, da se bo lahko „opravičil".
„Razumem vas," je odvrnil Fromm in mu stisnil roko. Hoepnerja so odvlekli v vojaSce zapore v Moabitu.
Prav ko so ga hoteli odpeljati, je slišal iz sosednje sobe skozi vrata Beckov utrujeni glas: „Ce se še tokrat ne bo posrečilo, potem vas prosim, da mi pomagate." Slišati je bilo strel iz pištole. Becku se tudi drugič ni posrečilo narediti samomora. Fromm je pokukal skozi vrata in vnovič rekel častniku: „Pomagajte staremu gospodu." Ta neznani častnik Becku ni maral dati milostnega strela. To je prepustil nekemu vodniku, ki je Becka, ki je bil zaradi druge rane v nezavesti, zavlekel skozi vrata in pokončal s strelom v tilnik.
Bilo je nekaj čez polnoč. Vstajo, edini resni upor zoper Hitlerja po enajstih letih in pol tretjega rajha, so udušili v enajstih urah in pol. Na Bendlerstrasse je prispel Skorzeny s tolpo oboroženih esesovcev. Prepovedal je, da bi še koga ustrelili - kot policist je dobro vedel, da ne sme pobiti tistih, ki jih bodo še lahko mučili, ker bodo edino tako lahko dognali, kako na široko je bila razpredena zarota — preostale zarotnike je velel vkleniti in jili poslati v gestapovske zapore na Prinz Albrechtstrasse, detektivom pa je ukazal, naj zberejo vse obremenilne papirje, ki jih zarotniki niso utegnili uničiti. Himmler, ki je bil malo ..icdtem prispel v BerliH in se začasno nastanil v Goebbelsovem ministrstvu, ki ga je zdaj stražil del Remetjevega bataljona, je telefoniral Hitlerju, da je upor zatrt. V vzhodni Prusiji je iz Koenigsberga v Rastenburg drvel radijski snemalni avtomobil, tako da je fuehrer naposled le posnel govor, ki ga je Deutschlandsender od devetih zvečer napovedoval vsakih nekaj minut.
Tik pred eno zjutraj se je v poletno noČ razlegel hripavi glas Adolfa Hitlerja:
Moji nemški tovariši!
Danes vam govorim najprej zato, da boste slišali moj glas in spoznali, da nisem ranjen in se dobro počutim, potem pa tudi zato, da boste zvedeli za zločin, kakršnega ne pozna nemška zgodovina.
Zelo majhna klika slavohlepnih, neodgovornih, pa tudi brezumnih in prismojenih častnikov je skuhala zaroto, s katero so hoteli spraviti s sveta mene, z menoj vred pa tudi štab vrhovnega poveljstva oboroženih sil.
Peklenski stroj, ki ga je podtaknil polkovnik grof Stauffenberg, je eksplodiral dva metra desno od mene. Eksplozija je hudo ranila precej mojih resničnih in zvestih sodelavcev. Eden je umrl. Mene ni ranilo, imam le nekaj prask in opeklin in obtolčen sem. Prepričan sem, da je previdnost tako vnovič potrdila veljavnost' naloge, ki mi jo je zaupala ...
foog teh samozvancev je zelo ozek in nima nič skupnega z duhom, ki prevladuje v nemških oboroženih silah, predvsem pa v nemškem narodu. To je tolpa zločinskih elementov, ki jo bomo neusmiljeno zatrli.
Zato zdaj ukazujem, da ne sme nobena vojaška oblast... ubogati ukazov, ki bi jih izdala ta samozvanska peščica. Hkrati ukazujem, da vsakdo aretira vsakogar, ki bi razpečeval takšne ukaze, čfc pa bi se taka oseba upirala, jo je treba pri priči ustreliti...
Tokrat bomo z njimi poravnali račune tako, kot smo to vajeni opravljati nacionalni socialisti.
KONEC
0
#
0
0
J
%
$
I
I
i
$
0
0
0
0
1
S
s
5
2
i
0
0-
S
g
0
0
$
0
$
0
SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ
NA ZADNJEM ZASEDANJU SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK, ki je bilo pred kratkim, so obravnavali poročilo o iz-vrStvi lanskoletnega programa dela te krajevne skupnosti, obenem pa sprejeli delovni program za leto 1971. Vrednost izvrStve lanskoletnega programa znaša 1,116.593,00 din, za letos pa predvidevajo skupno vrednost programa v višini
1,250.000,00 din. Na seji so tudi sprejeli sklep o podelitvi krajevnega domicila jurišnima bataljonoma XV. in XVIII. divizije NOV; Svečana podelitev domicilov bo na dan letošnjega krajevnega praznika Žužemberka.
NOVE SKLADIŠČNE PROSTORE je žužemberška kmetijska zadruga prizidala k zadružnemu domu v Hinjah. S to gradnjo so odstranili ruševine pri zadružnem domu in pripomogli k razširitvi poslovanja tamkajšnje trgovinske poslovalnice.
V	LETOŠNJIH Štirih mesecih je dvorska ribogojnica imela tolikšno prodajo rib kot v lanskih prvih osmih mesecih. Hitra rast potrošnje ribjega mesa narekuje gradnjo novih bazenov.
ŽUŽEMBERSKI PODODBOR RIBISKE DRUŽINE NOVO MESTO se pridno pripravlja za preureditev in razširitev zapuščene stavbe SLP za bodoči ribiški dom ob Krki pod Žužemberkom. V te namene je z dobro organizirano akcijo že zagotovil 70.000 din prispevkov, ki jih bodo dali ribiči, krajevna skupnost Žužemberk, Ribiška družina Novo mesto, nekatere delovne organizacije in drugi prijatelji ribiškega turizma.
NA ZBORU OBCANOV V ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU so se tudi letos zavzeli za napeljavo telefona v njihov kraj. Občani so povedali, da so pripravljeni prispevati drogove in izvršiti prostovoljno delo pri kopanju jam in postavljanju drogov. Podjetje za PTT promet naj bi prispevalo le žico in montažni materij ter opravilo strokovno delo.
M. S.
BAUKNECHT ŠE PO STARI CENI
V prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu lahko še po stari ceni kupite izdelke Bauknecht. Na zalogi imajo hladilnik, ki Stane 3.120 din, hladilnik - zmrzovalnik za 3.890 din in pomivalni stroj s po-mivailnim koritom in omarico, ki stane 7.436 din.
Dobili so tudi pošiljko lestencev in raznih svetilk. Pri Elektrotehni lahko kupite tudi vso opremo za kopalnice. Na zalogi imajo kopalne kadi, sanitarno keramiko, obložne ploščice, toaletne omarice, vodovodne armature in drugo. Tudi ves elektroinstalacijski in vodnoinstala-cijski material kupujte pri Elektrotehni.
(PO-E)
PRIMER IZ VSAKDANJEGA DELA:
Obsodba, ki nikogar ne obvezuje?
če so bili v primeru »Seničar — nekateri vodilni komunisti« obsojeni postopki, br morali biti komunisti pripravljeni tudi odgovarjati!
Nekajkrat po nekaj ur dolge so bile seje občinskega komiteja konference Zveze komunistov v Novem mestu: vse tekoče delo je bilo potisnjeno ob stran, glavna (in večkrat še edina) točka
dnevnega reda je bila boj Vladislava Seničaija proti vodilnim komunistom.
Zaključek te borbe - če to sploh je zaključek, ker se bo stvar nadaljevala na sodišču z
NA DELOVNEM MESTU
Ženska enakopravnost
J Milena Mavsar: »Enakopravnost je treba J J hoteti, zanjo se je potrebno tudi boriti!« ^
Milena Mavsar je referent za izobraževanje v novomeški tovarni Novoteks. Ta več kot tisoč članski delovni kolektiv bo zastopala tudi na letošnjem majskem kongresu samoupravljavcev v Sarajevu.
, J4a kongresu ne bom govorila, če pa bi, bi gotovo o človekovem standardu. Na kongresu, pričakujem, bomo sprejeli enotna stališča o samoupravljanju. V današnjem času razvoja samoupravljanja pač ne gre več prezreti. Iti bo moralo v korak s splošnim razvojem na drugih področjih. Samoupravljanje ni le v podjetjih, začeti se mora že v šolah.“
— In samoupravljanje pri vas v podjetju?
„Mislim, da je kar zado-voljivo.“
— V kolektivu je približno 60 odstotkov žensk. Kako je poskrbljeno zanje?
»Samoupravni organi v podjelu omogočajo vsem stanovanjsko gradnjo v bližini tovarne. V podjelu smo uredili otroško varstvo, veliko denaija smo namenili za gradnjo šole v Bršlinu. Ko smo začeli uvajati 4-izmen-sko delo, smo gledali, daje v četrti izmeni čim manj žensk. Za rekreacijo smo v Sabunikah blizu Zadra zgradili nekaj počitniških hišic in počitniški dom na Veliki
Planini. Nasploh se mi zdi, da je v Novoteksu za te stvari še najbolje poskrbljeno.“
—	In kako je z žensko enakopravnos^o?
,^islim, da smo jo v naši tovarni na delovnih mestih ženske dosegle. V oi^anih samoupravljanja je bilo predlaganih in izvoljenih veliko žensk, med sto izrednimi študenti je vpisanih polovico žensk. Vse možnosti so, da se sposobni uveljavijo. V življenju pa, se mi zdi, ima vsak tako enakopravnost, kakršno si sam ustvari. Ce včasih zanjo ni bilo možnosti, danes so. Res pa je, da je treba hoteti in tudi znati.**
odškodninskimi zahtevki, ki jih zahteva po svojem mnenju prizadeti Seničar, pa je nekako zvodenel. Senat častnega razsodišča in občinski komite sta namreč sprejela več sklepov — objavljeni so bili tudi v Komunistu ki med drugim obsojajo postopek za odvzem opravilne sposobnosti takratnega odbornika Vladislava Seničaija, hkrati pa obsojajo tudi Seničar-jeve postopke.
O tem smo tudi v Dolenjskem listu že pisali. Rekli bi celo lahko, da so bili sklepi sprejeti v demokratičnem vzdušju in da so se vsaj v glavnem z njimi vsi strinjali.
Toda od papirnatega potrdila sklepov do njihove življenjske uresničitve je še precej ddeč. Zveza komunistov v novomeški občini s tem nepotrebnim primerom gotovo ni pridobila na ugledu. Njen ugled pa bo še manjši, če svojih sklepov, ki so hkrati sklepi senata častnega razsodišča, ne bo znala uresničiti.
Kajti ostati samo pri sklepih, zapisanih na papirju, bi bil korak nazaj v prizadevanjih Zveze komunistov za boljše delo. Navsezadnje si bo potem vsak lahko privoščil, da ne bo delal v skladu s tistim, kar bi komunist moral delati, pa bo že vnaprej vedel, da ne bo kaznovan.
Vrsta je torej na občinski konferenci ZK Novo mesto. Če so obsojeni postopki na obeh straneh, potem morajo tisti, ki so se za te nepravilne postopke zavzemali in jih uresničili, tudi odgovaijati za svoja dejanja.
J.SPLICHAL
DR. HOČEVAR O USTAVI
Prejšnji četrtek je podpredsednik republiškega izvr^ega sveta dr.. France Hočevar govoril o ustavnih spremembah članom konference Zveze ^ komunistov, konference SZDL in sindikalnega sveta Novo mesto. Po prvi skupni točki so vse tri organizacije nadaljevale seje ločeno, govorili so o tekočih nalogah.
BOU ZANIMIV IZVOZ
Novolesovih 134 milijonov
Letošnji izvoz bo dosegel vrednost 48 milijonov dinarjev — Večji proizvodni načrt zagotavljajo lanske novosti v podjetju
Lesni kombinat Novoles iz Straže je lani naredil za sto milijonov različnih izdelkov in se s tako proizvodnjo uvrstil med največja dolenjska industrijska podjetja. Ker so lani močno povečali svoje zmogljivosti v tovarnah vezanih plošč, stilnega
J
S
5
s
\
4
%
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Celič, Karolina Zupančič, Aleksander Zupan, Karlo Majetič, Jože Gačnik in Ivan Turk, člani IMV Novo mesto; Franc Pezderšek, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Ivan Zoran in Janez Golobič, člana Komunalnega podjeta Novo mesto; Franc Kastelic, član posebne šole Šmihel; Franc Zupančič, Stane Kastelic, Alojz Blažič, Martin Kozjan, Bogdan Zupančič, Alojz Turk, Anton Gole, Štefka Sobar in Ignac Cervenko, člani Novoteksa, Novo mesto; Robert Klenovšek in Zorica Gabron, člana splošne bolnice Novo mesto; Jože Hočevar, Milena Levstik in Boštjan Jamlj, člani Novolesa; Straža; Franc Avbar, delavec iz Dolnje Straže; Martin Plantan, član Novoteksa, Novo mesto; Jožefa Kobe, Fani Gazvoda in Marija Boltez, članice Ele, Novo mesto; Dušan Kmet, Stanko Lončar, Anica Beribak in Zalka Floijančič, dijaki gostinske šole Novo mesto; Dragica Kobe in Milka Babnik, gospodinji iz Novega mesta; Ivan Fabjančič, član Novolesa, Straža.
pohištva, ploskovnega pohištva in pri proizvodnji gugalnikov in ker so dobili novo, avtomatizirano žago, so letošnji proizvodni načrt zastavili precej višje od lanskega. Program predvideva 134-milijonsko vrednost proizvodnje, izvozili pa naj bi za 48 milijonov dinarjev izdelkov.
Kot običajno so prvi trije meseci v letu po vrednosti proizvodnje najslabši. Tako je bilo tudi letos, ko so do začetka aprila naredili za 30 milijonov dinarjev, kar pa je v okviru predvidene dinamike proizvodnje. Najboljše uspehe dosegajo vsako leto od maja do oktobra. V prvih treh mesecih je bila največja proizvodnja v tovarnah vezanih plošč, drobnega in stilnega pohištva.
Izvozni program bo letos zanesljivo izpolnjen, če pa bo ugodno kazalo, ga bodo tudi presegli. Tovarna drobnega pohištva, ki izdeluje gugalnike ne more zadostiti vsem zahtevam komercialne službe. Novoles je že sklenil pogodbe za 30 milijonov dinaijev gugalnikov, tovarna pa izvaža še vezane plošče in žagan les. Nameravana združitev šestih najmočnejših lesnih podjetij v Sloveniji bo tudi v Novolesu pomagala do še bolj specializirane proizvodnje, bo pa zagotovila več denarja pri
„ZLATI CEVELJCEK“
ŽE STOPA
V nedeljo, 18. aprila, je z novomeške Loke krenilo več kot 100 udeležencev letošnjega pohoda za ,71ati čeveljček". Med udcleženti smo poleg mladine opazili tudi precej vojakov novomeške garni^zije. Prva etapa je bila speljana do Šentjošta in nazaj. Med potjo so sc morali udeleženci ravnali po kompasu, opravili pa so tudi preizkušnjo v streljanju. Drugi pohod na progi 20 km bo v nedeljo, 25. aprila. Tokrat bodo šli do Cerovca pod Gorjanci.
bankah in lažji ter močnejši prodor na trg.
Glede na to, da sodi ta tovarna mod pretežne izvoznike, so v Novolesu po razvrednotenju dinarja precej pridobili, niso pa pokrili vseh podražitev surovin in pomožnega materiala. Novoles tudi uvaža: 8000 kubikov eksotičnega lesa iz Afrike bo veljalo 4,6 milijona dinarjev, uvoz različnega reprodukcijskega materiala pa 7,2 milijona dinarjev.
Izvoz je kljub vsem težavam po razvrednotenju bolj zanimiv, kot je bil pred tem ukrepom, vendar je treba takoj pristaviti, da podjetje z njim ni pridobilo toliko, kot kaže preprosta računska operacija.
J.SPLICHAL
Skladru) z zakonom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ui 1. SIIS, .št. 42/fi6) ter na p>odlagi 11. in
14.	čl. odloka o urejanju in mldajanju stavbnega zemljišča na območju občino Novo mesto (Skupščinski Dol. li.sl št 10'68)
razpisuje
komisija za oddajo .stavbnega zemljišča pri .svetu za urbanizem, gi'adbene in komunalne zadevne občinske .^kujiščine Novo mesto
javni natečaj
za oddajo komunalno opremljeneRa stavbnega ssem-Iji.šf a ob glavni cestii I. reda Ljubljana—Novo mesto v Bučni vasi. ob južnem podaljšku že obstoječih javnih skladi.šč ob železniškem tiru, in sicer pare. št. 19.5 2. del'par, št. i:>2 in del pare. St. 1164 k. o. Bršljin v skupni velikosti ca. 2800 m*, od česar Je predvidene razidalne jMUTšine ca. nSO m* (50 X 35 metrov).
Pogoji natcča.1a
1	na .stavbnem zemljišču, ki je pi'edmet natečaja, se lahko gradijo le objekti javnih skladišč;
2. zeml|išč<* bo pripT'avljeno za gradnjo me.seca junija 1!»71 .
3. odškodnina za stavbno Ziemljišče znaša 12 din za m*;
4. izJ<licnH cena stroškov komunalne uixxiitve znaša
400.000	din:
5. odškodnino za zemljišče in ponuđeno ceno stroškov komunalne ureditve plača najugodnejši ponudnik v 8 dneh po sklenitvi p>ogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča;
6. v izklicni ceni stroškov komunalne ureditve (točka 4) niso vračunani stroški prestavitve glavnega električnega voda. katerega bo moral na svoje stroške postaviti, oziroma kablirati najugodnejši ponudnik (investitor) po tehničnih pogojih pristojne elektro organizacije;
7. vsi udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za sprejem ponudb vplačati na račun št. 521-781^1 <SredstA'a Zii pripravo in komunalno ureditev gradbenega zemljišča pri Podjetju Dominvest Novo mesto) vai*ščino 10.000 dm;
8. mk za predložitev ponudb je vključno 15. dan ix) uradni objavi tega natečaja. Odpiranje ponudb bo 19. dan ob 7. uri v prostorih podjetja Dominvest, Novo mesto, Prešernov trg 8, kjer so lahko navzoči tudi p>onudniki in drugi interesenti;
9. ponudbe je treba p(jslati v zapečatenih ovojnicah s potrdilom, da je varščina \T>laČana, na naslov: Podjetje Dominvest, Novo mesto, z označbo «■ JAVNI NATECAJ — skladišča«;
10. predmet natečaja so stroški komunalne ureditve stav'^bnega zemljišča iz točke 4. tega razpisa;
11. interesenti dobe vse potrebne podatke in informacije pri Podjetju Dominvest, Novo mesto;
12. ostali p>ogoji natečaja so določeni v pravilniku o splošnih pogojih z razpisom ja\mih natečajev, ki ga interesenti lahko dobijo pn p(idjetju Dominvest, Novo mesto, in je sestavni del tega natečaja.
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča pri svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Novo mesto
bonboni
s
e
UIS0KI1»-|
v o d i j o
v kvaliteti
m
na^ajujego
Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo vaše zdravje.
Njihova posebnost je tudi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C In sestavi iz sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v
DOLENJSKEM LISTU
besedo VISOKI C ter vse skupaj pošlje v propagandno službo 2lto Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk.
nagrada-visoki c
Komtthiiit
/ito.
I.ju Iti Janu, .sniartin.sku 154 (iiUKrudu — \isoki C)
m
NOVOMEŠKA TRIBUNA
ČETRTKOV INTER^IU
Noč trudna molči,,.
Ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc: »Stari Seidlov mlin je potrebno zaščititi la
Prejšnji četrtek je Niko Pauhč vprašal ravnatelja Dolenjskega muzeja prof. Janka Jarca, kako je s Seidlovim mlinom. Sredi Novega mesta, ob Krki, bi lahko ta propadajoči mlin po njegovem mnenju postal privlačna turistična točka.
Prof. Jarc sodi: „Ta stari mestni mlin je bil nekoč v Seidlovi lasti, potem pa so ga prevzeli Globevniki. Ko so 1861. leta postavili mestni vodnjak, je vodo vanj iz Krke gnala vodna tlačilka, postavljena ob tem mlinu. Tako je bilo vse do leta 1903, ko so mestni očetje prodali vodnjak prof. Pa-merju, ki ga je podaril trgu Trabergu na Gornjem Avstrijskem. Seveda je po-
temtakem stari mlin tudi v zvezi z Dragotinom Kettejem in njegovimi verzi: ,J^oč trudna molči, ne-zamudna beži čez mestni trg luna sanjava. .,. “, ki so vklesani v kamniti vodnjak, ki zdaj stoji na mestu nekdanjega, na Dvoru izdelanega litoželeznega vodnjaka.
In če sklenem misel: stari mlin, jez in Krka - to so bili morda najljubši motivi pokojnega slikarja Vlada Lamuta - od prvih grafik do zadnjih njegovih del. “
-	Mlin zdaj ne dela več, načenja ga zob časa, in če bo šlo tako naprej, bo počasi umrl.
„Že iz zgodovinskih vidikov bi morali mlin ohraniti, jez pa očuvati tudi zaradi gladine Krke. Naj bo mlin v
katerikoli lasti, potrebno ga bo zaščititi Da bi v njem kaj uredili bi bila potrebna ogromna vlaganja. Res pa je to krasna točka, predvsem za gostinstvo, del mlina pa bi lahko ohranili in dopolnili, posebej v tem času, ko mlini na Krki propadajo. Prav v tem novomeškem mlinu bi lahko postavili lep spomenik nekdaj cvetoči obrti, ki danes izumira. Ostala notranjost bi bila lahko urejena po današnjem okusu, zunanjost pa bi morali že zaradi stare mestne podobe pustiti nepotvorjeno.
In končno je ob mlinu tudi Krka. Predvsem Krka, o kateri so stara šolska berila iz francjožefovskih časov učila, da je „rakov in rib bo-gata”. Raki so že skoraj pred 100 leti izumrli, ribe jim bodo pa morda še v tem stoletju sledile, razen kakšnega ogromnega sulca seveda, da se bomo lahko bahali z njim. Tudi vse neposredno okolje Krke se naglo spreminja. Časa in vsestranskega napredka trdi ukaz je menda, da mora lepota umreti. Kam bi s to romantično sentimentalnostjo, pravijo modri!
Kaj ne bi morda kazalo v starem mlinu tudi vsemu temu nekdanjemu bogastvu in lepoti naše umirajoče kraljice Krke in vsem, kar je z njo v zvezi, posvetiti kak kotiček? “
- Torej bi Novo mesto lahko dobilo zanimivo točko sredi mesta?
„Prav gotovo, saj se načrti kar sami ponujajo. Lahko bi naredili še čolnarno, prostor za kopanje in morda še kaj. Sicer pa je bilo prav v tem delu mesta pred več kot 100 leti mestno strelišče z vojaškim kopališčem. “
- In vaše vprašanje?
„Direktor Kmetijskega
šolskega centra inž. Niko Rihar bo morda vedel povedati, kakšna usoda čaka grmski grad po izselitvi kmetijske šole in kaj bo s to šolo sploh. “
/. SPLICHAL
r'
Zmagovalci prijetnega srečanja mladih vsevedov iz novomeške občine v okviru „Vesele šole“ v Šentjerneju, kije postreglo z dobrimi rezultati. (Foto: S. Dokl)
MORDA DA, MORDA NE ZA KONEC AKCIJE
Stoječa voda se usmradi...
Padec na izpitu iz sannoupravljanja — Besede v primeru Mesnega prehrambnega podjetja v Novem mestu žal ie niso postale dejanja
Zadeva Mesno prehrambno podjetje seje, kot kaže, polegla. Komisija za družbeni nadzor se le stežka prebija skozi goro gradiva — vsaj tako je opaziti po tem, da ni bila izpolnjena obljuba, po kateri naj bi že na seji konec marca sporočila svoje ugotovitve.
Da je tako odlašanje kvečjemu v korist tistim, ki bi radi ohranili današnje stanje, ni treba posebej utemeljevati. Bržkone drži celo to, da smo s takim zavlačevanjem padli na majhnem izpitu samoupravljanja, to pa prav zdaj, ko se bliža kongres samoupravljavcev. Na srečo je bil vsaj sindikat tisti, ki si je za razrešitev problema največ prizadeval.
Po vsem, kar je ta primer prinesel, je očitno, da dužbeno-politične organizacije v občini nimajo najmočnejše veljave, saj se v nasprotnem primeru zares ne bi moglo zgoditi, da direktor sicer majhnega, a družbeno še kako pomembnega podjetja s svojimi maloštevilnimi somišljeniki lahko vzdrži vse pritiske -in ostane še naprej direktor. Primer je še toliko hujši, ker so predstavniki družbeno-politič-
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA
Več korenitih sprememb v naši šoli
Učni programi in predmetniki se bodo jeseni spremenili — Odpadlo bo marsikaj takega, kar je zdaj po nepotrebnem bremenilo učence — Večji poudarek je dan mali šoli — Vpis že s 6. letom
Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto sta v soboto, 17. aprila, sklicala na Otočcu IV. zbor prosvetnih delavcev iz novomeške občine, na katerem je bilo več kot 300 vzgojiteljev.
O perečih nalogah na področju vzgoje in izobraževanja je govoril član IS SRS dr. Mirko Bračič. Poudaril je, da se na tem področju predvideva več revolucionarnih sprememb, ki bodo prinesle nov veter v našo šolo. V mislih je imel reformo šolstva, ki bi bolj razbremenila učence in zbrisala balast, ki po nepotrebnem obremenjuje učence in vzgojitelje. Zavzel se je, da bi v osnovni šoli odpravili prestrogo selekcijo, ki ustvaija neugodno družbeno strukturo.
»Dolenjski list« v vsako družino
Večja naj bi vsekakor bila v šolali 11. stopnje. Ko je govoril o malih šolah, se je zavzel, da bi drugo leto prišle v A program, torej da bi postale sestavni del šolskega izobraževalnega dela. Zajele naj bi tudi več otrok, vpis pa naj se premakne s sedmega na šesto leto.
Govoril je tudi o idejnosti prosvetnih delavcev, njih izobraževanju ter vrednotenju njihovega dela v družbi.
Močno je poudaril prispevek prosvetnih delavcev pri vzgoji mladih ljudi, ki postaja vedno bolj zahtevno opravilo.
Na koncu svojih plodnih in konkretnih izvajanj pa je poudaril: „Naš načrt je precej širok, vendar je zgodovinska resnica: če se ne bomo organsko razvijali, potem slovenski narod v Evropi ne bo enakovreden drugim, ki se razvijajo v okvirili moderne družbe. Nočemo ničesar več zamuditi, v tem pa se tudi zrcali velika naloga prosvetnih delavcev.“
Posebna referata sta imela še tajnik republiškega sindikata družbenih dejavnosti Slavko Grčar, ki je dal nekaj kratkili osnovnili pojasnil o družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih, in Veljko Troha, o financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1971.
S. DOKL
Solo BODO GRADILI!
Na sestanku krajevne skupnosti v Dolenjskih Toplicah, na katerega so prišli tudi predstavniki občinske skupščine in poslanec dr. France Hočevar, so se prejšnji četrtek popoldne zmenili, da bo novomc^a občina storila vse, da bodo začeli graditi šolo v Toplicah še letos. V tem letu naj bi končali vsa zemeljska dela in začeli z betoniranjem. Mimo tega so sklenili, da v občini ne bodo začeh graditi nobene osnovne šole niti je ne bodo začeli popravljati, dokler ne bodo zgradili šole v Dolenjskili Toplicah.
A. BRKIC
Več trnja kot rož
Pred kratkim so imeli na novomeškem okrožnem sodišču majhno slovesnost; po več kot 30-letnem službovanju je odšel v pokoj Anton Bele, sodnik civilnega oddelka.
Rodil se je pred 64 leti v številni delavski družini v Novem mestu. Po gimnaziji ga je srce vleklo na študij prava. Čeprav je živel v pomanjkanju, je marljivo študiral, po končanem študiju pa je moral več let čakati na prvo službeno mesto. Pri oblasteh namreč ni bil dobro zapisan. Že kot študfent se je družil s tistimi, ki so se oklepali naukov Marxa in Engelsa. Postal je eden od navdušenih aktivistov pri razširjanju novih idej in kot tak trn za reakcionarno desnico.
Prvo službo je tako dobil šele leta 1938 pri okrajnem glavarstvu v Radovljici. Potem je služboval v Skotji Loki in Ljutomeru, kjer ga je doletela okupacija. Vrnil se je v Novo mesto in začel sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem.
Po osvoboditvi je delal na okrogu in okraju, od leta 1948 pa v državni arbitraži v Novem mestu in Ljubljani. Sodnik okrožnega sodišča je bil od leta 1955 do upokojitve.
Anton Bele je bil ves čas v Novem mestu marljiv tudi na drugih področjih. V prostem času se je zlasti posvečal Ijud-skoprosvetnemu delu: sodeloval je v gledališki družini in bil dalj časa tudi predsednik Zveze Svobod.
Nismo ga vprašali, kam zdaj -po upokojitvi. Eno pa je gotovo* vračal sc bo k sodelavcem, k ljudem, s katerimi je toliko časa preživel kot stanovski kolega, in k tistim, ki so si svojčas naložili na ramena skrb za poživitev in razvoj kulturnega amaterizma v osrčju Dolenjske.
nih organizacij že pred meseci obsodili samodrštvo direktorja, očitali vodilnim delavcem, da se niso ravnali po sklepih samoupravnih organov in da so s svojo politiko drobili denar, podjetju pa naredili medvedjo uslugo.
Od obsodbe pa se ni kaj dosti premaknilo, čeprav bi pričakovali bolj učinkovito, prevsem pa hitrejšo akcijo. Sedanje stanje pa že dopušča dve možnosti: ali da so v tem primeru družbenopolitične organizacija brez moči ali pa da so se te organizacije v svoji oceni prenaglile.
Kakorkoh postavimo: direktor je še naprej direktor, razprava počasi vodeni. Pregovor pravi: stoječa voda se usmradi .. . prenese — žal besede niso postale dejanja!
J. S.
MINI ANKETA:
Jajce v Kiča
Fant je žalosten — naslov propadle skladbe v Dublinu, kjer je trenutni idol .mladoletnic Kičo Slabinac doživel neuspeh, ki mu bo morda pomagal, da se bo spustil na prava tla. Naslov pa je hkrati tudi prava podoba za pevca, ki mu po vrnitvi iz neslavno končanega izleta na popevko Evrovizije ne cveto rože niti doma. V Novem mestu je Kičo nekaj pred koncem prekinil koncert in pobesnelo zapustil oder, ker mu je nekdo - da bi se napravil junaka, ali da bi pokazal razočaranje nad skromno uvrstitvijo ali kdo ve zakaj, vrgel jajce in ga z njim tudi zadel. . .
Kakšno je mnenje Novo-meščanov? Obsodba! Posamezniki pa pravijo:
Lojze Kastelic, Zavod za kulturno dejavnost: Ostro obsojam take izpade. Škodo je ime'a na bito polna dvorana gledalcev, ker ni mogla poslušati pevca do konca, moralno škodo pa ima tudi naš zavod, ki izgublja ugled zaradi' takih umazanih početij.
Anton Rcmec, postaja milice Novo mesto: Primer smo takoj začeli raziskovati. Ugotovili smo, da je zadevo pripravila skupina, jajce pa je vrgel Ivan Banovec. Vsekakor je dejanje prostaško. Komur ni všeč, naj ne hodi gledat - saj nihče nikogar ne sili, da mora priti v dvorano . . .
Veljko Troha, gimnazijec: Vsekakor obsojam početje neodgovornega gledalca. Ljudje prihajajo poslušat pevca in stil, v katerem poje, ali pa zvrst, ki jo poje. Na pevcu je, da ljudi pridobi. Mislim, da je bil met jajca dejanje iz objestnosti. Kolikor poznam mladino, ni taka. Saj imamo tudi v gimnaziji plese - s podobno glasbo in podobnimi pevci, a na teh mladinskih plesih nikoli ni izpadov!
Janez Slapnik, občinski komite Zveze mladine: To je bila nepotrebna gesta, ki jo mladina obsoja. Novo mesto na srečo nima mladinskih band, torej je to izpad posameznika. Žal pa je treba povedati, daje zadnje čase teh izpadov več, tudi v mladinskem klubu. Nekaj mladih posameznikov se ne obnaša primerno, zato bo treba z njimi bolj energično postopati. V načrtu imamo tudi pogovor s temi nezadovoljneži.
Naj bo kakorkoli, saj je Slabinac ostro reagiral na zadetek z jajcem - novomeška mladina je dobila madež. Težko bo tudi oprati sloves: ko se razve o negostoljubnosti, bo težko spet dobiti pevca, ki bo šel prebijat led .. .
Novomeška kronika
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Strojin iz Grobelj - Ireno, Marija Papež iz Zgornjih Vodal - Darinko, Ljudmila Lobe iz Lopate - Silvo, Biserka Ambrožič iz Raven - Suzano, Marija Cunk iz Leskovca - Mojco, Angela Meglen iz Zvirč — Srečka, Fani Redek z Dolnjih Kamene -Andreja, Marija Tramte z Rateža — Franca, Marta Božič iz Brestanice -Valerijo, Jožica Godina iz Cegelnice
- Jožico, Frančiška Požek iz Črnomlja — Vesno, Marija Jarh iz Brestanice - Gordano, Katica Goj-merac iz Črnomlja - Daijo, Štefka Juntez iz Skovca - Mira, Lidija Resnik iz Anž - Matjaža, Lidija Celič iz Uršnih sel - Darjo, Jožefa Pajk iz Hudenja - dečka, Danica Segina iz Črnomlja - deklico, Marija Gornik iz Metlike - dečka, Marija Može iz Srebrnič - dečka, Ana Vidmar z Vrtače - deklico, Silva Zupančič s Podturna — dečka, Magdalena Mal-narič iz Vavpče vasi - dečka in Jožica Kukman s Suhorja - dečka.
- Čestitamo!
O	SOCIALNEM RAZLIKOVANJU bodo govorili na današnji seji medobčinskega sveta Zveze komunistov. O tem problemu zadnje čase pri nas dosti razpravljamo: dobro bi bilo, ko bi sklepe, da razlikovanja ne bi bilo več toliko, počasi začeli tudi uresničevati.
PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE v novomeški občini bo letos dobilo devet občanov: Miha Po-črvina, Jože 1'ranko, I ranc Gačnik, Ema Muser, Rezka Virant, Alojz Bradač, Vlasta Tavčar, Miha Pugelj in dr. Julij Saje.
POTUJOČO RAZSTAVO kera-mičnili ploščic sredi mesta je nekaj dni v prejšnjem tednu obiskalo veliko Novomeščanov. Ploščice so na ogled pripeljali iz Modene.
PO VEC letih so začeh nastopati v ligaškem košarkarskem tekmovanju tudi novomeški mladinci. Prvo tekmo so igrali v Trbovljah proti Rudarju in jo izgubili 72:58.
RIBARNICA NA TRGU, ki je običajno dokaj dobro založena predvsem z morskimi ribami, je vse bolj obiskana. Ribje meso je pač med naj cenej Šim!
BOGATO JE BIL ZALOŽEN novomeški trg v ponedeljek. Cvetačo
r------------------------------^
Na Mestnih njivah; ceste po volji
v naselju Mestne njive je bila pred nekaj leti prava vojna stanovalcev, ki so se borili za garaže oziroma za otroška igrišča. Razumljivo je, da so v naši potrošniški družbi otroška igrišča propadla. Kot vse kdže, pa'zdaj pro padajo tudi zelenice, na katerih so se otroci igrali. Za bloki na Mestnih njivah namreč počasi, toda zanesljivo, nekdo s kamionom vozi zemljo in širi cesto
-	na račun zcicnice.
Do garaže je pač treba narediti pot, če tega nihče ne prepreči!
so ponujaU po 6 din, čebula je bila po 2,40 din, česen 7, fižol 6, krompir 1, korenje 7, kumare 10, motovilec 8, ohrovt 5, pesa 5, por 4, peteršilj 15, paradižnik 18, paprika 19, kisla repa 3, solata - mehka 8, endivija 6, regrat 6, špinača 5, zelje 3, kislo zelje 4, zelena 8, suhe fige 5, hruške 8, jabolka 3 do 6, ananas 9, limone 5, orehi 3,50, orehi - jedrca
25,	pomaranče 25, suhe slive 4, banane 5,30, jajca 0,50, smetana 16 in sirček po 0,50 din. Na tržnici je bilo kot običajno veliko prodajalcev vseh vrst izdelkov.
V	PORODNIŠNICI so prejšnji teden rodile tri mamice: Jožefa Curel iz Šolske ulice 9 - Anamarijo, Anica Stanoša s Poti na Gorjance 18
-	Barbaro in Draga Soba s Ceste brigad 1 - deklico.
UMRLA STA Marija Salahar, Pod Trško gorOv98 - 69 let, in Anton Kordiš iz Bršhna - 84 let.
VITRINE DRUŠTEV na Glavnem trgu niso vedno zgled dejavnosti posameznih društev. Nekatere so opuščene, druge že toliko časa niso bile pripravljene, da kar kazijo podobo mesta.
- Ena gospa je rekla, da bo tudi Npvotehna - kot druge podobne trgovine pri nas - začela zbirati predplačila za jugoslovanski avto zastava 101, druga pa je pripomnila, da je to veliko boljši način od zbiranja ljudskega posojila . ..
Dvigajo roke, pa vendar ne odločajo
Delavci so pri samoupravnih odločitvah prikrajšani za bistveno
Na sarajevskem kongresu bo zastopal samoupravljavce iz brežiške občine delegat Ivan Živič. Priobčujemo njegovo izjavo o tem, katere stvari danes najbolj težijo delovne ljudi.
- Mislim, da jc splošna nestabil-
nost tista, ki povzroča samo-
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so sc ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Slava Krušlin iz Ključa je padla po stopnicah in si poškodovala levo nogo in roko; Ivan Bedjanec iz Klanjca si jc poškodoval glavo pri padcu z mopedom; Dragutin Nem-čiča iz Dubravice je konj brcnil v rebra; Jože Bosina iz Dobove si je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Jože Blatnik iz Zavratca je padel pod voz in si poškodoval levo roko; Franc Pečnik iz Pokleka si je pri padcu poškodoval hrbtenico; Matijo Černiča z Ledine je nekdo podrl z motorjem ter mu poškodoval prsni koš; Marija Kuhar s Ponikve je padla na dvorišču in si poškodovala desni kolk; Martin Tošmše s Čerine si je pri prometni nesreči poškodoval glavo.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Franc Gramc, upokojenec s Senovega, star 67 let; Hermina Maroh, uslužbenka iz Brežic, stara 47 let; Anka Bogovič, gospodinja iz Klanjca, stara 49 let; Anton Oblak, upokojenec iz Podgorja, star 66 let; Antun Ivanuš, kmet iz Vučil-čeva, star 621et.
NAGRADE ZA KMETE
Za največji pridelek koruze bo občinska skupščina letos podelila 10 nagrad, pet v denarju, pet pa v obliki umetnih gnojil. Prva nagrada je 700 dinarjev. Občinska skupščina želi s tekmovanjem spodbuditi pridelovalce k naprednejšemu gospodarjenju, k večji uporabi umetnih gnojil in sodobni obdelavi. V občini je posejanih s koruzo približno 2000 ha površin.
Cene v Brežicah
Preteklo soboto so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo v Brežicah naslednje maloprodajne cene:
(cene v din za kg) 2,60
upravljavcem največ skrbi, ta pa. izvira iz nedoslednosti pri izpolnjevanju sprejetih ukrepov. Delavci so prizadeti posredno ali neposredno. Ta prizadetost pa se kaže v tem, da se v nestabilnih razmerah težko vključijo v odločanje, torej so prikrajšani za upravljanje.
Delavci po mojem mnenju upravljajo predvsem takrat, ko sestavljajo in sprejemajo svoje letne, srednjeročne in dolgoročne načrte. V trdnejših gospodarskih razmerah bi se to lahko izpeljalo, če pa se vrivajo v gospodarski sistem delne spremembe, potem te rešitve spreminjajo plane in samoupravno odločanje ni več polnovredno. Delavčev vpliv se zmanjšuje, kakor hitro seje treba prilagajati trenutnim razmeram in sprejemati hitre odločitve, za katere bi težko rekel, da so gospodarne. Delavec je torej prikrajšan za odločanje, ker ga v praksi nismo postavili v take razmere, da bi mu omogočili njegov vpliv.
Posledice hitrega, delnega odločanja vodilnih pri spreminjanju cen, osebnih dohodkov, obsega investicij so kakor bumerang in udarjajo nazaj. Trenutne izboljšave ne prinašajo trdnih zagotovil za boljše gospodarjenje in uspešnejši razvoj. Pri tem ne mislim, da formalnosti pri odločanju ni zadoščeno, saj sprejemajo take odločitve delavski sveti in upravni odbori, toda to ni pravo samoupravljanj«,
Rad bi ob tem poudaril, zakaj smo se v Posavju tako zavzemali za enotno programiranje. Predvsem zaradi tega, da bi trdno začrtali srednjeročno in dolgoročno usmeritev občin v okviru širše družbeno-poli-
tičnc skupnosti in da bi s teni omogočili realno planiranje delovnih organizacij, seveda ob določenih sistemskih rešitvah, 'lo pomeni, da bo delavec, ki bo v prihodnje dvignil roko za plan svoje organizacije, vedel, kam naj se usmeri njena proizvodnja in kolikšne so meje. Torej bo odločal o bistvenih stvareh, če sc bodo razmere stabilizirale in če bodo razTojni načrti realno zastavljeni.
Štipendiranje po pisanem dogovoru
Konec minulega tedna je predsednik brežiške občinske skupščine sklical predstavnike delovenih organizacij, Kluba posavskih študentov in temeljne izobraževalne skupnosti. Na zmenek je prišlo zelo malo predstavnikov gospodarstva, zato se bodo morali v priliodnje številneje odzvati. V brežiški občini so potrebe po strokovnjakih zelo velike, zato 94 štipendistov ni dovolj. Neustrezno zasedenih je nad 400 delovnili mest. Manjkajo predvsem strokovnjaki z visoko izobrazbo. Novi dmžbeni dogovor o štipendiranju naj bi zagotovil boljši dotok mladih strokovnjakov in jih tudi med študijem bolj navezal na štipenditorje.
Sumljivo, ker jim gre dobro
Kovinoplast Jesenice dela z dobičkom
čebula
česen
fižol
krompir
korenje
kumare
ohrovt
por
peteršilj paradižnik repa - kisla solata - mehka solata - endivija špinača zelje
zelje-kislo
zelena
fige - suhe
hruške
jabolka
limone
orehi
pomaranče slive - suhe banane
jajca
10,00
4.60
5.00 in 6,00
1.00
3.00 in 8,00
10,00
4.00
3.60 10,00 18,00
4.00 12,00
6.00 6,00
2.60
3.50
5.0
6.00 9,60
4.50
5.40 6,00
5.40
5.00
5.00 in 6,60
0,60
Kovinoplast Jesenice je majhno podjetje, ki zaposluje 40 ljudi. Kolektiv ustvari vs^ mesec za 250 tisočakov vrednosti. Podjetju gre zelo dobro, tako dobro, da mu tega celo služba družbenega knjigovodstva ne veijame. Zato so poslali kontrolo.
Sicer pa v podjetju trdijo, da je njiliova lastna kontrola naj-učinkovitejša, drug drugega nadzirajo in tako nihče ne more lenariti. Direktor je za vse, na stroške režije pa plačujejo samo dve uslužbenki in majhni zasedbi v administraciji pripisujejo tudi del uspeha pri poslovanju.
V poslovni sklad so za leto 1970 namenili 203.890 din, v sklad skupne porabe 35 tisoč din in v rezervni sklad 30 tisoč din. DObička so torej ustvarili za 268 tisoč din. Podjetje so pred leti hoteli že ukiniti. Pravijo, da so bili takrat zadnjič kontrolorji iz banke pri njih.
NOVO v BREŽICAH
PRESE2KK 300.000 DINARJEV IZ MINULEGA LETA jc skupščina temeljne izobraževalne skupnosti namenila za dograditev osnovne šole v Cerkljah. Na zadnji seji so sprejeli finančni načrt za letos. Vsota razpoložljivih sredstev se je povečala za 21 odstotkov in računajo, da bodo osebne prejemke lahko zvišali za 15 odstotkov. Zmanjkalo pa jc denarja za pošolsko varstvo in druge potrebe Za srečanje šol bratov Ribarjev ki bo letos v Brežicah, so iz obvezne rezerve namenili 20 tisočakov.
ČETRTKOVO PREMIERO komedije Boeing-Boeing, s katero so na odru prosvetnega doma nastopili dijaki brežiške gimnazije, si je ogledala tudi republiška ocenjevalna komisija. Od njene odločitve bo odvisno, če bo dijaška dramatska skupina letos sodelovala na republiškem srečanju „Naša beseda 1971“. Dijaki so pod vodstvom prof. Marije Zorkove delo skrbno naštudirali in občinstvo ga je toplo sprejelo. Za domiselno sceno je poskrbel inž. arh. Ciril Zupančič.
V KRAJEVNIM ORGANIZACIJAH SZDL in po podjetjih je te dni stekla razprava o ustavnih spre-
membah. Prvi sta imeli to na dnevnem redu organizaciji v Artičah in Dobovi, za ta teden pa so napovedane razprave še v Brežicah - okolici, v Globokem, v obratu IMV, v Ljudski potrošnji, v Cateških Toplicah, pri Agroservisu in v Opekarni. Nocoj bodo spregovorili o tem komunisti vseh treh brežiških organizacij ZK. Tudi aktiv mladih komunistov se bo sestal zaradi tega.
V HOTELU TURIST uvajajo nekaj novosti pri postrežbi gostov. Privabiti jih želijo s hitro pripravo jedil pri mizi. kar sc je drugod uspešno uveljavilo. Podjetje je že nakupilo potrebne pripomočke. Obi.sk turistov ta mesec vidno narašča, čez poletje pa se sploh nadejajo dobre zasedbe. V sezoni bodo povišali cene prenočišč in tudi sicer bodo nekoliko zvišali cene storitvam. V hotelu računajo letos na tri milijone dinarjev prometa. Vsak teden prenočujejo v njem večje skupine tujih turistov. Cez poletje računajo na 90-odstotno zasedenost hotela.
V TOREK sc jc sestal upravni odbor sklada za pospeševanje turizma pri brežiški občinski skupščini. Razpravljal je o statutu sklada in o finančnem načrtu za tekoče leto.
potem pa je bilo vse mirno, dokler j ili ni zbodel dobiček.
Pred dnevi so v Kovinoplastu preselili v nove prostore kovačnico. Zdaj so vsi pod eno streho. Naročil imajo dovolj, plačniki pa so še vedno zelo neredni, čeprav oddajajo izdelke velikim trgovskim hišam v Sloveniji in na Hrvaškem.
J.T.
RADIO
BREŽICE
Četrtek, 22. aprila:
16.00-16.10 Napoved programa in poročila - 16.10-17.00 NAJ POP LOT - najraje poslušane melodije -Aktualnosti tedna - Iz naše glasbene šole - Obvestila in reklame -
17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 24. aprila:
16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30-16.40 Zdravstveno predavanje - dr. Jože Bertole - Normalno življenje diabetika! .-16:40-17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam -
17.00-17.20 Berty Rodošek - za Yse v eni osebi, glasbena oddaja -17.20-17.30 Za naše najmlajše -17.30-18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. ^
NEDELJA, 25. aprila: 10.30 Domače zanimivosti - O posavskem konzorciju za keramiko in breži.ških integracijskih procesih (po seji sveta za gospodarstvo) - Za naše kmetovalce: Veterinar svetuje - Opoldanske minute z vokalnim kvartetom Zvonček ^ JAVNA RAZPRAVA O USTAVNIH SPREMEMBAH: I ranc Bukovinsky - Kaj bomo spremenili v sistemu družbeno-ckonomskili odnosih - Pogovor s poslušalci -Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.30-15.00 Občajoi čestitat jo in pozdravljajo.
TOREK, 27. aprila: 16.00-16.15 Napoved programa in minute z cOdbo milice Ljubljana -16.15-16.30 Ob 30-letnici 01' slovenskega naroda -	16.30-16.51
Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Jugoton vam predstavlja -Tedenski športni komentar - Obvestila, reklame in filmski pregled -16.15 18.00 Parada slovenskiii zabavnih in narodnozabavnih melodij.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Mikelec iz Dubravice dečka, Stanka Hržič iz Kladja - deklico, Marta Pirš iz Mrčnil) sel - deklico, Nevenka Mla-dičiz iz Brežic - deklicor Julijana Juntes iz Zabukovja - dečka, Marija Zorko iz Trebeža - Jožeta, Jelica (ilogovič Iz Križa Brdovačkega -deklico, Ivana G^ski iz Laduča Branka, Terezija Scketa iz Brezja -dečka, Darka Kovačevič iz Ti.sovca deklico, Marija Horvatič iz Velikega Obreža Jožeta. — Čestitamo!
RAZPIS III. festivala narodnozabavne glasbe Slovenije, ki bo 27., 28. in 29. avgusta 1971 v Ptuju.
Radio Ptuj razpisuje pod pokroviteljstvom Kreditne banke Ptuj III. festival narodnozabavne glasbo Slovenije. Zanj veljajo naslednji pogojL:
1. Na festivalu lahko sodelujejo narodnozabavni ansambli iz Slovenije in slovenski ansambli iz zamejstva.
2. Vsak ansambel bo lahko nastopil na festivalu z dvema skladbama, od katerih mora biti vsaj ena vokalna.
3. Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne in pr\'ič javno predvajane na IH. festivalu. Zaželena so tudi besedila v narečjih.
4. Ansambli, ki niso sodelovali na prejšnjih festivalih in jih ne poznamo iz radijskih in televizijskih oddaj ali gramofonskih plošč, bodo morali opraviti avdicijo.
5. Skladbe in njihova izvajanja bo ocenjevala strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Radiotelevizije Ljubljana, Helidona in Radia Ptuj.
6. Najboljše skladbe bo posnela Založba Obzorja iz Maribora - tovarna gramofonskih plošč Helidon
na posebno LP festivalsko ploščo. Prav tako bo Radiotelevizija Ljubljana posnela najbolj uspele skladbe na kasete.
7. Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade:
a) 2.500 din za najboljšo melodijo, ki jo bo izbralo obč instvo
b) 2.000 din za najboljšo instrumentalno izvedbo (kvintet)
c) 1.000 din za najboljšo instrumentalno izvedbo (trio)
d) 1.500 din avtorju za najboljšo melodijo
e) 1.000 din za najboljše l^sedilo in
O 1.000 din za najboljše besedilo v narečju.
g) Na festivalu bodo podeljene tudi posebne nagrade za ansamble iz zamejstva.
8. Ansambli morajo poslati prijavo za sodelovanje na 111. festivalu do 15. maja 1971, notni material z besedili pa do 1. junija 1971.
RADIO PTUJ
a
KOLEKCIJA
Zi^LOŽBA.
I SLOVENIJE je za,ložila,
za, SLOVENSKO A.-DEMIJO ZNANOSTI in UMETNOSTI prvo knjigo gospo<ia.irske in. dx*ii.žl>ene zg^odovine Slo’vencev:
ZGODOVINA AGRARNIH PANOG
Zgodovina agrarnih panog je eno od temeljnih del naše sodobne zgodovinske znanosti. V njej je življenje in delo slovenskega kmeta prvič sistematično prikazano in osvetljeno z vseh strani, kolikor je to mogoče na osnovi dosedanjih znanstvenih raziskovanj in spoznanj.
PRVA KNJIGA ZGODOVINE AGRARNIH PANOG
je posvečena gospodarstvu kmečkega življenja skozi stoletja. Razdeljena je v šest temeljnih poglavij i
KOLONIZACIJA IN POPULACIJA.
AGRARNI PROIZVODNJI NA MENJENA ZEMLJA (vrste zemljišč, enote agrarne posesti, kolektivna kmečka posest, enote indi vidualne posesti, poljska razdelitev);
ORODJE IN NACINI (poljedelsko orodje, urbanizacija zemljišča, poljedelski obdelovalni načini, kulturne rastline^ vrtnarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, sadjarstvo, živinoreja itd.);
ORGANIZACIJA ZA NAPREDEK AGRARNE PROIZVODNJE; SfE-CIALNO ŠOLSTVO IN STROKOVNA LITERATURA; DOMAČIJE IN NJIH POVEZAVA (kmečka hiša, gospodarska poslopja, kmečka naselja);
GOSPODARSKI OBRAT KMETIJE
Avtorji so naši najuglednejši zgodovinarji; Franjo Baš, Pavle Blaznik. Bogo Grafenauer, Milko Kos, Stane Mihelič, Vilko Novak, Ema Umek, Vlado Valenčič, Sergij Vilfan, 1'ran Zvvitter, Josip Žontar.
Med prilogami velja posebej opozoriti na ZEMLJEVID AGRARNE KOLONIZACIJI': SL0VI:NSKI ZEMLJE, ki predstavlja življenjsko delo akademika prof. dr. Milka Kosa.
PRVA KNJIGA ZGODOVINE AGRARNIH PANOG jc izredno bogato ilustrirana. Poleg 650 strani velikega tormata ima še:
- 80 strani slikovnih prilog na umetniškem papirju,
- več sto risb, grafičnih ponazoril in zemljevidov.
('ena: celo platno 230 din.
Kupcem prve knjige sporoča založba, da je druga knjiga Zgodovine agrarnih panog v pripravi in da bo šla predvidoma prihodnje leto v tisk.
KNJIGO DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZASTOPNIKIH ZALOŽBE. NAROČILA SPREJEMA IN NUDI TUDI UGODNOST OBROČNEGA PLACILA	Ja
II I «
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE.
Ljubljana, Mestni trg 2
bre&Ske vesti
• 50 RECEPTOV, KAKO OKUSNO IN PRAVILNO PRIPRAVIMO MESO NA 2ARU, ZA 8 DINARJEV
• KDOR 2ELI SEBI IN GOSTOM PRAVILNO PRIPRAVITI SPECIALITETE Z 2ARA, TEMU JE BROŠURA
NAJBOLJŠI SVETOVALEC IN POMOČNIK. KUPITE JO LAHKO PRI VASEM PRODAJALCU ČASOPISA, V NAJBLI2JEM KIOSKU, KNJIGARNI ALI PRI CZP »KMEČKI GLAS«, LJUBLJANA, MIKLOSICEVA 4 I.
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
vam nudimo v servisu in obratu:
# servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi:
ZASTAVA, RENAULT, TAM
# vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL
# kleparska in avtoličarska dela
# lastnikom osebnih vozil priporočamo optični pregled podvozja in uravnoteženje koles
# nudimo ključavničarske, strugarske in varilske storitve
PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243
GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE »CENTRAL«, KRANJ
OBJAVLJA
PROSTA UCNA mesta ZA POKLICE;
NATAKAR, KUHAR in PRODAJALEC
Učna mesta so v hotelu Evropa in restavraciji Park v Kranju, v hotelu Bor-Grad v Preddvoru, v hotelu Kazina na Jezerskem in v trgovini Delikatesa v Kranju
Pogoj za sprejem: usp>eSno končana osemletka.
Prijave .sprejema splošni .sektor podjetja Kranj, Maistrov trg 11.
»Brez,Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
■
Nedeljski dopoldnevi so v samopostrežbi Preskrbe na Vidmu zelo živahni. Izbira je bogata in tako lahko tudi zaposlene gospodinje kupijo v nedeljo vse tisto, po kar med tednom ne utegnejo v trgovino. (Foto: Jožica Teppey)
VELIKA DELOVNA VNEMA VAŠČANOV IZ ŠUTNE
Deklet ne bo več k studencu
*
Pri mizarskem mojstru Viliju Vrhoviku, ki je vodil gradnjo vodovoda na iutnl In za teden dni zaprl celo svojo delavnico — Novi vodovod Je vreden 44 tisoč din — Trud Je
že poplačan
Graditev vodovoda ni majhna stvar. Za to je treba denaija, veliko denaija, pa tudi delovne volje. V vasi Šutna pri Podbočju so dali ljudje dober zgled, kako se je treba lotiti takega dela. Komaj 32 hiš šteje vas. Konec tega meseca bo vodovod zgrajen, čeprav so začeli komaj lani. Vili V±ovšek je duša te vaške akcije. Preberite, kaj je povedal.
Zamisel o vodovodu je že stara. Šutna ga sicer ima od leta 1957, toda ne po hišah, in še to samo v dolini. Takrat še ni bilo elektrike, da bi vodo črpali v vas, a tudi izvir je bil premajhen. Večina hiš je namreč visoko v hribu.
Kdaj ste začeli?
— Za prvo graditev je bil pobudnik moj oče in vse doslej ni odnehal. Ko smo končno dobili dovoljenje, da se dela lahko lotimo, sem jaz prevzel njegovo breme. Vaščani so bili pripravljeni trdo delati. Vsi, ki stanujejo v hribu, so morali po vodo v dolino za gospodinjstva, živino in druge potrebe gospodarstev večkrat na dan. Načrt za vodovod je tri leta ležal na občini in šele po večkratnem posredovanju so nam ga lani aprila potrdili.
— Kako je bilo z denaijem?
— Primanjkovalo ga je, zato se je delo zavleklo tja do jeseni in tako smo betoniranje rezer-
voarja končali šele tik pred zimo. Občinska skupščina Krško je prispevala 20 tisoč din, vse drugo so dali vaščani sami. Na posameznika je prišlo po 2500 din, vsega skupaj pa so prispevali 17.700 din in še ^sa pomožna dela so opravili sami. Do sedaj smo našteli 3160 delovnih ur in še 70 ur z vprego ali avtomobili. Vrednost vodovoda cenimo na 44 tisoč din.
— Ali se vam bodo priključile tudi vasi?
— Da, in sicer vodovodni odbori Dobrava, Pristava in Znanovce.
Na Dobravi imajo rezervoar že več let, vodo pa je uporabljalo le šest hiš. Sedaj so pristopili tudi drugi vaščani. S tem seje delo močno pocenilo, saj nam ni treba graditi zajetja in električnega priključka. Največ preglavic nam je povzročal izvir in menjali smo kar tri mesta. Zdaj smo rešeni te skrbi, ker je zajetje v Dobravi dovolj veliko
tudi za nas, oni pa bodo dobivali vodo iz našega rezervoaija.
— Bodo uporabljali vodo vsi vaščani?
— Na žalost ne. Zeleh smo, da bi se vsi priključili, pa nekateri niso bili tega mnenja. Sedaj imamo 20 uporabnikov. Zraven niso šli predvsem tisti iz doline, ki imajo stari vodovod. Toda če bodo hoteli kasneje pristopiti, bodo morali plačati dvakratno pristojbino.
— In kdaj, mislite, bo voda prvič pritekla?
— Pričakujemo, da te dni, uradna otvotitev pa bo 1. maja. Ljudje povsod hitijo, da bi delo lahko čimprej končali. Vsem, ki so pomagali, bi se ob tej priložnosti rad zahvalil za sodelovanje in požrtvovalnost.
ALENKA BURJA
LEŠNIKI V KOOPERACIJI
Agrokombinat je vpeljal kooperacijsko sodelovanje za vzgojo lešnikov. Poskusni nasad bo imel 300 lešnikovih sadik, v naslednjih letih pa lahko pričakujemo še širši razmah nove kulture. Prednost je v tem, da rastejo lešniki predvsem na površinah, ki za drugo niso primerne, in da dajejo sorazmerno velik dohodek.
Naši delegati za okroglo mizo
Posavje bo poslalo na kongres v Sarajevo šest delegatov. Posvet z njimi, s predsedniki sindikalnih svetov in sekretarji komitejev je minuli petek sklical predsednik medobčinskega sveta ZK Posavje Franc Buko-vinsky. Delegati so opozorili na težnje samoupravljavcev po izpopolnitvi samoupravnih odnosov na ravni obratov do matičnih podjetij. Po njihovi oceni je delavec dandanes zaradi pomanjkanja dolgoročnih načrtov prikrajšan za odločanje o bistvenih stvareh. Sele realno programiranje razvoja bo dalo samoupravljavcem v delovnih organizacijah trdnejšo oporo pri njihovih odločitvah. Delegati se bodo te dni srečali z nekaterimi kolektivi, po kongresu pa bodo navezali več stikov s svojimi volivci.
Osrednja proslava bo V Kostanjevici
30-letnico Osvobodilne fronte in praznik dela bodo v krški občini počastili z osrednjo proslavo, ki bo v četrtek, 29. aprila, ob 19. uri v kostanjeviškem gradu. Pripravljajo bogat kuJtumi spored, saj bo nastopil tudi partizanski invalidski pevski zbor, godba milice iz Ljubljane, solisti in recitatorji. Na proslavi bodo podehli priznanja OF slovenskega ^naroda.
OBNOVA LEPO TEČE
Od lanskega junija do aprila letos so v krški občini že obnovili ali pripravili za načrtno obnovo okoli 120 hektarjev vinogradov, s tem pa so se sodobno urejene površine razširile na 250 hekta^ev. Obnova poteka s krediti bai^ in strokovno pomočjo krškega A^okombinata. Ta je dosegel, da l^e^e že sade trtne sadike v razmiku, ki omogoča smotrno strojno obdelavo. Trsnega materiala je dovolj in kme^e vse več sade žametno črnino, modro frankinjo in rdečo kraljevino, torej vrste, ki dajo v pravem medsebojnem razmeiju najl)oljši cviček. Kljub vsej načrtnosti pa pri obnovi vinogradov pogrešajo predpis, ki bi zagotovil kompleksno obnovo. Med sodobno urejenimi vinogradi se tako še vedno najde vinc^ad kmeta, ki kljubuje vključevanju v skupna prizadevanja za posodobljeno vinogradništvo.
MLEKO ČEZ MEJO
2e dalj časa so se kmetje z območja Brestanice pritoževali, da ne morejo prodati mleka. Živinoreja je na Bohorju precej razvita, zato so sklenili, da bodo mleko sami zbirali in ga nosili na najbližjo zbiralno postajo, ki je v sevniSki občini. S to odločitvijo kmetov soglaša tudi kmetijski kombinat Zasavje iz Sevnice.
PRODAJA TRAKTORJEV
Agrokombinat Krško je v svoji prodajalni kmetijskih strojev letos prodal sedem velikih traktorjev in šest malih. Po devalvaciji dinarja so kmetje pokupili nad 60 kosilnic in drug^ manjših kmetijskih strojev. Zanimanje za kmetijsko mehanizacijo še narašča.
J ALI BODO KOINČNO VSI ZADOVOLJNI? *
Oj ta kulturni vrtiljak!
Dvomi in vprašanja na račun kulturne skupnosti
Koliko bo denarja, kdo ga bo dobil in kdaj, to so vprašanja, ki si jih zastavljajo društva, poklicne kulturne ustanove in vsi tisti, katerih dejavnost naj bi podprla temeljna kulturna skupnost. Nič oprijemljivega še ni znano, upov in pričakovanja je veliko, ponekod pa je tudi že razočaranje.
V Kostanjevici na primer trdijo, da jim ni Šlo za glasove, ker se niso zadovoljili samo z dvema predstavnikoma tega območja v skupščini kulturne skupnosti. Zdaj jih imajo pet. Ti zastopajo dejavnosti, ki vse po vrsti presegajo krajevne ovire. Kar naštejmo jih: Dolenjski kulturni festival, Lamutov likovni salon, Gorjupova galerija, kostanjeviški grad in Svoboda Lojze Košak. „Ni nam vseeno, koliko bomo dobili za svoje delo, vnaprej pa smo že povedali, da so trije stari milijončki za festi-
val in Lamutov salon kakor kaplja v morje," izjavljajo. Potrebovali bi najmanj sto novih tisočakov.
Kostanjevičani so se čutili v preteklih letih mnogokrat prikrajšane. Kraj nima nobenega večjega podjetja, ki bi jim pomagal, drugod pa si mentorja prav tako ne morejo dobiti. Menijo, da ni važno, kje je občinsko središče, da je pomembnejša dejavnost in da naj bo ta merilo za denarno in moralno podporo. Pravijo, da so jim v statutu kulturne skupnosti sprva namenili komaj kaj več pozornosti kot drugim naseljem, ki pa so z glasovi dobro zastopana
Sicer pa so taki dvomi povsod. To so začetne težave in prav zaradi njih je marsikje težko dobiti človeka, ki bi bil pripravljen poganjati ta kulturni vrtiljak s tako raznoterimi silnicami.
J. TEPPEY
KRŠKE NOVICE
PREDSEDSTVO KONFERENCE ZMS je pred kratkim sprejelo delovni prodam za mesec maj. V programu je posvečeno največ prostora prireditvam, s katerimi bo mladina proslavila dan mladosti. Letošnje praznovanje bodo začeli 23. maja s „Parado mladosti", nato pa nadalje-, vali s športnimi tekmovanji za prehodni pokal občinske konference ZM. Sklepna prireditev letošnjega praznovanja bo zbor krške mladine ob tabornem ognju 29. maja v Velikem Podlogu.
KOMISIJA ZA ZADEVE invalidov in borcev NOV je sklenila, da bodo letos, ko praznujemo 30-letnico vstaje jugoslovanskih narodov, najzaslužnejši člani borčevske organizacije prejeli enkratne priznavalnine.
PLAVALNI KLUB „Celulozar“ bo julija izdal brošuro s podatki o svoji šestnajstletni dejavnosti. Brošura bo klubski prispevek k praznovanju 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in krškega občinskega praznika.
PRVE POMLADANSKE KOPALCE smo videli v četrtek v Savi. Tem-l>eratura zraka je res že presegla 15 stopinj, voda pa je bila najbrž še zelo hladna. Trije ,junaki“ so se poganjali v vodo pri „videmski skali“, na drugem rečnem bregu pa so imeli
nekaj občudovalcev, ki so prvo letošnjo kopanje v Savi komentirali na različne načine.
LETOS BO ZVEZNA štafeta mladosti obšla Krško. Zato pripravlja občinska konferenca ZM lokalno štafeto, ki bo ponesla pozdrave krške mladine maršalu Titu za 79. rojstni dan.
■ CESTA, KI POVEZUJE KRSKO z avtomobil^o cesto Ljubljana-Za^eb, je bila od zime močno razdejana. Večje in manjše luknje so promet že ovirale. Do konca minulega tedna so delavci poškdovano cestišče ponovno usposobili za nemoten promet.
V KRSKEM „LABODU" so pred nedavnim ustanovili mladinski aktiv. Zaradi družinskih obveznosti in bivališča izven Krškega pa je v aktiv vključen le manjši o^totek mladŠi delavk. Nekatere članice novoustanovljenega aktiva so že tekmovale na nedavnih športnih srečanjih mladinskih aktivov iz vse krške občme.
Z USTANOVITVIJO KULTURNE skupnosti kostanjeviški „Dolenjski kulturni fesitval“ ne bo več dobival republiške pomoči. V pričakovanju denarne pomoči „Kulturne skupnosti", festivalsko vodstvo še ni sestavilo letošnjega programa in ga brez zagotovljene denarne pomoči tudi ne more.
Danes o gospodarjenju
Danes se bosta ob 8.30 sestala v sejni dvorani oba zbora občinske skupščine na svoji 22. redni seji. Obravnavala bosta gospodarenje v minulem letu, analizo o življenjskih razmerah ljudi, ki prejemajo občinske podpore, več predlogov odlokov, ki bodo normativno urejali, dajanje podpor, vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki so družbena last.
PREVOZ V DOBRNIČ IN NA ČATEŽ
Popravljen zakon o prevozniških uslugah dovoljuje, da prevažajo potnike ne samo za to registrirana prevozniška podjetja, marveč tudi druge delovne organizacije, ki imajo avtobuse. Tak primer je osnovna šola Trebnje, ki prevaža otroke v kraje, kjer ni rednih avtobusnih zvez in bo po novem njen avtobus lahko prevažal tudi druge potnike. Sola bo prevoz prijavila republiški gosp>o-darski zl^rnici, tako zahteva zakon, in opravljala prevoz v Dobrnič in Catei ko v eno ali drugo smer avtobus ne bo vozil otrok.
POLETI LASTNE TEČAJE
Izvršni odbor novoustanovljene občinske zveze za telesno kulturo se je prvič sestal v petek, 16. aprila. Dodelil je del denarne pomoči, ki jo ^ortni dejavnosti daje občinska skupščina, razpravljal pa je tudi o delovnih organizacijah, ki bodo prevzele pokroviteljstvo nad posameznimi klubi ali društvi. Odbor je še sklenil, da bo poleti priredil tečaja za vaditelje v plavanju in košarki, če bo le dovolj prijav.
ZAPLET ŠE
V	GORNJI RADGONI
17. aprila je bila v Gornji Radgoni priljubljena radijska oddaja ,3po-znavajmo svet in domovino”, v kateri sta se pomerili mladinski ekipi iz Ponikev pri Trebnjem in iz Gornje Radgone. Po zapletu dogodkov pred 14 dnevi v Trebnjem bi tokrat pričakovali s strani redakcije večjo resnost. Do nesporazuma je prišlo še pred oddajo, grozil je celo odstop od nadaljnjega tekmovanja.
Mladinci so tekmov^ v poznavanju Vzhodne Nemčije. Med oddajo so bili nesporazumi, ki so hudo motili potek. Končni rezultat je bil 56:54 za Gornjo Radgono, vendar zmagovalec še ni bil razglaše in bodo o končni zmagi razpravljali za zeleno mizo.
2. G.
Šentrupert: nastop skupine »France Marolt«
Sentrupertčani praznujejo svoj krajevni praznik 1. maja v spomin na partizanski napad na belogardistično postojanko. Letos bodo praznovali hkrati krajevni in delavski praznik ter 30-letnico vstaje v nedeljo, 25. prila. Najprej bo ob 14. uri proslava pri spomeniku, na kateri bodo sodelovali moški in mladinski pevski zbor, godba in recitatorji. Posebna privlačnost prireditve bo nastop folklorne skupine „France Marolt", ki se bo pričel ob 15. uri. Krajevna skupnost, ki jo vodi prizadevni predsednik Peter Zgonec, želi vsem. Ki bodo tega dne prišli v Šentrupert, da bi se kar najbolj prijetno počutili.
D. Z.
# Uspešni poslovni sliki r.ascKu p<i<lji‘ija v Ljubljani /. vsemi pomt‘mbnt‘j^imi tovarnami v dr^.avi omogočajo (utlt naSi prodajalni, da je stalno /alo/.ciia i. vsem tekstilnim blagom in konfekcijo po najnitjih dnevnih eenah.
'iS)eleieksfil» ČRNOMELJ
O uboštvu socialnih podpirancev in o uicrepih, ki naj bi povečali družbeno pomoč, bodo danes spregovorili odborniki občinske skupščine
Iz poročila o delu ene izmed krajevnih skupnosti v občini Trebnje: „V letu 1970 je dala krajevna skupnost tov. J. J. in J. K. po 50 din ^name pomoči. Tov. M. Č. smo pomagali, da je v trgovini dobila za 200 din hrane, ker pa je ženska prej umrla, je to dobil tov. L. F. itd.“
malo. Za oskrbnine v zavodih, ki se večajo iz leta v leto, v občini že ugotavljajo, da predstavljajo vse bolj nevzdržno breme. Očitno postaja, da revščine ni mogoče obešati le na ramena občin, ker je le-te njgveč v
Odlomek iz poročila kaže, kako skromni so socialni dinaiji in kako hudo je biti občinski revež revni občini v breme, družbi kot celoti pa v sramoto, da ne zmore zagotoviti večje pomoči ljudem, ki to potrebujejo.
Trebanjska občina na Dolenjskem sicer ni najslabša kar zadeva socialno ^bstvo, pa vendar je tudi zanjo prišel čas, da nekaj ukrene. Podatki so prepričljivi. Približno 80 odst. vseh socialnih podpor je med 30 in 100 din, najpogostejša je od 50 do 60 din na mesec. Kako je mogoče s tem denarjem živeti, sami ne vemo odgovora.
Sociabii podpiranci so večinoma ostarele ženske, ki pridobitno niso sposobne in materialno niso preskrbljene. Po podatkih posebno analize, ki jo je naredila socialna služba, je približno 60 ljudi materialno skrajno ogroženih. Revščini se običajno pri^uži še bolezen, saj je kar dve tretjini vseh socialnih podpirancev kroničnih bolnikov. Četrtina vseh je duševno ali telesno tako prizadetih, da potrebujejo stalno tujo pomoč.
Socialne podpore so toliko zaostale, da jih je nujno potrebno občutno povečati. Občinska skupščina je v proračunu zagotovila približno tretjino več denarja za socialne podpore, to pa je še vedno sorazmerno
manj razvitih območjih, ki se že t^o in tako ubadajo s hudimi finančnimi težavami.
V	poročilu o življenjskih razmerah uživalcev socialni podpor, ki ga bo danes obravnavala občinska skupščina Trebnje, predlagajo več ukrepov, ki naj bi pripomogli, da bi se življenje socialnih podpirancev kmalu vsaj delno izboljšalo. Pričakujemo, da bo občinska skupščina sogla^la s predvidenimi sklepi.
M. L.
TREBANJSKE IVERI S Ne le bcscde v veter
USTANOVITEV HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA. Danes, 22. aprila bo ob 18. uri v sejni dvorani občinske skupščine ustanovni občni zbor hortikulturnega društva, na katerega pripravljalni odbor vabi kar največ ljubiteljev cvetja. Pobudo zanj je dal Anton Krušnik iz brežiške „Agrarie“, ki je imel nedolgo tega v Trebnjem zelo uspešno predavanje o cvetju in zelenju. V prodajalni „Agrarie“ v Trebnjem seje prijavilo približno 60 ustanovnih elanov.
ZAČETEK GRADNJE VRTCA. Grosupeljsko Splošno gradbeno podjetje je minuli teden postavilo barako za skladiščenje materiala in orodja na mestu nasproti osnovne šole, kjer bo gradilo nov otroški vrtec. Za sodobno urejeno stavbo, v kateri bo prostora za približno 80 otrok, so prostor že zakoličili. Kakih 40 otrok, ki se stiskajo v zasilnih prostorih, in vzgojitelji, ki delajo v težavnih razmerah, se bodo, kot je predvideno, v novo stavbo vselih še letos.
PRIPRAVE NA KRAJEVNI PRAZNIK. Približuje se . 15. maj, dan. ko je Cankarjeva brigada osvobodila Trebnje in ko kraj v spomin na to dejanje slavi krajevni praznik.
V	sredo se je prvič sestal pripravljalni odbor in sklenil, da bo praznovanje potekalo v takem obsegu kot dosedanja leta. Popoldne bodo športna
tekmovanja, proti večeru jjolaganje venca k spomeniku NOB, zvečer pa svečana akademija, na kateri bodo nastopili učenci osnovne šole, varovanci otroškega vrtca in mirenski pevci.
TREBANJEC MOJ MU OSLE KAŽE .. . Puščica s tem naslovom, objavljena na kulturni strani prejšnji teden, je zadela v črno. Medtem ko za Cankarja in njegovo filmano delo „Na klancu" v Trebnjem ni bilo nikakršnega zanimanja, kar jc pravzaprav kulturna sramota, se je na nedeljski prireditvi Lojzeta Slaka trlo ljudi. Vstopnice so bile po 10 dinarjev sedeži in po 7 dinarjev stojišča, kar pa ni zadržalo ljubiteljev njegovih viž, da ne bi povsem napolnili dvorane. Izkupiček je po plačilu stroškov znašal skoraj 350 starih tisočakov. Ce sklepamo po dandanašnji logiki, hi rekli: prav mu je, Cankarju, da se je ubijal z revščino, zakaj pa se ni oprijel bolj donosnega posla.
ZAKRPANE LUKNJE. Končno je novomeško cestno podjetje zalilo z asfaltom mnoge luknje, ki sta jih zima in obremenitev pustila na glavni cesti, ki pelje skozi Trebnje. Vozniki so s tem prav gotovo zadovoljni, še bolj pa bi hvalili to pridobitev, če bi delavci, ko so pripravljah luknje za asfaltiranje, že sproti zalivali te luknje z asfaltom. To so narediU namreč šele naslednji dan.
KAJ BO' PRINESEL KONGRES?
Nastopil je čas, ko je treba narediti napredek v praksi — Odgovori Naceta Dežmana
Na bližnjem kongresu samoupravljavcev v Sarajevu bo trebanjsko občino zastopal Nace Dežman, vodja prodajne službe v Mirenski ,,Dani ‘. Kateri so največji problemi glede samoupravljanja v občini, o tem smo z njim spregovorili nekaj besed.
„Slej ko prej je za občino najvažnejše doseči napredek v samoupravljanju obratov, ki imajo sedeže v drugih občinah. Pol naših ljudi dela v takih obratih, zatorej je to še posebno po-membno,“ jc začel tovariš Dežman. „S tem, kar imamo, ni mogoče biti zadovoljen. Nekateri obrati so brez osnovnih sa-moupravljalskih pravic, ne živijo s kraji, ne vedo za sadove svojega dela niti to, kam gre presežek ustvarjenega dohodka. Se je treba potem čuditi, če se zgodijo neprijetnosti, kot so se te dni zvrstile v mokronoški Iskri? “ „Vodstva podjetij se izgovarjajo, da podrobnejše analiziranje poslovnih uspehov posameznih obratov terja dodatno delo. Po predpisih tega niso dolžni narediti, prostovoljno pa tudi nočejo. Kakšna bi bila rešitev? “ „Potrebno je kar se da tesno sodelovati z vodstvi tovarn, če že ni predpisa, ki bi prisilil, da bi občine in njihovi obrati dobili zahtevane podatke. Izgovor o dodatnem delu jc očitno „na repu prinesen**. Kako bi sicer
mogle poslovati velike svetovne tvrdke, ki imajo svoje podružnice povsem svetu! Gotovo imajo natančne podatke o poslovanju vsake izmed njih. Matična podjetja bi morala dati vsaj najvažnejše kazalce poslovanja. Ce tega ne bo, bo v nevarnosti gospodarsko združevanje,	ki ga
terja čas.
„In kateri je drugi najvažnejši problem? “
„Kako	organizirati	samo-
upravljanje v malili podjetjih, ki nimajo lastnih strokovnih služb. Težave so že s sestavljanjem samoupravnih predpisov.	Tu bo
treba nekaj ukreniti. Prav gotovo bo potrebna tudi večja pomoč sindikata.*'
,,Misliš o tem spregovoriti na kongresu?	Kako nasploh oce-
njuješ pomen kongresa? **
„Ne vem še, kako bo potekal. Ce bo delo tudi v komisijah, bo imel bolj delovni značaj in bodo delegati lažje aktivno sodelovali. Pripravil bom prispevek, če bo potrebno. Izrazil naj bi stališče političnega aktiva, in ne le moje o.sebno mnenje. Glede kongresa pa: če bo zgolj manifestativen, ne bo dosegel svojega namena. Nujno jc, ua da kongres tudi jasne smernice in nakaže nekatere stvarne rešitve, kako naj sc razvija samoupravljanje.**
M. LEGAN
Do ure natanko po 29 letih je biTa pod Medvedjekom, streljaj od Velike Loke, v nedeljo, 18. aprila, slovesnot v spomin na prvo pomembno zmago druge grupe odredov nad Italijani. Odkrili so spomenik — železnega mitraljezca, delo kipaija samorastnika Alojza Jerčiča, člana trebanjskega Tabora slovenskih likovnih samorastnikov. O bojnih pohodih druge grupe odredov, kasneje imenovane Prve slovenske brigade, je govoril narodni heroj Peter Stante-Skda, ki je med drugim obsodil delovanje ^ terorističnih skupin v zamejstvu in pozval k enotnosti jugoslovanskih narodov. Sledil je kulturni spored: nastopili so učenci osnovne šole iz Šentlovrenca, recitatoiji in godba na pihala iz Trebnjega. Na sliki: med govorom Petra Stanteta. (Foto: Legan)
ANAUZA socialne: službe je potrdila, KAKO:
Hudo je biti revež v revni občini
Ciostin.sko turistična orKani'Aacija
G O S T U R v Metliki
I' a z p i s u j e
— 10 štipendij za šolanje na srednji gostinski šoli v.Novem mestu
Kandidati morajo imeti končano osemletko z najmanj dobrim usp>ehom ter veselje do kuharskega ali natakarskega poklica. Prednost imajo kandidati iz Bele krajine. Prošnje sprejemamo do l.*!. maja.
RESTAVRACIJA NA GRlCU. ČATEŽ PRI BREŽICAH (ob avtocesti)
zaposli taktij
— NATAKARICO in	‘
— 2 KUHARICI
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Nastop službe takoj. Za samce je stanovanje preskrbljeno.
Zdravilišče Čateške Toplice
SPREJME V UK
—	večje število vajencev za kuharje in natakarje
Pogoji za sprejem: usp>ešno končana osemletka, da je kandidat zdrav ter da še ni do{X)lnil 18 let Prošnje pošljite na naslov; Zdravilišče Cateške Toplice, 68250 Brežice
»DOLENJ KA«
trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO
objavlja prosti delovni mesti:
1. PRODAJALKE
v prodajalni »Market« na Ljubljanski cesti
2. PRODAJALKE
v prodajalni »Grad« v Žužemberku
Pogoji: kvalificirana trgovska delavka s prakso ali brez nje v živilski oziroma mešani stroki.
Poskusno delo traja 30 dni.
Rok za prijavo je 8 dni po dnevu objave.
KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA BRE2ICE
objavlja učna mesta:
1. 2 UCENCFV — PRAKTIKANTOV trg. stroke za Cvetličarno Brežice
2. 1 UCENCA — PRAKTIKANTA trg. stroke za Cvetličarno Grosuplje
3. 1 UČENCA — PRAKTIKANTA trg. stroke za Cvetličarno Trebnje
4. « UČENCEV — PRAKTIKANTOV (3 moSki In 5 žensk) trg. stroke za trgovine z živili v Brežicah
5. 3 UČENCEV — PRAKTIKANTOV trg. stroke za trgovino z reprodukcijskim materialom (2 za posl. 1 Brežice in 1 za posl. Cerklje)
fi. 4 VAJENCEV MESARSKE STROKE
Razpisuje Štipendijski posojili za;
7. ENO ZA SREDNJO KMETIJSKO SOLO in
8. štiri y,A 2-LETNO VRTNARSKO SOLO MEDLOG PRI CEl.JU. Od lega: 2 moSka in 2 ženski.
Prosilci morajo izpolnjevati tele pogoje:
Od 1. do 5.: dokončana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom in najmanj z dobro oceno iz tujega jezika, pod 6.: dokončana osnovna Sola.
pod 7. in 8.; dokončana osnovna Sola z najmanj dobrim uspehom.
Prosilci morajo predložiti: spričevalo nedokončani Soli. zdravniško spričevalo In mnenje Sole.
Prošnje je treba vložiti najpozneje do 15. maja 1971 pri upravi podjetja.
Vsi sprejeti učenci — praktikanti in štipendisti bodo morali v juliju ali avgustu opraviti enomesečno prakso.
Za učna mesta Imajo prednost prosilci, katerih starši prebivajo na območju občin Brežice. Grosuplje In Trebnje, medtem ko velja razpis /a štipendije samo 1/ področja občine Brežlge.
moj
mali
svet
Pravijo, da ne more biti slab človek listi, ki ima rad naravo.. .
Prepričani smo, da ste tudi vi ljubitelj rastlin, živali in narave. Morda želite sodobno uri'diti cvetlični vrt, ze-lenjadni ali sadni vrt, imeti male živali v domu ali zunaj doma. čebele, sobni akvarij, zbirate kaktu.se, zdravilna zelišča, gobe ali pa urejate stanovanje oziroma okolico doma itd.
Na mnoga vpra.šanja doslej niste mogli najti odgovorov. To, kar potiebujele, vam prinaša revija »MOJ MAl.I SVKT«!
Revijo naročite pri
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKEM PODJETJI^ K IVI E C K I ( J L A S LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA 4
  mili
mSUMSKI NOVICE
VAŠA BANKA
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
obvešča vse občane In komitente, da bo 4, MAJA 1971
odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu.
v novi ekspozituri bomo opravljali naslednje bančne posle:
# ZBIRALI HRANILNE VLOGE
# VODILI ŽIRO RAČUNE OBČANOV
# VODILI DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJALI DEVIZNO VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT
# OPRAVLJALI DRUGE BANČNE POSLE
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
NMMESTO
DOLENJSKI LIST
»Dolenjski list« v vsako družino
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE ^
prodaja
na JAVNI LICITACIJI
dne 26. aprila 1971 ob 8. uri na upravi zadruge
•	tovorni avtomobil tam 4500
(AB)
BREiZICE
cvetličarna! TREBNJEi
Odprta je v prejšnji prodajalni kruha v	Trebnjem	;
št. 7 b — pri žel. postaji.	|
Nudimo vam:
— rezano cvetje in lončnice	;
— cvetlična semena in gomoye	'
— vsa potrebna sredstva in dodatke	za	vzgojo in nego	!
cvetja	;
— pripadajoči pribor in pripomočke Sprejemamo naročila:
— za izdelavo vencev in šopkov
— za aranžerske usluge z dekoracijo in oskrbo poslovnih i prostorov ter zasebnih stanovanj (poroke in drugo)
Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv Cvetličarne!
iOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO-
objavlja prosto delovno mesto
-	RAČUNOVODJE
Pogoji: vl&ja strokovna izobrazba In 5-let-na praksa v finančni stroki ali srednja strokovna Izobrazba in 10-letna praksa v fir\ančnl stroki
Osebni dohodek po pi'9-vilnlku o delitvi osebnih dohodkov.
Delovno mesto se zasede takoj.
Rok prijave Je 15 dni po objavi razpiisa.
REKLAMNA PRODAJA
M/lercaitor
od 19. do 30. aprila 1971
Jetrna pašteta 100 g SLJEME	1,80 din
»Mesni doručak« 200 g SLJEME	3,75 din
Pariš čajno pecivo 500g KOESTLIN 4,00 din Nougat in sadne kocke 200g KOESTLIN 2,20 din Ribezov sok 1/1 PRESAD	5,70	din
Radgonski biser in briljant 0,80 I	8,00	din
Pelinkovec, grenki, 1/1 TALIŠ	15,00	din
V	VSEH MERCATORJEVIH PRODAJALNAH!
Trgovsko podjetje »NAMA«
LJUBLJANA, TomSićev'a 2 objavlja prosto delovno mesto /.<i
BLAGOVNICO V KOČEVJU
—	prodajalca za živilsko stroko
Pogoj: žola xa prodajalce živilske .stioke, pt)skusno del(j en mesec, delo za nedoločen ćas
Pismene ponudbe / dokazilom o izobiazbi spiejema kadrovsko-socialna služba podjetja 8 dni po objavi.
VOULNl PROGRAM »NA SITU« LETNIH KO'NFERENC SZDL
Naloga »tisoč« postaja resničnost
Zamisel o tisoč novih delovnih mestih t>o, kot kaže, uresničena — Na konferencah naj bi kritično spregovorili o tistem, kar zaostaja
Prišel je čas prvega obračuna. Minilo je pol obdobja, za katerega je občinska konferenca SZDL Sevnica ob volitvah pred dvema letoma sprejela volilni program, zato je zdaj potrebno pregledati, katere naloge so bile uresničene in kaj je še treba v prihodnje ukreniti.
Volilni program bo na dnevnein redu letnih konferenc krajevnih organizacij SZDL, ki se bodo končale do sredine maja. Sklicane bodo skupno v 32 krajih, tako da bodo imeli vsi ljudje možnost sodelovati in povedati svoje pripombe.
Naj na kratko ponovimo najvažnejše ugotovitve, ki so značilne za uresničevanje volilnega programa.
Kna od najvažnejših nalog pred dvema letoma sestavljenega programa je bila: v štirih letih, kolikor traja mandatna doba občinske skupščine, povečati v sevniški občini število zaposlenih za tisoč ljudi. To pomeni, da bi se število delovnih mest povečalo nič manj kot za 35 odst., rast bi bila torej precej hitrejša kot na primer v celotni Sloveniji.
V	prvih dveh letih se napovedana stopnja rasti sicer ni povsem uresni-
Zdaj si sam služi kruh
Bralci se gotovo še spominjajo, kako so se v težki železniški nesreči v Franciji ponesrečili naši delavci Med njimi je bil tudi Marjan Simončič iz Loke pri Zidanem mostu, ki je v ne-areči izgubil roko in desno nogo, več kot pol leta seje zato moral zdraviti v francoski bolnišnici. Marjan se je vrnil domov, in da bi si lahko sam služil vsakdanji kruh, je na Obrežju, med Loko in Radečami, preuredil večje poslopje v prijazno gostišče z lepo urejeno notranjščino. V načrtu ima tudi ureditev okolice, tako da bo njegovo gostišče privabilo še več gostov.	s.	SK
čila, vendar pa so načrti posameznih podjetij zanesljivo jamstvo, da se bo število zaposlenih povečalo tako, kot je predvideno. Celo tako je, da podjetja računajo v letu 1975 skupno zaposlovati že 4.496 ljudi, to pa je polovico več kot sedaj.
Druga najvažnejša gospodarska panoga v občini je kmetijstvo. O njem bo na letnih konferencah gotovo veliko besedi, toda nekaj bodo
ZVONE DRAGAN GOVORIL V SEVNICI
Na povabilo občinskega komiteja ZK in komisije za družbeno-eko-nomske odnose je v četrtek, 15. aprila, govoril o predvidenih ustavnih spremembah Zvone Dragan, član sekretariata CK ZKS in predsednik komisije za družbeno-eko-nomske odnose pri CK ZKS. Razgovora so sc udeležili člani političnega aktiva in gospodarstveniki. Poseben poudarek je bil na gospodarstvu in položaju delovnih organizacij ter posameznikov v novi ustavi, ki jo pripravljajo.
V	PONEDEUEK PODELITEV PRIZNANJ OF
, Občinska konferenca SZDL sklicuje za ponedeljek, 26. aprila, ob
10.	uri v dvorani gasilskega doma slavnostno sejo, na katero so vabljeni tudi člani vodstev drugih družbe-no-političnih organizacij in prvih odbornikov OF. Podelili bodo priznanje Osvobodilne fronte. Razen treh organizacij SZDL bo priznanje dobilo tudi 7 občanov, zaslužnih za narodnoosvobodilni boj in povojno graditev.
vendarle morali razpravljalci priznati: kljub splošno znanemu neugodnemu položaju, v katerem se nahaja kmetijstvo, je bil zadnji dve leti vendarle narejen korak naprej, zastavljenih je več akcij, ki lahko rodijo večje sadove šele v daljšem obdobju. Omenimo naj uvedbo odkupa mleka, različne pospeševalne ukrepe in davčne olajšave.
Med neuresničene naloge lahko štejemo zelo slabo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v gospodarstvu. Tu bo treba nekaj narediti, sicer utegne nastati neugoden položaj, ko bo razvoj zaostajal zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev.
Še nadalje v občini zaostaja razvoj obrti, zlasti storitvene. Ceste so še vedno prometni problem številka ena, vendar bi bilo napak občinski skupščini očitati, da ni ukrenila, kar je bilo v njeni moči.
Na letnih konferencah bodo obravnavali tudi uresničevanje volilnega programa na področju družbenih služb. Tudi tu bo treba realno oceniti, kaj je bilo narejenega in s čim ni mogoče biti zadovoljen.
M. L.
Danes o proračunu
Danes dopoldne se bosta v Sevnici sestala oba zbora občinske skupščine. Najvažnejša točka dnevnega reda je sprejem občinskega proračuna. Predlog je pripravljen, v nedeljo sta ga obravnavala na zborih volivcev. S predlagano razdelitvijo občinskega denarja več porabnikov gotovo ne bo zadovoljnih. Sestav-ljalci predloga pravijo, da se drugače ni dalo narediti.
Cene v Sevnici in Trebnjem
Pretekli teden so veljale v trgovskem podjetju v Sevnici in „Mercatorjevi ‘ trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cene:
Sevnica Trebnje (cena v din za kg) cvetača	6,00
čebula	2,80	3,10
česen	9,00	8,00
fižol	6,30	8,40
krompir	1,00	0,75
korenje -
uvoženo	6,50	6,50
ohrovt	2,80
pesa	2,50	2,85
peteršilj	-	7,80
solata - kriso	-	8,00
solata - uvoz	6,00	-
zelje	2,80	-
zelje - kislo	3,00	-
fige - suhe	-	6,50
hruške	-	5,80
jabolka I.	4,20	5,00
limone	5,70	5,50
orehi-jedrca 30,00	27,50
pomaranče	5,20	5,10
slive - suhe	5,30	5,40
banane I.	6,00	5,00
jajca	0,50	0,60
smetana - liter 14,20	14,80
sirček (skuta)	7,20	9,30
VSE VEĆJA ŠKODA, KI JO DELA:
Ropanje divjih lovcev
Lovska družina Bučka t>o vsakogar, kdor t>o prijavil divjega lovca, nagradila z 2M dinarji
Člani lovske družine Bučka so našli več poginulih sm, ki so jih obstrelili divji lovci. V Žegnancih, nedaleč od DoL Radulj, so našli srno, ki je poginila zaradi tega, ker se je ujela v zanko. Divje lovstvo so sklenili prijaviti postaji milice v Sevnici. Da bi temu početju naredili konec, so naročili novemu upravnemu odboru družine, naj na krajevno običajen način razglasi, da bo vsak, kdor bo naznanil divjega lovca, prejel 250 din nagrade, če bo le občinsko sodišče dokazalo krivdo.
Na letnem občnem zboru 4. aprila so obravnavali tudi neresnost nekaterih lastnikov psov, ki ne vodijo svojih štirinožnih prijateljev redno k cepljenju. Ugotavljali so, da nihče proti tem kršiteljem ostreje ne ukrepa. Ker je znano, da prav ti lastniki tiimajo psov priklenjenih, in ker ti psi delajo veliko škodo med divjadjo, bodo o tem znova obvestili veterinarsko postajo v Sevnici in predlagali, naj kršitelje kaznuje občinski sodnik za prekrške.
Na letnem občnem zboru so sklc-
MILIJONI ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI
V	nedeljo so bili v večjih krajih sevniške občine zbori voUvcev, na katerili so občanom razlagali, kako je letos s proračunskim denarjem, in kakšne so možnosti pri financiranju posameznih potreb. Kot smo obširneje že poročali, položaj nikakor ni rožnat; proračunskim porabnikom se obetajo slabi časi, ker je ena od važnejših nalog stabilizacijskih ukrepov: zadržati proračunsko porabo v razumnih mejah. Žal pa bo to imelo tudi nekatere slabe posledice, zlasti ker bodo prizadete dejavnosti, ki sicer potrebujejo večjo družbeno pomoč. Zanimivo je, da bodo krajevne skupnosti dobile več denarja:
180.000	dinarjev (ali po starem 18 milijonov) je skupno predvideno za njihovo delovanje, to pa je že kar velika vsota. Proračun bo občinska skupščina obravnavala na seji te dni.
SEVNICA
NEDELJA, 25. APRILA: 10.30
-	Občinske novice in lokalna poročila. Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - Po domače (glasbena oddaja) - Kaj delajo v KK SZDL Podvrh - 20 minut od popevke do popevke - Ob trideseti obletnici OF - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Kmetijski nasveti — Zaključek oddaje.
SREDA, 28. APRILA:	16.00
Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - NAJPOPLOT - Delavec in paragrafi - Parada starih hitov - Z ribiško palico v roki - Zaključek oddaje.
nili, da je treba povečati odstrel roparic in da naj bi razen srnjakov streljali tudi sme. Kot smo že poročali, bodo za letošnji dan borca razvili društveni prapor. Na občnem zboru so izvolili nov upravni in nadzorni odbor, za večletno in požrtvovalno delo pa nagradili predsednika LD Jožeta Bukovca in tajnika Jožeta Gorenca. Namesto lani umrlega gospodarja družine Antona Ilaša so izvolili v upravni odbor Ivana Peterlina.	K.	ZORKO
SEVNIŠKI PABERKI
MOST JE ŽE OBČINSKI. Cestni ' sklad Slovenije je že prenesel lastništvo betonskega mostu čez Mirno pri Boštanju, ki je bil. kot pravijo, zgrajen iz političnih razlogov in ni nikoli služil svojemu namenu. Občinska skupščina namerava sicer povsem nekoristno napravo odstopiti zasebniku, ko bo na mostu zgradil ekskluzivno restavracijo s kegljiščem, minigolfom in kopališčem. O tem je v petek razpravljal tudi svet za gospodarstvo in financc, ki naj bi predlagal, pod kakšnimi pogoji naj bi občinska skupščina izročila most.
MODERNEJŠI OBRAT DRUŽBENE PREHRANE? Za posojUo prosi tudi Gostinsko podjetje Sevnica. Rado bi posodobilo obrat družbene prehrane, ki dela v sila skromnih razmerah. Posebno kuhinja ne ustreza naraščajočim potrebam. Nizke cene še zdaleč ne dajejo toliko zaslužka, da bi podjetje samo z lastnim denarjem prenovilo obrat; ki je za Sevnico posebnega pomena, zakaj malokje je zaposlenih sorazmerno toliko žensk kot prav v tem mestu. Podjetje prosi za 90.000 dinarjev posotUa.
NOVA SODNIJSKA STAVBA. Občinskemu sodišču v Sevnici ne bo treba večno gostovati v dotrajani, po zunanjem videzu neugledni stavbi. Sodišče, kataster in zemljiška knjiga bodo dobili prostore v novem poslovno-upravnem mestnem središču, ki bo zraslo v novem delu Sevnice, v bližini železniške postaje. Minuli teden se je mudil v Sevnici republiški sekretar za pravosodje dr. Viktor Damjan in s predstavniki občinske skupščine ter sodišča govoril tudi o teh zadevah. ObljiJbil je republiško pomoč pri gradnji.
POSOJILO ZA POKOPALIŠČE. Kakšna stiska vlada na sevniškem pokopališču, o tem smo že nekajkrat pisali. Zdaj vse kaže, da bodo želje vendarle začele postajati resničnost. Komunalno stanovanjsko podjetje, ki upravlja s pokopališčem. je že zaprosilo občinsko skupščino, naj posodi 200.000 dinarjev, da bi lahko začeli z razširjanjem pokopališče in z gradnjo mrliške vežice. Vsa dela bodo seveda stala nekajkrat toliko, kot znaša zaprošena vsota.
DENAR ZAGOTOVLJEN. Občinska skupščina je izpolnila svojo obveznost do gradnje novih proizvodnih zmogljivosti nekdanjega sev-niškega kovinskega podjetja, ki sc po pripojitvi k Strojni tovarni Trbovlje imenuje Tovarna konstrukcij Sevnica. Občinski sklad skupnih rezerv gospodarstva je namreč na seji skupščine sklada odobril milijon dinarjev posojila. Ce bo banka izpolnila svojo obveznost in posodila denar, kot je bilo dogovoreno, bo na voljo 7 milijonov dinarjev, s čimer bi zgradili novo proizvodno dvorano in nakupili strojno opremo.
OBRACUN BRODA. Prevoz čolnov iz Podsuseda, kamor je narasla Sava odnesla nedolgo tega zgrajeni brod na Blanci, popravilo ter še nekateri materialni izdatki, vse to je naneslo skoraj pol milijona starih dinarjev stroškov, ki si jih delijo krajevne skupnosti Blanca, Studenec in temeljna izobraževalna skupnost, ki mora skrbeti za to, da otroci redno obiskujejo šolski pouk. Prekinjen prevoz je namreč onemogočil nekaterim učencem, ki živijo na desni strani Save, da bi obiskovali šolo na Blanci.
Spet bodo goreli kresovi
Datumi za nekatere prireditve ob 500-letnici mesta Kočevje že določeni Vrniti obisk tržaškim Slovencem — Čimprej barvni prospekt
Na seji odbora Turističnega društva Kočevje, kije bila 7. aprila, so potrdili poslovno poročilo društva za lani, sprejeli program prireditev ob 500-letnici mesta, sklenili vrniti obisk trža^im Slovencem, pogovorili so se o izdaji barvnega prospekta, razen tega pa so izvolili za delegatko občinske konference SZDL Katico Štajdohar.
Pri programu prireditev v počastitev 500-letnice mesta so sklenili, da bo filatelistična razstava, ki bo zelo veijetno republiška in ne le društvena, od 18. do 26. julija; numizmatična raz-
GIBANJE PREBIVALSTVA
V marcu so bili na območju matičnega urada Kočevje rojeni ena deklica in dva dečka. Poročilo se je 6 parov. Umrli so: Ljubomir-Jože Sle» kovec, delavec iz Kočevja, Reška cesta 7/a, star 43 let; Frančiška Žnidaršič, invalidska upokojenka iz Stare cerkve 42, stara 80 let; Jožefa Uh^, osebna upokojenka iz Šalke
96, stara 86 let; Jožica Petrin-čič iz Gorenja 5, stara 1 leto; Marija Resman, go^odinja iz Morave, stara 77 let; Stanislava Hočevar, učenka, stara 11 let, in njena sestra Lidija, stara 3 leta, obe iz Brega pri Kočevju 25; Sašo Šarkezi, iz Zeljn 40, star
16	dni; Marija Gruden, invalidska upokojenka iz Dolge vasi 48, stara 92 let in Matilda Mertelj, go^odinja iz Kočevja, Kolodvorska 10, stara
66	let.
PO PRAZNIKIH SLIKANJE PLJUČ
V kočevski občini bo slikanje pljuč (fluorograiiranje) od 4. do 10. maja. Ekipe bodo obiskale vse kraje, kjer je nad 200 ljudi, ki morajo na sUkanje pljuč. To slikanje je namreč obvezno za vse, ki so stari nad 24 let.
Stava bo od 30. julija do 8. avgusta. Točnega datuma za polharsko razstavo še niso določili, kaže pa, da bo konec septembra in v začetku oktobra.
V	sodelovanju z raznimi društvi v občini in izven nje bodo organizirali kurjenje kresov na vseh tistih mestih, ker so nekoč kurili kresove, ko so opozarjali, da prihaja v deželo Turek. Prvi kres bo gorel na Straži pri Sinjem vrhu v Beh krajini, nato pa se bodo zvrstili kresovi po kočevski in ribniški občini vse do Ljubljane.
Vrtičkarska sekcija Turističnega društva je že razpisala ločeno tekmovanje za najlepše okrašene balkone, okna in terase ter za najlepšo ^ urejeno okolico stanovanjskih in drugih zgradb.
Pred nekaj leti je obiskala Kočevje skupina okoli 700 tržaških Slovencev, ki so imeli s seboj 5 pevskih zborov, folklorno skupino, več športnih ekip itd. Kočevsko turistično društvo si je prizadevalo, da bi Tržačanom obisk vrnilo, vendar se je vedno zataknilo pri denarju. Turistični delavci so menili, da je vrnitev obiska dolž-
DROBNE IZ KOČEVJA
PARKE IN ZELENICE v mestu so pričeli urejati. Treba bo še veliko urediti, če želimo dati mestu lep videz. Vse delo pa bo zaman, če ne bo rednega vzdrževanja in če ne bodo strogo kaznovani vsi, ki bodo delali v parkih škodo.
OTROŠKA IGRISCA so v Kočevju zelo potrebna. O njih se pogovarjamo že leta in leta, ne naredimo pa nič. Ker ni otroških igrišč, uničujejo otroci parke in zelenice, v katerih se čgrajo. Mamice vodijo otroke v parke, sedijo na klopcah in se pogovarjajo otroci pa tekajo po gredicah in travi ter odmetavajo papir. Vsi parke izkoriščamo, čuvajo jih pa
7pln rpHlci
DRUSfvO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno v Kočevju, bo imelo svojo pisarno v domu telesne kulture. Odprta bo vsako soboto od
15.	ure dalje. Društvo si prizadeva, da bi imelo že letos prvo razstavo ptic.
HROSCEVO LETO prinese marsikaj. Stari ljudje pravijo, da smo letos v hroščevem letu in da bo precej mavrahov, v jeseni pa polhov.
PASJA NADLOGA je po mestu čedalje hujša. Nihče ne bi imel nič
proti psom, če bi jih imeli lastniki, ko gredo na sprehod, na vrvicah. Oni pa jih pustijo, da se potepajo po mestu in napadajo mimoidoče. Posebno se jih boje otroci. Tudi ponoči ni pred njimi miru, saj lajajo po ulicah, kot da smo na vasi.
LJUBLJANSKO MESTNO GLEDALIŠČE bo priredilo v domu Jožeta Seška v petek, 23. aprila, gledališko predstavo. Ostale podrobnosti bodo razvidne s plakatov.
-	Po čem sklepaš, da ne bo več zime?
Ker centralna kurjava že dobro greje; medtem ko so bili pozimi v najhujšem mrazu radiatorji najbolj mrzli.
KOCEUSKE NOUKE
nost ne le njihovega društva, ampak tudi kočevskih politični!? organizacij.
Glede prvega barvnega prospekta Kočevske pa je bilo mnenje enotno, daje treba zanj čimprej zbrati slikovni in ostali material, da je treba zagotoviti za njegovo tiskanje potrebni denar, da mora iziti čimprej, njegova naklada pa bo 50.000 izvodov.
J. PRIMC
Stanovalcem grozi bolezen
Nočejo plačevati sna* 'žilke
Pravo smetišče je v eni izmed kleti v Podgorski ulici v Kočevju. Nihče iz bloka ne odnaša smetnjakov s smetmi, ker seje zataknilo pri plačilu snažilke. Po novem občinskem odloku morajo namreč snažilko plačevati sami stanovalci, medtem ko je bila doslej plačana iz hišnih sredstev. Vsaka izmed družin bi morala prispevati za snažilko 10 din na mesec. Na sestanku stanovalcev pa je 20 ljudi glasovalo, da plačajo snažilko, trije pa so glasovali proti, češ da ne bodo plačevali, ker snažilki zamerijo to ali ono. Zanimivo je, da so ostali s snažilko zadovoljni.
Ker torej sklep ni bil soglasno sprejet in zato snažilka za svoje delo ne bi dobila^toliko, kot je zahtevala, tudi ne čisti in ne odnaša smeti. V bloku ni počiščeno, širi se vedno večji smrad, grozi bolezen, smetnjaki pa ostajajo v kleti.
Na rob vsega pa naj dodamo še, da je do sklepa o prenosu čiščenja prostorov iz hišnih sredstev na ramena stanovalcev prišlo med zamrz-njenjem cen. Ta ukrep pa pomeni zakrito zvečanje stanarine.
JOŽE PRIMC
VIMOU: KRITIKA ODKUPA
Občani z območja Vimolja so kritizirali slabo urejen odkup kmetijskih pridelkov, zahtevali so gradnjo vodovoda in popravilo šole. Za predsednika krajevnega odbora SZDL so izvolili Ivana Radeta, za tajnico Anko Šlajmer, za blagajnika Sava Mutiča, za člana pa še Franca Šubica in Rozo Šubic. Za delegata za občinsko konferenco SZDL je bil izvoljen Franc Šubic iz Cepelj.
MOZEU: UREDITI CESTO
Občani Mozlja predlagajo, naj bi letos uredili cesto Kne^a Upa-r Spodnji log-Laze ali pa asfaltirali cesto skozi Mozelj. Na zboru volivcev so sklenili še, da je treba popraviti streho in žlebove na prosvetnem domu, urediti pokopališče in zgraditi dodatni zbiralnik vode. V komisijo za ureditev pokopališča so imenovani Ivan Kuzma, Janez l*av-čič in Anton Simonič; v komis^o za zbiralnik pa Jože Fajfar, Franc Salomon in Ivan Lavrič. Prepovedali so še odlaganje smeti ob cestah in poteh.	<•
Šege in navade Kočevcev...
Med Kočevci je bilo več ovčic kot volkov
v Valvasorjevem berilu (Mladinska knjiga, 1951) beremo na strani 126:
„Kočevci, ki prav tako prebivajo v tretjem delu (VaIva.sor misli pri tem Vojvodino Kranjsko), govore vsi nemški, vendar, precej trdo kakor kmetje na Frankovskem; ni jih lahko razumeti, oni pa vsakega Nemca razumejo.
Njih stanovanja so povečini v lesenih zgradbah. Imajo pa velike vasL V noši se od dru^h Kranjcev docela razlikujejo. Nekateri nosijo klobuke, a drugi črne kape ali čepice iz klobučevine. Enim so vmč kratki, drugim pa dolgi suknjiči z dolgim, štirioglatim ovratnikom zadaj na plečih. Namesto hlač oblačijo nekateri samo dolge platnene
bregeše in nosijo čevlje brez nogavic, ker jim segajo hlače prav do čevljev.
Nekaterim raste brada na dolgo in v šir, nekateri pa jim dolžino s škarjami krajšajo. Po glavi se strižejo in le zgoraj na glavi puste, da ima prostor in zavetišče šop, ki pa ni dolg, temveč pristrižen. Namesto orožja nosijo po navadi baltico, ki je na eni strani videti kot ozka sekira, na drugi pa ko kladivo.
Zenske nosyo kratka krila in dolge kazake ali vrhnje suknje brez rokavov; tako nastopajo v priloženem bakrorezu.
Kočevci ne dajejo dobrih vojakov, ker so nekoliko boječi in je med njimi več krotkih ovčic ko deročih volkov. Pač pa po-
stanejo tisti, ki študirajo, razumni in kaj učeni, tako da dado marsikatero izvrstno osebnost in zelo učenega moža. Čeprav nimajo takega nagnjenja do orožja ko do knjig, pa vendar ne gre zaničevati dobrih Kočevcev ^i jih manj ceniti mimo drugih prebivalcev v deželi, ker so, četudi brez posebnega veselja do pravih vojska, vendar prikladni za boj zoper sovražnike duha, namreč zoper nevednost, divjost in malopridnost; tak boj pa in zmaga nad samim seboj je glede na zmagoslavje več ko vse vnanje bitke ...“
Tako je Valvasor opisal Kočevce v znamenitem delu „Slava vojvodine Kranjske", ki jo je pisal do leta 1693, koje umrl. Valvasor piše v navedenem sestavku, da Kočevci govorc vsi nemški, kar pa ni točno. Ostali viri dokazujejo, da so na Kočevskem in v mestu Kočevje živeli ves čas skupno z Nemci tudi Slovenci, kar bomo videli iz naših poznejših zapiskov.
RAZPIS III. festivala narodnozabavne glasbe Slovenije, ki bo 27., 28. in 29. avgusta 1971 v Ptuju.
Kadio Ptuj razpisuje pod pokroviteljstvom Kreditne banke Ptuj 111. festival narodnozabavne glasbe Slovenije. Zanj veljajo naslednji pogoji:
I. Na festivalu lahko sodelujejo narodnozabavni ansambli iz Slovenije in slovenski ansambli iz zamejstva.
Vsak ansambel bo lahko nastopil na festivalu z dvema skladbama, od katerih mora biti vsaj ena vokalna.
3. Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne in prvič javno predvajane na 111. festivalu. Zaželena so tudi besedila v narečjih.
4. Ansambli, ki niso sodelovali na prejšnjih festivalih in jih ne poznamo iz radijskih in televizijskih oddaj ali gramofonskih plošč, bodo morali opraviti avdicijo.
5. Skladbe in njihova izvajanja bo ocenjevala strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Radiotelevizije Ljubljana, Helidona in Radia Ptuj.
6. Najboljše skladbe Ik) posnela Založba Obzorja iz Maribora - tovarna gramofonskih plošč Ilelidon
na posebno LP festivalsko ploščo. Prav tako bo Radiotelevizija Ljubljana posnela najbolj uspele skladbe na kasete.
7. Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade:
a) 2.500 din za najboljšo melodijo, ki jo bo izbralo obč instvo
b) 2.000 din za najboljšo instrumentalno izvedbo (kvintet)
c) 1.000 din za najboljšo instrumentalno izvedbo (trio)
d) 1.500 din avtorju za najboljšo melodijo
e) 1.000 din za najboljše lx;sedilo in
f) 1.000 din za najboljše besedilo v narečju.
g) Na festivalu bodo podeljene tudi posebne nagrade za ansamble iz zamejstva.
8. Ansambli morajo poslati prijavo za sodelovanje na III. festivalu do 15. maja 1971, notni material z besedili pa do 1. junija 1971.
RADIO PTUJ
KI
KOLEKCIJA
SLOVEI^I JE je založila,
za, SLOVENSKO AK.A -DEMIJO ZNA.NOSTI izv TJAdETNOSTI pirvo Iszijig^o g^ospodarske in dz*užl>ezxe zg^odovizie Slo’vencev:
ZGODOVIN^A AGRATlNTa IPANOG
Zgodovina agrarnih panog je eno od terneljnih del naše sodobne zgodovinske znanosti. V njej je življenje in delo slovenskega kmeta prvič sistematično prikazano in osvetljeno z vseh strani, kolikor je to mogoče na osnovi dose^njih znanstvenih raziskovanj in spoznanj.
PRVA KNJIGA ZGODOVINE AGRARNIH PANOG
je posvečena gospodarstvu kmečkega življenja skozi stoletja. Razdeljena je v šest temeljnih poglavij:
‘3^
KOLONIZACIJA IN POPULACIJA.
AGRARNI PROIZVODNJI NA MENJENA ZEMLJA (vrste zemljišč, enote agrarne posesti, kolektivna kmečka posest, enote indi vidualne posesti, poljska razdelitev);
ORODJE IN NACINI (poljedelsko orodje, urbanizacija zemljišča, poljedelski obdelovalni načini, kulturne rastline, vrtnarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, sadjarstvo, živinoreja itd.);
ORGANIZACIJA ZA NAPREDEK AGRARNE PROIZVODNJE; SPECIALNO Šolstvo in strokovna LITERATURA; DOMAČIJE IN NJIH POVEZAVA (kmečka hiša, gospodarska poslopja, kmečka naselja); GOSPODARSKI OBRAT KMETIJE
Avtorji so naši najuglednejši zgodovinarji: Franjo Baš, Pavle Blaznik, Bogo ('irafenauer, Milko Kos, Stane Mihelič, Vilko Novak, Ema Umek, Vlado Valenčič, Sergij Villan, 1’ran Zwitter, Josip Žontar.
Med prilogami velja posebej opozoriti na ZEMLJEVID AGRARNE KOLQNIZACIJE SLOVENSKI ZEMLJE, ki predstavlja življenjsko delo akademika prof. dr. Milka Kosa.
PRVA KNJIGA ZGODOVINE AGRARNIH PANOG je izredno bogato ilustrirana. Poleg 650 strani velikega formata ima še:
- 80 strani slikovnih prilog na umetniškem papirju,
- več sto risb, grafičnih ponazoril in zemljevidov.
('ena: celo platno 230 din.
Kupcem prve knjige sporoča založba, da je druga knjiga Zgodovine agrarnih panog v pripravi in da bo šla predvidoma prihodnje leto v tisk.
KNJIGO DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZASTOPNIKIH ZALOŽBE. NAROČILA SPREJEMA IN NUDI TUDI UGODNOST OBROČNEGA PLAČILA	J;
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE.
Ljubljana, Mestni trg 2
i^i:iiuiiiiiiii!ii!iiiiiiiiiiiiiiii;uiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiitii:iiiii:iiiiiiiiii!iiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii:ii'i::iiiiii>iiuii,iiiiiiiiiiiiiiiiini
s	S
I	«50	RECEPTOV,	KAKO	OKUSNO	IN	PRAVILNO	|
i	PRIPRAVIMO MESO NA 2ARU,	ZA 8	DINARJEV	I
E	=
I • KDOR 2ELI SEBI IN GOSTOM	PRAVILNO PRI-	|
I	PRAVITI SPECIALITETE Z 2ARA,	TEMU JE	|
I	BROŠURA	Ž.
I	NAJBOLJŠI SVETOVALEC IN POMOČNIK. KUPITE	|
I	JO LAHKO PRI VASEM PRODAJALCU ČASOPISA,	|
I	V NAJBLI2JEM KIOSKU. KNJIGARNI ALI PRI CZP	|
I	»KMEČKI GLAS«, LJUBLJANA. MIKLOSICEVA 4 L	|
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
vam nudimo v servisu in obratu:
# servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi:
ZASTAVA, RENAULT, TAM
# vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL
# kleparska in avtoličarska dela
# lastnikom osebnih vozil priporočamo optični pregled podvozja in uravnoteženje koles
# nudimo ključavničarske, strugarske in varilske storitve
PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243
GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE »CENTRAL«, KRANJ
OBJAVLJA
PROSTA UCNA MESTA ZA POKLICE:
NATAKAR, KUHAR in PRODAJALEC
Učna mesta so v hotelu Evropa in restavraciji Park v Kranju, v hotelu Bor-Grad v Preddvoru, v hotelu Kazina na Jezerskem in v trgovini Delikatesa v Kranju
Pogoj za sprejem: usp>eSno končana osemletka.
Prijave sprejema splošni sektor podjetja Kranj, Maistrov trg 11.
»Brez,Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
Za enako delo tudi enako plačilo
Razlike med osebnimi dohodki delavcev z enako izobrazbo, ki delajo na enakih delovnih mestih, bodo lahko temeljile predvsem na različni storilnosti ali različnih delovnih pogojih — V bodoče manj krivic
V	Sloveniji je že v veljavi zakon slovenske skupščine o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovaijanju v merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. V duhu tega zakona bodo morale organizacije združenega dela sklepati med seboj samoupravne sporazume o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov.
Merila bodo morala zagotavljati predvsem sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Razlike med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih izobrazbenih kvalifikacijskih in poklicnih skupin, zaposlenih pri sorodnih ali enakih delih, bodo morale biti predvsem odraz razlik v delovni storilnosti in delovnih pogojih.
Kakor drugod tudi v delovnih organizacijah v ribniški občini pripravljajo samoupravne sporazume in družbene dogovore. Čas priganja, zato bo treba z delom pohiteti.
Samoupravne sporazume bodo sklepale organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti državnih in drugih organov ter organizacij po dejavnostih. Namen zakona namreč je, da so merila za nagrajevanje zaposlenih znotraj posamezne panoge dejavnosti usklajena.
Pri sklepanju samoupravnih dogovorov bo imel pomembno vlogo sindikat. Sindikalne organizacije naj bi bile gibalo delovnih ^upnosti v pripravah na sklepanje samoupravnih sporazumov.
Prepričani smo, da bodo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori prinesli večjo pravičnost pri delitvi dohodka in osebnih dohodkih v naših delovnih organizacijah. Zato je zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju tudi zelo pomemben.
—r
Cene v Kočevju in Ribnici
V	ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne
cene:
Kočevje Ribnica (cena v din za kg) cvetača	6,30	6,70
čebula	1,55
3,60	3,70
česen	8,20	8,65
fižol	7,80	7,60
krompir	1,15	1,30
koleraba	2,00	1,95
korenje	8,00	9,00
ohrovt	3,50
pesa	2,95	2,95
por	3,90	3,95
peteršilj	8,10	8,50
repa - kisla	2,60	2,60
radič	6,90
solata - mehka 8,00	8,40
špinača	6,30	7,20
zelje	3,10	2,90
zelje - kislo	2,70	3,60
in 3,70
zelena	3,90	-
fige - suhe	6,80	-
hruške	6,80	-
jabolka	4,75
in 4,20	5,20
limone	6,20	5,60
orehi-jedrca	31,00	28,80
pomranče	5,55
in 4,75	5,30
slive - suhe	4,85	5.60
banane	6,30	6,45
jajca	0,56	0,65
Ribničani vas vabijo
Priporočajo obisk travne gore in Grmade
v deželo je končno prišla pomlad. Pota, ki vodijo do turističnih postojank in turističnih znamenitosti, bodo oživela. Turizem bo oživel tudi v ribniški občini.
O domu na Travni gori gre glas že dlje kot v deveto vas. To je privlačna izletniška točka v vseh letnih časih.
Priporočamo vam tudi obisk na Grmadi nad Ortnekom. Dom stoji na lepi razgledni točki. Pot do Grmade vodi skozi prijazne vasice, vrtove in košenice.
Med turistične kraje v ribniški občini uvrščamo predvsem Ribnico, Sodražico in Lo3ci potok. V Ribnici
je razen drugih zanimivosti še etnografski muzej, Sodražica je znana po dobrih gostilnah, Loški potok pa po višinskem zraku, dobrih gostiščih in lepih sprehodih oziroma izletih.
Ce bo zanesla turista pot v Sodražico, mu priporočamo, da si ogleda tudi čudovit biser narave -slap Kadice pod Boncarjem, idilična Slemena in njihovo „prestolnico** Sv. Gregor.
V Ribnici je dovolj dobrih gostišč in gostiln, v bližini pa je še Francetova jama, kjer imajo jamami svojo kočo. Ljudje vedo povedati, da točijo odlično vino v gostilni fti Tomšiču v Goriči vasi.	-r
Vsi na slikanje!
Od 26. do 30. aprila bo v ribniški občini obvezno slikanje pljuč. To delo bosta opravljali dve ekipi, ki bosta začeli delati najprej y Loškem potoku in Grčaricah. Slikanje pljuč bo v vseh večjih krajih oziroma središčih. Vsak bo prejel posebno vabilo, kjer bo naveden kraj in čas slikanja. Ce kdo pomotoma ne bo dobil vabila, naj se javi na najbližje mesto, kjer bodo sUkali pljuča. Slikai^c pljuč odkriva bolezni pljučnega raka in tuberkuloze. Pravočasno odkritje bolezni pa je že pol uspeha pri zdravljenju.
ZA ZAPOSLENE PRI OBRTNIKIH
Na nedavnem sestanku obrtnikov v Ribnici so med drugim razpravljali tudi o kolektivnih pogodbah med delavci in zasebnimi obrtniki. Kolektivne pogodbe prinašajo nekatere novosti, ki se kažejo v večji zaščiti delavca in tudi bolje določenih pravicah in dolžnostih delavca do delodajalca.
USPEŠEN ZAČETEK
v novem podjetju SITOPLET Ribnica so zaceli aprila poizkusno obratovati. Stkali so že nekaj tisoč metrov žične tkanine. Podjetje ima trenutno šest novih tkalnih sUojev. To število pa bodo kmalu povečali. Sedanje delovne prostore bodo še razširili. Do konca leta bodo v novih delovnih prostorih zaposlili okoli 80 delavcev, največ žensk.
PRED PRAZNIKOM OP
26.	aprila bo seja občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Ribnica. Posvečena bo 30-letnici ustanovitve OF. Na njej bodo tudi pregledali delo organizacije ZZB. Bivši borci uspešno delajo v političnih organizacijah, krajevnih skupnostih in oranih oblasti. Na seji bodo razpravljali tudi o nalogah Zveze borcev v prihodnje. Predvidoma bo po seji krajša slovesnost, na kateri bodo podelili 15 priznanj OF zaslužnim občanom, ki so se posebno izkazali v naprednem političnem in družbenem delovanju pred vojno, med vojno in po njej.
JANEiZ NOVAK, DELEGAT RIBNIŠKE OBČINE ZA KONGRES SAMOUPRAVUAVCEiV
»Nismo vsi zreli za samoupravljanje«
Kot v istem podjetju niso vsi zreli, da bi najbolje odločali o isti zadevi, tako je tudi v občini, republiki, državi in na svetu — Čeprav lahko predpisi pravijo drugače, pa ima v praksi vsak samoupravljavec ali samoupravni organ le toliko pravic, kot si jih pribori
■
Janez Novak iz Loškega potoka je delegat ribniške občine za kongres samoupravljavcev in predsednik osrednjega upravnega odbora podjetja INLES, ki je največje podjetje v ribniški občini.	,
m
— Katere so po vašem^ mnenju dobre in slabe strani samoupravljanja?
— Samoupravljanje je dobra stvar, žal pa se vsi člani samoupravnih organov tega ne zavedajo. Nekateri sploh ne vedo, kakšne so njihove pravice in dolžnosti, zato tudi ne spremljajo z zanimanjem sej samoupravnih organov in ne sodelu- -jejo tvorno pri odločanju. Zato so vodilni v takem podjetju pogosto prisiljeni, da ukrepajo po svoje,	mimo samoupravnih
organov, kar pa seveda spet vzbuja nezadovoljstvo in kritiko.	^
— Kje je vzrok za tako stanje?
- Glavni vzrok je po znanju in razgledanosti zelo različen sestav samoupravnih organov.
Zaradi različne razgledanosti tudi zelo različno gledajo na posamezne zadeve in prihaja celo do sporov. Vse to vpliva na to, da si vodilni prizadevajo, da bi dobili oni več pravic, samoupravni organi pa manj. Samoupravni organi pa spet hočejo vse pravice in da naj bi vodilni le izpolnjevali njihove sklepe.
Zanimivo je, da so si zaradi tega
Razvoj samoupravljanja pa je odvisen tudi od razgledanosti samoupravljavcev. Bolj ko so ljudje razgledani, o več zadevah lahko odločajo. Če niso razgledani, pa kljub pravicam lahko odločajo le o zadevi, ki jo poznajo.
SPET GRADIJO
Gradbena sezona v Ribnici je v polnem razmahu. Gradijo nove hiše in dograjujejo lani začete. Večina graditeljev si je kupila gradbeni material pozimi, ker običajno poleti tega materiala ni dobiti. Veliko stanovanjskih hiš grade tudi v vasi Breg pri Ribnici.
»Dolenjski list« v vsako družino
Zaradi nerazgledanosti proizvajalcev se lahko zgodi, da posamezne strokovne službe v takem podjetju predlože v potrditev tudi take pravilnike, ki bodo v korist le njim, se pravi uslužbencem teh služb. Samoupravni organi oziroma samoupravljavci pa te pravilnike sprejmejo.
—	Seveda se lahko zgodi tudi drugače?
—	Da. Na primer, da nekdo predlaga take odločitve, ki bi bile podjetju in vsemu kolektivu v korist, samoupravni organi pa jih zaradi nerazgledanosti zavrnejo.	joŽE	PRIMC
lani vsak v svoje dobro razlagali 15. ustavni amandma.
— Na katera vprašanja, ki vas zanimajo, pričakujete, da bo dal kongres odgovor?
— Pričakujem predvsem odgovor, kako se bo samoupravljanje razvijalo. Menim, da mora skladno z razvojem gospodarstva nujno napredovati tudi samoupravljanje.
Kmalu pride kurirčkova pošta
v ribniški občini se pripravljajo na sprejem kurirčkove pošte, ki bo prispela na ribniško ozemlje iz kočevske strani. 8. maja ob 10. uri bodo kočevski pionirji izročili na Jasnici pošto dolenjcvaškim pionirjem
V Dolenji vasi bo pošta počivala do ponedeljka, ko ji bodo pripravili v Ribnici sprejem s kulturnim programom. Sc istega dne bo pošta nadaljevala pot do osnovne šole Sušje, kjer bo prenočUa. Naslednji dan pa bo nadaljevala pot do Sodražice.
Hkrati bosta prispela v Sodražico dve kurirčkovi pošti iz Loškega potoka oziroma Gore. Po kulturnem programu bo pošta nadaljevala pot a Sodražice do Sv. Gregorja, kjer bo prenočila, naslednji dan pa jo bodo slemenski pionirji ob 10. uri dopoldne izročili na mostu pri Dvorski vasi ifelikolaškim pionirjem.
V vseh šolah, kjer bodo sprejemali in nosili pošto, bodo kulturni programi, katere bodo pripravili učenci.
Kratke iz Loškega potoka
NI DENARJA - Krajevna skupnost nima dovolj denarja za uspešno delo. Nekateri že leta in leta predlagajo, naj bi krajevna skupnost dobila nekdanje vaške parcele, ki so zdaj last splošnega ljudskega premoženja. Pravijo, da bi se potem krajevna skupnost materialno opomogla in da bi lahko bolje delala.
HLODOVINE DOVOU - Letos je dovolj hlodovine. Obrat INLES lahko dela s polno paro.
SLABE OBCINSKE CESTE -Občinska cesta Žaga-Hrib-Retje-bloška cesta je letos slabo vzdrževana. KOMUNALA spet nima denarja. Ceste tretjega reda pa so letos bolje vzdrževane.
PRVI ZIDOVI lE STOJE - Prvi zidovi nove šole že stoje, čeprav je komaj izginil sneg. Ce bo šlo delo tako hitro naprej, se res lahko zgodi, da bo šola letos dokončana.
BO ALI NE BO? - Vaščani vasi Retje bi radi čimprej zvedeli, če bo RIKO začel graditi novo proizvodno halo ali ne. Zdaj ne vedo, če bi začeli orati in sejati.
RE5ETQ
t
Premalo zglednih
12.	aprila je komite občinske konference Zveze komunistov v Crnot^ju obravnaval poročilo sekretarja Jožeta Vajsa o delu komunistov v drugem polle^u lanskega leta. Ocena dela je bila dokaj kritično zastavljena, čeprav so komunisti številčno dobro zastopani t^o v vodstvih družbeno-poUtičnih organizacij kot v društvih na terenu in čeprav so v zadnjih mesecih pridobili 19 novih članov. Iz leta v leto ugotavljajo ožji krog članstva, ki zares aktivno dela, medtem ko nekaterih ni nikjer čutiti. Predlagali so, naj bi oceno razpoloženja med komunisti obravnavali na občinski konferenci.
O ustavi in proračunu
Občinska konferenca Socialistične zveze v Črnomlju bo organizirala javne razprave o spremembah zvezne ustave in predlogu občinskega proračuna za leto 1971. Razprave bodo v nedeljo, 25. aprila, in sicer ob 9. uri v osnovni šoli Vinica, v zadružnem doma Dr^atuš, prosvetnemu domu Semič, zadružnem domu Adlešiči in osnovni šoli Sinji vrh; ob 11. uri v osnovni šoli Stari trg in ob 14. uri v gasilnem domu Griblje. Vabimo občane, da se razprave polnoštevilno udeleže.
FAZANERIJA
V	BELI KRAJINI?
Podjede KOMPAS iz Ljubljane je pripravljeno v Beli krajini ustanoviti fazanerijo - večji loviščni kompleks kot rezervat, ki bi ea obiskovali domači in tuji lovci. V ta namen bi bflo treba dodeliti 5000 hektarov zemlje. Predstavniki obeh belokranjskih občin skupno z lovci stikajo glave, kje bi bilo za fazanerijo naj-piimemejše zemljišče. Zavedajo se ’ namreč, da bi bfl tak objekt izrednega pomena za belokranjski turizem. Dokončna beseda o fazaneriji bo padla še ta teden.
   >
Je kuharica kriva?
VaSki odnosi na Preloki so se zadnje čase skrhati. Kot so ugotavljati na nedavnem sestanku, je temu kriva župnikova . kuharica. Med sosedi je prišh do takih razprtij, diz so začeti drug drugemu še groziti s fizičnim obračunom. Dokler so se kregati kot zasebniki, ni bilo nikomu nič mar, zdaj pa se nesoglasja prenašajo že na vaške sestanke. To ni več stvar posameznika, zato so skleniti krivce predlagati sodniku za prekrške v kaznovanje, če z otresanjem jezika ne bodo prenehati.
USPEL NASTOP DOMACE DRAMSKE SKUPINE - V soboto, 17. aprila, je igralska družina Mirana Jarca nastopila s komed^o Katajeva ,J)an oddiha“ v režgi prof. Valerije Palik. Občinstvo je z dolgotrajnim plodcanjem nagradilo igralce, vlogo pa je posebno dobro odigral Bogo Jakša.
PROMENADNI KONCERT - V nedeljo, 18. aprila dopoldne, so godbeniki črnomaljske godbe na pUiala priredili promenadni koncert na Glavnem t^u. To je bilo prijetno presenečenje za meščane. Orkester je zadnje čase precej pridobil na kvaliteti, zaradi dotrajanosti inštrumentov pa več skorajda ni mogoče pričakovati.
IZREDEN KULTURNI UŽITEK
-	V ponedeljek, 26. aprila, bo v Črnomlju nastopil s samostojnim koncertnim programom akademski lovski zbor „Tone Tomšič“ iz Ljubljane pod vodstvom Marka Muniha. Iraeditev bo v počastitev obletnice OF. Blizu 100-clanski zbor študentov ljubljanske univerze je svojo kvaliteto dokazal že na številnih nastopih doma in v tujini.
Učencem osnovne šole v Črnomlju bo ostal v lepem ^ominu obisk mladinske pisateljice Ele Peroci, id se je udeležila svečane podelitve Župančiče^ branih značk. Kar 235 učencev je letos osvojilo bralno značko. (Foto: Andrej Petdk)
NI hvala, ampak ugotovitev
V semiiki Iskri nihče ne pravi, da je sindikat nepotreben privesek ^našnje družbe
Praznovanju 20-letnice tovarne kondenzatorjev v Semiču se z vso pravico pridružuje tudi sindikalna organizacija. Prav ta se upravičeno lal»o šteje za nosilca razvoja v tovarni kot v celotnem kraju.
V	začetku je bilo delo sindikalne organizacije usmeijeno v čimhitrejši razvoj tovarne in samoupravljanja, ko pa je leta 1963 podjetje dobilo današnjo obliko, seje delo sindikata preusmerilo tudi v razvoj rekreacije, v dvig življenjske ravni zaposlenih in v izboljšanje delovnih pogojev.
Sindikaina organizacija je nosilec vse kulturne in ^ortne dejavnosti v tovarni in v Semiču. Tako kulturna skupina že več let sodeluje v natečaju za Župančičevo nagrado ter pripravlja tovarniške in krajevne proslave. Pri svojem delu ima kulturna skupina velik u^h, saj se običajno v občinskem tekmovanju uvrsti na prvo ali drugo mesto. Sindikalna organizacija je financirala tudi ustanovitev dveh glasbenih zabavnih orkestrov, poleg tega vsako leto sodeluje na šrortnih tekmovanjih v okviru občinskega sindikalnega sveta ter na letnih igrah združenega podjetja Iskra. Športniki iz tovarne že sedem let zaporedoma osvajajo pokal množičnosti in pokal ^rtnih u^ehov. Prav tako je sindikat pokrovitelj rokometnega kluba v Semiču, ki tekmuje v zasavski rokometni ligL Članstvo pa ne dela samo na kulturnem in ^ortnem področju, temveč tudi v gasilskih organizacijah, v lovskih in ribiških družinah.
Veliko skrb posveča sindikat zdravstveno šibkim članom, ki jih
vsako leto pošilja na okrevanje bodisi v hribe ali na morie.
Eno najzahtevnej^ nalog si je sindikalna organizacija lani zastavila s tem, da bo v Primostku ob Kolpi že letos zgradila svoje rekreacijsko središče z restavracijo, kampingom, ^rtnim igriščem in kopališčem.' Računajo, .da bosta v Primostku poleti organizirana prva dva tečaja za neplavalce.	FRANC	MOLJK
Kot bi jih s kropom polil
Zares Črnomaljci niso pričakovali takega odgovora, s kakršnim jim je postregel Cestni sklad SRS, v katerem je odklonil sodelovanje pri modernizaciji ceste Crno melj-Lokve.
Ob 30-letnici vstaje, ko so Belokranjci gostitelji (to so bili tudi med NOB) vseslovenske proslave in ko so tiho upali, da bodo z lastno udeležbo, s prispevkom l^re in še drugih zbrali celo za modernizacijo celotne ceste do Crmošnjic, je bil tak odgovor kot udarec za vodilne v občini in v družbeno-političnih organizacijah.
Izdelali so tri variante za modernizacijo ceste, ki so jo med NOB imenovali partizanska magistrala, danes pa bi v Beli krajini na široko odprla vrata turizmu. Po prvem predlogu bi modernizacija veljala 4.330.000 din, po drugem (oge cestišče)
3,870.000	din in po tretjem, kjer gre samo za boljše vzdrževanje sedanjega strahotno slabega cestišča - 550.000 dinarjev.
Nihče ni v sanjah pomislil, da bi jim kdo cesto zgradil zaradi nekdanjih uslug in proslave, računali pa so, da bo lastna požrtvovalnost deležna vsaj soudeležbe. V občini bi ob hudi stiski zbrali iz samoprispevka 500.000 din, Iskra kot naslednica partizanskih delavnic v Starih žagah bi bila tudi pripravljena dati, toda dva sta za t^o obsežen načrt premalo.
Cestni sklad tudi ne pristane na zadolžitev občine na račun te ceste, se pravi, da gre za vseskozi odklonilno stališče. Ce ni nikjer več kančka dobre volje, da bi stoletja zapostavljenim in izkoriščanim Belokranjcem pomagali do razvitosti in če požrtvovalnost povojnih let, dokazana z najdaljšim plačevanjem samoprispevkov v Sloveniji, ni vredna pasje fige, potem ne bo čudno, če bo v prihodnje namesto poleta prevladovala brezbrižnost RIA BACER.
Omahljivci so bili redki
Trimesečni izobraževalni program o obrambi in zaičiti civilnega prebivalstva je bil v črnomaljski občini končan z velikim uspehom
Po zakonu o narodni obrambi je bil v prvih treh mesecih letošnjega leta na območju črnomaljske občine organiziran v 32 krajih pouk o obrambi in zaščiti civilnega prebivalstva, v vsakem kraju pa so imeli po štiri predavanja. Temeljitim' pripravam odseka za narodno obrambo pri občinski skupščini in dobri obveščenosti prebivalstva gre zasluga, da je bila udeležba na predavanjih skoro stoodstotna.
Iz Črnomlja je od pouka neopravičeno izostalo samo 5 ljudi, povsod drugje pa nihče ni manjkal brez utemeljenja in predhodnega opravičila. ^v na teh predavanjih se je znova pokazala vehka družbena zavest občanov, ko gre za organizacijo vsesplošnega Ijud^ega odpora. Iz-
kušnje Belokranjcev iz minule vojne, velike žrtve in ljubezen do domovine so pripomogli, da so tudi žene, stare 60 let, rade hodile po 5 in več kilometrov daleč celo v snegu in mrazu. Ljudem so bila predavanja, spremljana s filmi, zelo všeč in nikjer niso negodovali, češ da jim diužba po nepotrebnem jemlje čas.
Končan je bil tudi spomladanski tečaj prve pomoči, ki je trajal 80 ur. Vsi tečajniki so izpit uspešno opravili. Medtem ko je pri organizaciji obrambnega pouka precej pomagd Zavod za kultumo-prosvetno dejavnost v Črnomlju, pa so pri organizaciji tečaja prve ^moči sodelovali z^avniki in občinski odbor Rdečega križa.	VILKO CRNIC
Vprašanja, ki zadevajo v živo
Za sindikalne organizacie v črnomaljski občini je bilo v enoletnem delu značilno: pestra paleta vprašanj In zahtev, ki terjajo odgovor od vodilnih v podjetjih ali v družbeno-političnih organizacijah
Daleč od tega, da bi bil občinski sindikalni svet povsem zadovoljen z delom osnovnih organizacij v preteklem letu,
ČRNOMAUSKI DROBIR
500 HOLANDSKIH TULIPANOV in 300 vrtnic so delavci krajevne skupnosti zasadili v mestnih parkih in nasadih. Uredili so okolico gasilskega doma, novi del pokopališča in drevored od gradbenega podjetja do stavbe Elektro. Na velikem stadionu so posadili lipe.
TRŽNICA JE V MESTU dokaj dobro založena, ugotavljajo pa, da prodajalci sadja in zelenjave na stojnicah sami določajo cene, kot se jim zdi. Sanitarna in trgovinska inšpekcija sta ugotovili vrsto nepravilnosti. Zanimivo je, da so cene sadju in zelenjavi v trgovinah dosti nižje, gospodinje pa vseeno veliko kupujejo na tržnici. Stara navada - železna srajca.
GOSTINSKO PODJETJE bo podrlo staro kegljišče na vrtu v gostišču Grad in prostor za zunanjo
od velikimi drevesi lepo e do začetka turistične
strežbo uredilo sezone.
KOT PRAVI SMETNJAK je ob najmanjšem vetrcu videti Ulica 21. oktobra. Čeprav je postavljena tabla z oznako, kje je dovoljeno odlagati smeti, tega ne upoštevajo ne posamezniki ne delovne organizacije. Odpadke puščajo ob vseh \^adnicah v mesto, nekateri jih mečejo v Lahinjo, kar vse pomeni kršitev občinskega odloka. Mestni čuvaj bo kršilce predlagal v kaznovanje.
3646 MESCANOV - Da se Črnomelj naglo razvija in raste, se je pokazalo ob zadnjem popisu prebivalstva. Mesto, kamor je všteto tudi nedavno priključeno naselje Loka, ima že 3646 ljudi.
UMRL JE Marko Dolinšek iz Svibnika, star 2 leti.
vendar pa so ob oceni tega dela 13. aprila le ugotovili premik v kvaliteti in vsebini dela.
Že udeležba na občnih zborih sindikalnih organizacij je pokazala, da med zaposlenimi vlada zanimanje za organizacijo. Na sestanke je prišlo več kot 2500 članov ali 77,6 odst. vseh zaposlenih.
Sindikalne organizacije se vse manj ukvarjajo z načelnimi vprašanji, vse bolj pa posegajo v živo problematiko in zahtevajo zanje rešitve. Tako je 6 sindik^-nih organizacij v preteklem letu razpravljalo o uresničitvi gospo-
UUDJE IN ŽIVALI PREŠTETI
Popis je pokazal, da je v občini Črnomelj 17.101 prebiviec, da jev tujini že 934 ljudi in da znaša število go^odinjstev 4560. Na območju občine je bilo 1. aprila letos 1088 konj, 6589 glav govedi, 692 ovac in 5616 prašičev.
VINICA JE PRIPRAVLJENA
Z nastopom lepega vremena pričakujejo na Vinici več gostov. Gostinsko podjetje je restavracijo v kampu že odprlo, okolico in dostop pa še urejajo. Vesela vest Je tudi, da bo v več mesecev zaprti Skolnikovi gostilni za 1. maj odprl lokal Ivan Grgas, poklicni kuhar iz Karlovca.
darskih načrtov; v treh kolektivih so kritizirali izplačano nadomestilo za čas dopusta in podaljšan delavnik, o organizaciji prehrane so razpravljali v treh primerih.
Pestrost sindikalnega dela dokazujmo konkretne razprave o higiensko-tehničnem varstvu in zaščiti pri delu (2 kolektiva), o delu samoupravnih organov, o stanovanjski problematiki in dodeljevanju stanovanj ter stanovanjskih posojil, o rekreaciji in športu (kar 9), o medsebojnih odnosih v kolektivu, o obveščenosti članstva, o prevozu na delo itd.
Manj je sindikat naredil glede povečanega štipendiranja in kadrovske problematike, saj so
o	tem razpravljali le v Begradu in Rudniku, prav tako red in disciplina nista našla pravo mesto v sindikalnih vrstah, če upoštevamo, da so lani o tem govorili samo v obratu IMV v Semiču.
Nedavni plenum občinskega sindikalnega sveta je naročil predsedstvu, naj letošnji delovni program zasnuje na reševanju teh vprašanj in naj se zavzema, da bodo zahteve in želje članstva čimprej uresničene.
•	Uspešni poslovni stiki našega podjetja v Ljubljani z vsemi pomembnejšimi tovarnami v državi omogočajo tudi naši prodajalni, da Je stalno založena z vsem tekstilnim blagom in konfekcijo po naJnižJih dnevnih cenah.
iS^eleteUsfil^ ČRNOMELJ
Gostinsko turistična organizacija
G O S T U R v Metliki
razpisuje
—	10 štipendij za šolanje na srednji gostinski šoli v Novem mestu
Kandidati morajo imeti končano osemletko z najmanj dobrim uspehom ter veselje do kuharskega ali natakarskega poklica. Prednost imajo kandidati iz Bele krajine. Prošnje sprejemamo do 15. maja.
RESTAVRACIJA NA GRiCU. CATE2 PRI BREZICAH
(ob avtocesti)
zaposli takoj
— NATAKARICO in
— 2 KUHARICI
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Nastop službe takoj. Za samce je stanovanje preskrbljeno.
Zdravilišče Čateške Toplice
SPREJME V UK
—	večje število vajencev za kuharje in natakarje
Pogoji za spanjem: uspešno končana osemletka, da je kandidat zdrav ter da še ni dopolnil 18 let Prošnje pošljite na naslov: Zdravilišče Cateške Toplice, 68250 Brežice
»DOLENJ KA«
trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO
objavlja prosti delovni rriesti:
1. PRODAJALKE
^ v prodajalni »Market« na Ljubljanski cesti
2. PRODAJALKE
v prodajalni »Grad« v Žužemberku
Pogoji: kvalificirana trgovska delavka s prakso ali brez nje v živilski oziroma mešani stroki. Poskusno delo traja 30 dni.
Rok za prijavo je 8 dni po dnevu objave.
KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA BRE2ICE
objavlja učna mesta:
1. 2 UCENCFV — PRAKTIKANTOV trg. stroke za Cvetličarno Brežice
2. 1 UCENCA — PRAKTIKANTA trg. stroke za Cvetličarno Grosuplje
3. 1 UCENCA — PRAKTIKANTA trg. stroke za Cvetličarno Trebnje
4. 8 UČENCEV — PRAKTIKANTOV (3 moški in S Žensk) trg. stroke za trgovine z živili v Brežicah
5. 3 UCENCEV — PRAKTIKANTOV trg. Stroke za trgovino z reprodukcijskim mMerlalom (2 za posl. 1 Brežice in 1 za posl. Cerklje)
fi. 4 VAJENCEV MESARSKE STROKE
Razpisuje fiUpendtjskl posojlU za;
7. ENO ZA SREDNJO KMETIJSKO SOLO in
8. ŠTIRI ZA 2-LETNO VRTNARSKO SOLO MEDLOG PRI CELJU. Od lega: 2 moška in 2 ženski.
Prosilci morajo izpolnjevati tele pogoje:
Od 1. do 5.: dokončana osnoivna Sola z najmanj dobrim uspehom in najmanj z dobro oceno Iz tujega jezika, pod 6.: dokončtma osnovna Sola,
pod 7. in 8.: dokončana osnovna Sola z najmanj dobrim uspehom.
Prosilci morajo predložiti: spričevalo o dokončani Soli. zdravniško spričevalo in mnenje Sole.
Prošnje je treba vložiti najpozneje do 15. maja 1971 pri upravi podjetja.
Vsi sprejeti učenci — praktikanti In štipendisti bodo morali v juliju ali avgustu opraviti enomesečno prakso.
Za učna mesta imajo prednost prosilci, katerih starši prebivajo na območju občin Brežice, Grosuplje In Trebnje, medtem ko velja razpis za štipendije samo Iz področja občine Brežice,
moj mali
svet
Pravijo, da ne more biti slab človek tisti, ki ima rad	g
naravo...	i
Prepričani smo, da ste tudi vi ljubitelj rastlin, živali in	|
narave. Morda želite sodobno urediti cvetlični vrt, ze-	1
lenjadni ali sadni vrt. imeti male živali v domu ali zunaj	i
doma, čebele, sobni akvarij, zbirale kaktuse, zdravilna	g
zelišča,	gobe ali pa urejate stanovanje oziroma	okolico	|
doma itd.	'	-	____ i
Na mnoga vprašanja doslej niste mogli najti odgovorov.	|
To, kar potrebujete, vam prinaiša revija »MOJ MALI	g
SVET«!	I
Revijo naročite pri	1
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKEM	PODJETJU	|
KMEČKI GLAS	1
LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA	4	|
VAŠA BANKA
DOLENJSKA BANKA
Mn hranilnica novo mesto
obvešča vse občane in komitente, da bo 4. MAJA 1971
odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu.
v novi ekspozituri bomo opravljali naslednje bančne posle:
# ZBIRALI HRANILNE VLOGE
# VODILI ŽIRO RAČUNE OBČANOV
# VODILI DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJALI DEVIZNO VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT
# OPRAVLJALI DRUGE BANČNE POSLE
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
NOVI MESTO
DOLENJSKI LIST
»Dolenjski list« v vsako družino
UBI	siasi
’ Brežice :
CVETLIČARNA! TREBNJEi
Odprta je v prejšnji prodajalni kruha v Trebnjem ; št. 7 b — pr! žel. postaji.	,
Nudimo vam:
— rezano cvetje in lončnice	i
— cvetlična semena in gomolje	'
— vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego i cvetja	1
— pripadajoči pribor in pripomočke	'
Sprejemamo naročila:	«
— za izdelavo vencev in šopkov	'
— za aranžerske usluge z dekoracijo in oskrbo poslovnih | prostorov ter zasebnih stanovanj (poroke in drugo) !
Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv Cvetli- ■ čarne!	^
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE
p r u d a J a
na JAVNI LICITACIJI
dne 26. april« 1971' ob 8. uri na upravi zadruge
•	TOVORNI AVTOMOBIL TAM 4500
ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO
objavlja prosto delovno mesto
- RAČUNOVODJE
Pogoji: viSja strokovna izobrazba In 5-let-na praksa v finančni stroki ali srednja Strokovna izobrazba in 10-letna praksa v finančni stroki
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Delovno nnesto se zasede takoj.
Rok prijave je., 15 dni po objavi razpisa.
REKLAMNA PRODAJA
Mercator
od 19. do 30. aprila 1971
Jetrna pašteta 100 g SLJEME	1,80	din
»Mesni doručak« 200 g SLJEME	3,75	din
Pariš čajno pecivo 500 g KOESTLIN 4,00 din Nougat in sadne kocke 200 g KOESTLIN 2,20 din Ribezov sok 1/1 PRESAD	5,70	din
Radgonski biser in briljant 0,80 I	8,00	din
Pelinkovec, grenki, 1/1 TALIŠ	15,00	din
V	VSEH MERCATORJEVIH PRODAJALNAH!
Trgovsko podjetje »NAMA«
LJUBLJANA, TomSić'eva 2 objavlja prosto delovno mesto 7ji
BLAGOVNICO V KOČEVJU
—	prodajalca za živilsko stroi<o
Pogoj: Šola za prodajalce živilske .stroke, poskusno delo en mesec, delo za nedoločen čas
l^ismene ponudbe z dokazilom o izobrazbi sprejema kadrovsko-socialna služba podjetja 8 dni po objavi.
Predlog, kakršnega še ni bilo
Na Lokvici razmišljajo, da bi preko krajevne skupnosti nabavili za vso vas en traktor in en kombajn — Odločala bo večina na sestanku
Ko je lani predsednik krajevne skupnosti na Lokvici odstopil, so bili leto dni brez vodstva vse do začetka aprila letos. Imeli so sicer odbor, toda delavnosti ni bilo čutiti. Zdajšnji odbor, v katerem je predsednik Jože Nemanič iz Gor. Lokvice, podpredsednik pa Jože Kokalj iz Trnovca, je začel drugače.
Vas je sklenila, da bodo popravljali pota, dokončevali napeljavo vodovodov v hiše in do gasilskega doma, ki ga gradijo skupno prebivalci vasi ter gasilci. Mimogrede pa se je porodila tudi misel: če že vsi skušajo
NI KAJ SEJATI
V metliški občini komisija za prošnje in pritožbe nima kaj delati. V vsem letu 1970 so imeli opravka z eno samo pritožbo, nanašala pa se je na socialno problematiko. Občani se v tej občini res nimajo navade pritoževati na razne republiške in zvezne urade ter osebnosti kot marsikje drugje.
Cene v Metliki in Črnomlju
V trgovini „Mercator” v Metliki in v trgovini s sadjem in zelenjavo v Črnomlju so veljale pretekli teden naslednje maloprodajne cene:
Metlika	Črnomelj
(cena v din za kg) cvetača	-	5,60
čebula	-	3,10
česen	8,50	-
krompir	-	1,40
korenje	9,00	8,60
solata - mehka 5,35	6,80
špinača	-	4,90
zelje	2,85
hruške	5,90
jabolka	5,15	4,90
limone	5,45
pomaranče	4,95	5,30
banane	4,30	4,75
ananas	9,20	8,20
 ---------------------------------
Lahko mu pišete
Inž. Julij Nemanič sprejema predloge kmetovalcev pred odhodom v Sarajevo
Kaj si obeta inž. Nemanič kot delegat samoupravljalskega kongresa, je na kratko povedal: „Pričakujem, da glavna nit referatov ne bo v borbah za pravice, temveč da bo to povezano z dolžnostmi. Delegati naj bi se zavzeli za večjo disciplino in odgovornost najvišjih predstavniških organov, kot so vlada, zbornice itd., ki odločajo o važnih gospodarskih zadevah. Včasih namreč hudo prizadenejo širši krog potrošnikov, medtem ko njihove odločitve koristijo le ožjim interesom posameznih podjetij ali pokrajin.“
-	Ste med redkimi delegati kmetijske smeri iz Slovenije -kaj menite o samoupravljanju v kmetijstvu?
„O povečanih možnostih samouprave zasebnih proizvajalcev v okviru zadruge se precej govori, in prav bi bilo, da bi k terfi poskusom kongres prispeval svoje. Žal imam prav zdaj spomladi izredno veliko dela z obnovo vinogradništva. Vse dneve sem na terenu in nimam časa za poglabljanje v ta načelna vprašanja, čeprav so tako pomembna. Predlagam, naj kmetje sami razmislijo o tem in mi pismeno ali ustno sporočijo svoje predloge. Ce bo v Sarajevu naneslo, da bi lahko o tem razpravljal, bom veliko laže, če bom imel za seboj mnenje kmetovalcev.
R.B.
kmetu pomagati, poizkusimo še mi. Ni bilo treba dosti razmišljati, da so spoznali, kaj bi kmečkim gospodarjem pomenilo največjo pomoč. Stroji in spet stroji so tisti, ki si jih vsi želijo, a malokdo je tako srečen, da ima kmečko mehanizacijo. Padel je predlog: krajevna skupnost naj prouči možnost, da bi vas skupno kupila traktor in kombajn. Vsak naj bi prispeval in vsak bi stroj lahko uporabljal. Predlog mož^ov bo šel na sejo, potem se bo videlo. Vsekakor pomeni novost, kakršne doslej še ni bilo.
Predlog ima dobre in slabe strani. Gotovo je, da bi bili stroji v tem primeru izkoriščeni, vprašanje pa je, ali naj bi vsi z njimi ravnali ali samo eden, da ne bi bilo okvar.
Če bi vas nabavila stroje, bi morali razširiti še pot čez Loke, da bi z njimi lahko prišli do njiv. Tudi to ne bi bila hepre-
magijiva ovira, saj so doslej Lokvičani že večkrat skupno opravili kako večje delo. Da so ljudje pripravljeni pomagati, se je pokazalo tudi pri prvih akcijah za gradnjo gasilskega doma. K prostovoljnemu delu niso prišli samo moški, ampak tudi dekleta.
ŠE EN STANOVANJSKI BLOK
Komunalno podjetje se pripravlja na gradnjo novega stanovanjskega bloka, v katerem bo poleg dvosobnih stanovanj in garsonjer tudi nekaj samskih sob. Stanovanja bodo odprodali za trg, blok pa bo po pogodbi zgrajen do konca letošnjega leta.
LETOS BO KOPAUŠČE UREJENO
V	kratkem bodo začeh nadaljevalna dela z regulacijo Kolpe in Sušice na metliškem kopališču. Okrog 250 m obale bo na novo urejeno. Celotna investicija s tem, kar je bilo že lani opravljenega in kar bo letos, znaša 820.000 dinarjev. Republiki vodni sklad je k temu prispeval
500.000	din, ostalo je zagotovila metliška občina. Restavracija na kopališču bo začela delati 9. maja.
Prikolica IMV, spremenjena v potujočo gostilno, se pri podjelju GOSTUR v Metliki dobro obnese. Kadar je sejem (na sliki), z njeno pomočjo odžejajo in nahranijo sejmarje, poleti pa bo premično gostišče gostovalo na kopališčih ob Kolpi. (Foto: Ria Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
ChSTNO PODJETJI' IZ NOVI--GA MESTA in komunalno podjetje iz Metlike sta pred kratkim po glavni republiški cesti, ki pelje skozi Metliko, in vseh mestnih ulicah in trgih zakrpala vse večje luknje, ki so jih v asfaltu naredila težka vozila in nli-nula zima. Tako je zdaj skozi mesto vožnja nekoUko lepša in tudi pešcem so ob slabem vremenu prihranjene blatne prhe.
TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL se je v Metliki pričel 5. aprila. Številni kandidati za ta tečaj so se pritoževali, da v Črnomlju ne morejo priti na vrsto, zato so poučevanje prometnih predpisov in praktične vožnje prevzeli predavatelji in inštruktorji Sole za poučevanje kandidatov motornih vozil iz Novega mesta. Vseh kandidatov za voznici izpit je blizu 60. Tečaj je v metliškem gasilskem domu, trajal pa bo približno poldrugi mesec.
ZARADI OZKE CESTE in neurejenega obcestnega jarka je ktošnjo zimo tovornjak skoraj v vsej dolžini nalomil pleteno žično ograjo pri šolskem vrtu pod Pungartom. Ob turi-
stičnem ,,prevozu kmečke bale“ se bo v Metliko zgrnilo mnogo turistov, ograja pa še vedno ni popravljena. In niti pot ni urejena, čeprav je dan za dnem razrivajo Kometova vozila.
DO „PREVOZA KMEČKE BALE“, to je do 28. maja, bo treba tudi razširiti in popraviti glavno vozno pot, ki pelje na Veselico. Sicer je do tega priljubljenega gostišča predvidena zložnejša pot, ki bo primerna tudi za avtobuse, toda preden bo prišlo do gradnje, bo treba urediti še nekatera lastninska vprašanja. Zato bodo morali sedanjo pot vsaj na nekaterih krajih nekoliko razširiti in izboljšati.
V	METLIŠKIH MESNICAH so v preteklem tednu prodajali meso po naslednjih cenah: kilogram govedine brez kosti po 21 din, s kostmi 16,50 din, kilogram teletine brez kosti
22,50	din in s kostmi 18 din, svinine brez kosti 22 din in s kostmi 18 din. 'Kilogram slanine je veljal 5,30 din, piščancev pa 13,30 din.
UMRLI STA Bara Stojnič, stara 42 let in Marija Šavor, stara 66 let, obe z Radoviče.
metliški tednik
Rudnik rjavega premoga
SENOVO
R BN CA
•SIOk1WJ$KOG»MB. fdOJE T JE
CRNOMELl
Belokranjsko gradbeno podjetje ČRNOMELJ
TURIST HOTEL SREMIČ,
KRŠKO
hae
n
KEMOOPREMA TREBNJE
Tiskarna KOČEVSKI TISK, KOČEVJE
KOVINOPLAST
Jesenice na Dolenjskem
SKUPŠČINA : i OBČINE BREŽICE
Občinski sindikalni svet
Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski odbor ZZB NOV
Občinski komite ZMS
OMP
„INŠTALATER"
Novo mesto
# centralne kurjave
# vodovodue instalacije
# kleparstvo
rinoa/lu-mn s
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
KRKA, BREŽICC
rnTD
n IH rn
ZIDAR, KOČEVJE
%0V0ti2J^
TKANINE
Diolen
kolektivi čestitajo za
ŽIVILSKI KOMBINAT
ŽITO
LJUBLJANA
DE pekarna in skladišče NOVO MESTO
priporoča svoje proizvode:
# mlevske izdelke
# testenine
# kruh
# pecivo
ra
an
m
Splošna vodna skupnost Dolenjske, Novo mesto
ELEKTRARNA
BRESTANICA
Kmetijska zadruga RIBNICA
proizvodnja « odkup »trgovina
•1
Mizarska delavnica TREBNJE
PETROL Ljubljana
GOZDNO GOSPODARSTVO
NOVO MESTO
PETROL
PE BREŽICE
Vsi, ki potrebujete proizvode naftnih derivatov, se obračajte na naše podjetje. Postreženi boste hitro, solidno in pravočasno!
OjO sirauuis s
LESNA INDUSTRIJA, KOČEVJE
Proizvajalec šolske in otroške opreme, ivernih plošč in žaganega lesa
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
OBČINSKA KONFERENCA ZMS
kolektivi čestitajo za
r
m
an
TRGOVSKO PODJETJE
LJUDSKA
POTROŠNJA
BREŽICE
SKUPŠČINA OBČINE
KRŠKO
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
SKUPŠČINA OBČINE
ČRNOMELJ
RDEIE VINO SLOVENIJA VINO -
obrat BREŽICE
GRADBENO
sa
Obrtno podjetje
KOPITARNA,
CM
SEVN CA
NOVO MESTO
Gostinsko podjetje
I
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Avtopromet, gostinstvo in
turizem	.
^^oHjona^
NOVO MESTO-STRAŽA
STILLES
SEVNICA
INKOT
industrija !<limoodzračevainih naprav in predelava plastike
TREBNJE
Kmetijska zadruga Novo mesto
Gostinsko podjetje « NA GRIČU« motel ČATEŽ
Krojaško
podjetje
TREBNJE
NOVO MESTO
SKUPSCINA OBČINE
KOČEVJE
kolektivi čestitajo zd bnOFinDrdznikaela
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Stanovanjsko podjetje
TREBNJE
ELEKTRO Ljubljana enota NOVO MESTO
PRKVLKKK ZA SEDKZli:!
*lUHh
NOVO MESTO
lesni kombinat
novoles
novo mesto straža
telefon - centrala: 84*530 prodajna služba: 84-529 telex: 33726 yu novoles
S SVOJIMI TOVARNAMI:
TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA TOVARNA VEZANIH PLOŠČ TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA ŽAGA V SOTESKI IN STRAŽI
KI VSEM PRIPOROČAJO SVOJE KVALITETNO POHIŠTVO. POLIZDELKE IN SUROVINE
Komunalno
stanovanjsko podjetje SEVNICA
IZDELUJEMO MOŠKO,
gensko
IM OTROŠKO
OBUTEV
SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
SOP KRŠKO
Specializirano podjetje za industrijsko opremo
KRŠKO
1				 		' 'T-			
24		
agrotehnika
obvešča cenjene kupce, da ima stalno razstavo in prodajo v novi prodajalni
5 konsignacijskih skladišč in za dinarska sredstva nudimo blago raznih renomiranih firm!
Obenem prosimo cenjene kupce, da se obračajo direktno na novo prodajalno osebno ali po telefonu na (061) 313-398, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije.
Za takojšnjo dobavo s konsignacije vam nudimo:
samonakladalne prikolice
menbeleI
traktorje
traktorje
kosilnice
BCS
obračalnike
MOTOR: diesel, 4-takten od 14 do 21 konjskih moči SKLOPKA: suha, kolutna MENJALNIK: 8 naprej, 4 nazaj
PRIKLJUČNO VRETENO: prirejeno za 6 hitrosti, od tega 4 desne, dve levi POGON: na vsa štiri kolesa GUME: 6,0—16 ali 7,5—16
DIFERENCIAL: na obe osi, možnost blokiranja prve ZAVORE: nožna na zadnji osi, pomožna ročna zavora SISTEM ZA DVIGANJE PRIKUUČKOV: hidravličen,
dvokolesni z možnostjo blokiranja v vsakem položaju KLJUKA: običajna
TEŽA TRAKTORJA: 770 kg brez dodatkov NAJVEČJA VLEČNA SILA: brez dodatkov 790 kg ELEKTRIČNA OPREMA: 12 V
Stroj ima menjalnik s 4 prestava,mi, tri delovne in eno hitro za prevoz ter vzvratno. Motor ima 13 KM na petrolejski ali bencinski pogon. Za plačilo v tuji valuti dobavljamo kosilnice tudi z Diesel motorjem.
Delovna širina kosilnih grebenov: m 1,10	m	1,27
Za delo pri močnem terenskem nagibu: stroj z manjšimi kolesi 4,50 x 14.
Hitrost stroja: 1. brzina: km 5/h	3.	brzina:	km	10/h
2.	brzina: km 7,5/h 4. brzina: km 14/h
Za nakup se priporoča AGROTEHNIKA LJUBLJANA
paw/yo/J	^
f;r
tedens/a>le
Petek, 23. aprila - Vojko Sobota, 24. aprila - Jurij Nedelja, 25. aprila - Marko Ponedeljek, 26. aprila - Zdeslav Torek, 27. aprila - Ustanovitev OF Sreda, 28. aprila — Pavel Četrtek, 29. aprila - Robert
Brežice: 23. in 24. 4. angleški barvni film ,,Svetnik proti Mafiji“. 25. in 26. 4. francoski barvni film „Droga“. 27. in 28. 4. italijanski barvni film „Che Guevara“.
Črnomelj: 23. do 25. 4. ameriški barvni film ,,Ujetnik vsemirja". 27. 4. francoski barvni film „Srečni dobitnik”.
Kočevje: 23. 4. ameriški barvni film ,,Ahmedovo maščevanje**. 24. in 25. 4. nemški barvni film ,,Pepek, strah in trepet za profesorje**. 26. in 27. 4. ameriški barvni film „Rio Bravo**. 28. 4. ,,Biciklisti**. 29. in 30. 4. „Polnoč na Ruperbanu**.
Kostanjevica:	24.	4.	ameriški
barvni film „Pekel v Manitobi**. 28.
in 29. 4. ameriški barvni film „Strel v temi**.
Metlika: Od 23. do 25. 4. italijanski barvni film ,,Pravi mož z Zahoda**. Od 23. do 25. 4. film ,,Bojišče**. 28. in 29. 4. angleški barvni film ,,Ligejin grob**.
Mirna: 24. in 25. 4. nemški barvni film „Popolni zakon**.
Mokronog: 24. in 25. 4. ameriški barvni film ,,Slavni revolveraš**.
Novo mesto: Od 23. do 25. 4. domači barvni film „Rdeče klasje**. 26. in 27. 4. francoski barvni film „Rekrut**. 28. in 29. 4. italijanski barvni film ,,Gotovo, prav zagotovo, lahko celo verjetno**.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 25. do 29. 4. domači barvni film „Krvava bajka**.
Ribnica: 24. in 25. 4. francosko-italijanski barvni film „Primi hudiča za rep“.
Sevnica: 24. in 25. 4. nemški film „Dr. Fu Man Cu**. 28. 4. ameriško-italijanski film „Operacija strela**.
Sodražica: 24. in 25. 4. ameriški film „Steze slave**.
Šentjernej: 24. in 25. 4. „Sherlock Holmes proti Razparaču**.
Trebnje: 24. in 25. 4. francoski barvni zabavni film „Veselo letovanje**.
IgUi
Qg
SLUŽBO DOBI
DEKLE ZA POMOC v kuhinji sprejmem. Možnost priučitve strojnega pletilstva ali šivanja pletenin. Placa dobra, po dogovoru. Amalija Slapnik, Bočna 133, p. 63341 Šmartno ob Dreti
NATAKARICO začetnico ali priučeno, za manjši bife sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje preskrbljena. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Marko Malnerič, Kajuhova 18, Ljubljana.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj zakonski par. Nudimo lastno sobo, hrano, socialno zavarovanje in mesečno nagrado 50.000 sAiin. Marjan Lisjak, Pomurka, Arkade, Ljubljana, telefon 310-287. Oglasite se lahko osebno ali po telefonu.
FANTA priučenega ali za priučitev, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Mizarstvo Zaletel, Ljubljana-Šentvid, Stanežiče 52.
ISCEMD gospodinjsko pomočnico, čisto in pošteno, za pomoč v gostilni in kuhinji. Plača po dogovoru, drugo preskrbljeno. Fanika Žagar, Kamenjak, Cavle kod Rijeke.
ISCEMO dekle, vajeno dela z otroki, za varstvo dveh otrok v enaki starosti (dve leti in pol) in pomoč v gospodinjstvu. Možnost večernega šolanja, dobra plača. Dekleva, Ane Ziherlove 6, 61000 Ljubljana.
SPREJMEM v službo v Ljubljani žensko za varstvo otroka in pomoč pri gospodinjstvu. Nudimo dobro plačo, hrano in lastno sobo. Samo resne ponudbe poš-
ljite na naslov: Emerik Koltaj, 61000 Ljubljana, Idrijska 5.
V SLUŽBO sprejmem delavko -likarico. Kemična čistilnica Oberč, Novo mesto.
TAKOJ SPREJMEMO mizarja z urejeno vojaščino in amaterskim šoferskim izpitom. Služba je v Ljubljani, samsko stanovanje preskrbljeno. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod,,Zanesljiv**.
SPREJMEMO v službo v Ljubljani pridnega delavca z urejeno vojaščino. Zaželeno je veselje do plastične oziroma lesne stroke. Samsko stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod „Marljiv**.
MANJSA DRUŽINA brez otrok iz Ljubljane takoj sprejme dekle za pomoč v gospodinjstvu. Pogoji ugodnu Mehanizirano gospodinjstvo. Posebna soba. Lahko je začetnica ali mlajša upokojenka. Ponudbe pod „Poštena *.
GOSPODINJSKO POMOČNICO išče družina. Plača zelo velika. Lukač, Dolomitska 15, Ljubljana.
STAREJSO ŽENSKO za čuvanje leto in pol starca otroka od 6. do 14. ure iščemo. Petrič, Šmi-helska 10 a. Vprašajte po 15. uri.
SPREJMEM GOSPODINJO k odraslim članom družine v Ljubljani. Mehanizirano . gospodinjstvo, lastna soba in centralna kurjava, plača dobra. Informacije: Vrhovčeva ul. 10, Novo mesto.
ISCEMO pošteno gospodinjsko pomočnico k 3-članski družini, zelo dobra plača, gospodinjstvo mehanizirano, lastna soba. Nastop takoj. Ponudbe na naslov; Ivan Tlaker, Ljubljana, Triglavska 23. tel. 317-184.
ISCEM VAJENKO frizerske stroke. Nastop službe takoj. Slavka Žabkar, Brivsko-frizerski salon, Kostanjevica na Krki.
TAKOJ ZAPOSLIMO dve dekleti za pomoč v gostinstvu in gospodinjstvu. Plača po dogovoru. Zglasite se: Gostilna Aleš, Breg ob Savi 38, Kranj.
NUDIM HRANO in stanovanje ženski, ki bi izmenično pazila dve deklici (6 in 1 in pol leta). Naslov v upravi lista (834/71).
SLUŽBO IŠCE
V DOPOLDANSKEM CASU pazim dva otroka v Novem mestu ali v obmorskih krajih. Ana Bobnar, ^ Bršlin 61, Novo mesto.
STANOVANJA
IŠCEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (849/71).
MLAD USLUŽBENEC išče opremljeno sobo v Novem mestu, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista.
ODDAM delavnico v najem. Naslov: Prodajalna tobaka, Kandija, Novo mesto.
POTREBUJEM enosobno stanovanje, lahko tudi samo soba z uporabo kopalnice. Plačam dobro. Sporočite na telefon 21-969.
Motorna vozila
PRODAM AVTO Fiat 750. Božo Zupan, Valantičevo 6,‘Novo mesto.
ZELO POCENI prodam fiat 1100 z radiom, letnik 1959. Jože Kic, Zloganje 31, Škocjan.
PRODAM fiat 620 B, letnik 1965, dobro ohranjen, z novim motorjem. Garancija 10.000 km, neregistriran. Ločna 14, Novo mesto.
PRODAM
POCENI PRODAM dvć postelji, dve mizi in omaro. Poizve se pri Francu Kopiču, Trdinova 5/a. Novo mesto.
PRODAM takoj vseljivo trisobno komfortno stanovanjc z vrtom in -garažo v Trebnjem, Pristava 5. Ogled 26. in 27. aprila na kraju samem. Janez Krašovec, GoriŠca 19 b, Maribor.
POCENI PRODAM malo rabljen otroški športni voziček. Trdinova 24, Novo mesto.
PRODAM jedilni kot. Krajnc, Adamičeva 36, Novo mesto.
POCENI PRODAM kombiniran otroški voziček. Kruljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto.
PRODAM ročno motorno kosilnici) IRUS. Zaradi bolezni ne morem obdelovati kmetije. Ana Jamnik, Kopališka 2, Škofja Loka.
POCENI PRODAM nov japonski daljnogled Omiya 7 x 50. Djura-ševič. Jerebova 16 a, Novo mesto.
POCENI PRODAM košarico z vložkom in stajico za dojenčka, mali štedilnik na trdo gorivo in dvojno železno belo posteljo. Franc Adam, Trdinova 9, Novo mesto.
PRODAM dnevno sobo. Naslov v imravi lista (851/71).
PRODAM športni otroški voziček. Naslov v upravi lista (854 /71).
PRODAM HLADILNIK Himo. Zupan, Valantičevo 6, Novo mesto.
Ljubi iičcrki in sestri Slavki Ko-ligar, ki živi v Nemčiji, želijo za god še mnogo zdravih in veselih let mama, sestri Milka in Vida z družinama, bratje Jože, Lojze in Ernest z družino, mala Jožica pa pošilja svoji tetici koš poljubčkov in pozdravčkov.
Dragemu sinu, bratu Tončku Metežu, ki živi v Kanadi - Edmonton vse najboljše za njegovo 23. pomlad želijo, mama, oče, sestra in brat z ženo. Poldeku pa lep pozdrav. Pozdravljamo tudi družino Lončarič.
Dragemu možu in očku Rudiju Ozimku, Replje 3 pri Žužemberku, iskreno čestitajo za 37. rojstni dan in god in mu želijo še mnogo zdravih let ter da bi bil še naprej tako dober in skrben mož in očka, hvaležna žena Rozi, hčerke Joži, Anica, sin Stefan.
OBVEŠČAM STRANKE, da dvignejo razna oblačila, prinesena za popravilo, do 1. maja 1971. Po tem datumu za oblačila ne odgovarjam. Prijatelj, Dilančeva 13, Novo mesto.
HITRO OClSTl oblačila družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5 -odprto od 6. do 18. ure.
V VALILNICI na Senovem laliko dobite vsako sredo enodnevne piščance po znižani ceni 2 din; bele, težke, ijave in črne. Priporoča se Mijo Gunjilac, Senovo 72.
POSEST
PRODAM parcelo 3615 kv. metrov, primemo za gradnjo, pri avtobusni postaji Smolenja vas in dve gradbeni parccli pod Starim gradom. Naslov v upravi lista (818/71).
PRODAM NJIVO v Stranjah (dražba bo v soboto, 24. aprila, od 9. do 10. ure na kraju samem) in sadni vrt v Dorniku pri Ivančičevi zidanici (dražba bo isti dan od 14. do 15. ure na kraju samem). Marija Pavlič, Tomažja vas 30, Bela cerkev.
POCENI PRODAM vinograd in parcelo v Berčicah pri Metliki — odlična lega za vikend. Nikola Pod-rebarac, BETI, Metlika.
UGODNO PRODAM parcele 700 do 800 kv. m v Šmarju ob potoku Sevničine, cesta proti Planini. Informacije pri Ivanu Lužarju, Orešje 33, Sevnica.
RAZ NO
V NEDELJO, 11. aprila, sem od Lubna do Uršnih sel izgubil zlato starinsko verižico s križcem za žepno moško uro. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Alojz Klobučar, Uršna sela 47.
POROCNI PRSTANI! - ZeUte trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju, v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta!
Ciril Puterle iz Gor. Sušic pri Uršnih selih 28 ni upravičen prodajati karkoli od premičnin in nepremičnin, ker smo štirje lastniki. Interesente oziroma kupce opozarjamo na posledice. SUva Dragaš, Kristanova 8, Novo mesto.
Keramika Novo mesto prepoveduje brezposelnim osebam zadrževati se na dvorišču Keramike. Enako prepoveduje vsako odlaganje smeti na smetišču Keramike. Opozarjamo starše otrok, ki bi še nadalje povzročali nered in škodo, da bomo proti njim ukrepali.
Matilda Kaferle iz Lukovka prepovedujem na Vrhtrebnjem na starini Sela vožnjo z vsemi vozili in na sadnem vrtu v Gmajni vsako peš pot; uporablja naj se večletna Malenška steza. Kdor ne bo upošteval gornjega preklica, ga bom sodno preganjala.
Anton Sterk, Kočevje 2, Črnomelj, prepovedijem metanje vseh odpadkov in smeti 50 m okoli moje hiše. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jožefa Martinčič, Hrvaški brod 1, Šentjernej, prepovedujem vožnjo in vsako škodo po travniku na Hrvaškem brodu in vožnjo ter hojo po gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
It^ESTliAl
NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi:	Sčetarstvo Armič,
Tržaška 52, Ljubljana.
OBVEŠČAM KUPCE, da pričnem v petek, 30. aprila, razprodajati rjave kokoši, stare eno leto. Uporabne so za nadaljnjo rejo ali z^ol. Priporoča se Toni Grilc, Senovo 38.
Ob boleči in prezgodnji izgubi na& ljube hčerkice
ŽELJKE KAPEVSKE iz Novega mesta
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili do njenega mnogo preranega groba in jo zasuli s cvetjein. Zahvaljujemo se tudi podjetju PIONIR iz Novega mesta, posebno pa tovarišem iz mehanične delavnice, sosedom ter vsem, ki so nam stali ob strani ob tej težki izgubi. Vsem še enkrat prav lepa hvala.
Žalujoči: neutolažljiva mamica in očka, stric in drugo sorodstvo
Ob nenadni smrti našega nadvse dobrega, skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata
MIHAELA BAŠKOVIČA krojaškega mojstra iz Cericelj ob Krki 20
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in darovalcem vencev in cvetja, vaščanom, Zvezi borcev, gasilskemu društvu, govorniku, pevcem in vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčerke Vera, Minka, Anica z družinami in sestra Mici
Ob nenadomestljivi izgubi nepozabne in dobre mame, stare mame, sestre
ANE ANŽIČEK iz Zagorice
se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih in stiski pomagali, jo v tako lepem številu zadnjič spremili ter ji posuli prerani grob s cvetjem. Se posebna hvala gospodu župniku in Francu Krištofu za ganljive besede. Vsem in za vse naj lepša hvala.
Žalujoči sinovi: Miro, France z družino, Jože; hčere Ani, Mici, Juli, Justi, Tončka z družinami ter drugo sorodstvo
F.S.Finžgar
Komaj je pretekla tretja sedmina po Hojevčevem pogrebu, pa je zatela Srebrnjakove huda ploha v gmajni. Še malo se Srebrnjak ni zmenik zanjo. Kolikokrat je bil že do kože premočen! To pot gaje začelo stresati in kuhati, da so domači obstali obupani krog postelje. Zdravnik je prihitel, ga presedal in ves zaskrbljen majal z glavo.
„Opešano srce. Hudo nevarno je,“ je odkrito povedal, ko ga je Srebrnja-kova pospremila do voza.
Ženo so polile solze brez joka.
„O, ni čuda! Samo Bog in jaz veva, kaj je pretrpel. Ko bi ne bil tako trden, že davno bi mu bilo razgnalo srce od žalosti in jeze.“
Zdravnik je prikimal in rahlo opozoril:, ,3odite pripravljeni na vse!“
Po njegovem odhodu je vsa družina onemela. Vsak je tiho šel po svojem
delu, ves zaskrbljen in pobit. Zdelo se mije, da celo živina čutiti, kaj se godi. Noben konj ni zarezgetal, nobena krava zamukala; tudi pes Sultan se je zavlekel v kočo in lu več bevsknil.
Ko so bili zvečer v kuhinji in so čakali večerje, je privihrala dekla v vežo, tako razburjena, da ji je pljusknilo mleko iz molznjaka. Lovila je sapo, preden je izjecljala: ,JKriste, videla sem ga. Zares čaka na ozarah!“ Vse je prevzela groza in celo hlapec, hud ponočnjak, si ni upal iz hiše, da bi pogledal na ozare. In prečudno. Ko je žena stopila k bolniku, je polglasno — kakor v snu — govoril sam s seboj; bledlo se mu je. Ko je odprl oči in zagledal ženo, jo je čisto razločno vprašal: ,Ali si ga videla? Na ozarah me čaka.“ In spet je zaprl oči in blodil nerazumljive besede vso dolgo noč.
Ko je hlapec v ranem jutru pogledal proti ozaram, je videl, da stoji ob tepko naslonjena bela deska. „Tvoj strah!“ jo je pokazal dekli.
„Ni res, nejevernik! Sram te bodi,“ ga je jezna zavrnila in šla v hlev.
Prav na četrto sedmino po Hojevcu je ležal tudi Srebrnjak na mrtvaškem odru. Vsa fara ga je hodila v tihi grozi kropit.
Po pogrebu sta se sešli prvič po dolgem času obe sosedi — Hojevka in Sre-brnjakova — se prebritko izjokali in obe vzdihnili:
,>loj Bog, ali je bilo tega treba. In za prazen nič!“
KONEC
Resnično te veseli kako trosi
Tornado 301
Moderen enoploščni trosilec res nekaj zmore.
Izvažamo ga po vsem svetu.
# Hiter zaradi izredne širine trošenja
od 4 do 14 m in zanesljivo velike hitrosti vožnje.
^ Popoln, trosi v lepih vrstah z natančnimi razmiki, ker je prestavljivi trosilec uravnan s sedežem voznika.
0 Popolno, enakomerno trosi ne glede na bočni veter, nihanje vrtljajev in nadpoprečne strmine.
0 Brez hrupa, motenj in popolnoma stabilen zaradi brezzavojnih cevastih okvirov.
Ti podatki povedo že mnogo. Še več boste zvedeli iz informacijskega materiala, ki vam ga radi pošljemo.
Za velika posestva priporočamo dvoploščni trosilec TORNADO 402 ali 602.
Trosilec gnoja TORNADO 301, 402 ali 602 lahko nabavite pri K K Žalec .
HOOT
NOGtV.
*) Pošljite kupon na naslov KMETIJSKI KOMBINAT ŽAIEC(017)
•c
I E I
m
VOGEL&NOOT
agrarni program
za boljšo žetev
E oo
m Tf
.
•t; D3
o < <C o-Z Z
e 02 OS
§ OO gHH
i Z
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročUa ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 23. APRILA: 8.10 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma.
11.00	Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Ozko grlo pri kompleksnem varstvu poljščin v Sloveniji. 12.40 Z ansamblom Borisa Franka. 13.30 Priporo-
TELEVIZIJSKI SPORED ZA TEDEN OD 25. IV. do 1. V. 1971
NEDEUA, 25. APRILA
8.55 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) -
9.25 PET MINUT PO DOMACE (Lj) - 9.30 KMETIJSKI RAZGLEDI: Kmetovanje zahteva znanje (Lj) - 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) - 10.45 MOZAIK (Lj)
- 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Pika Nogavička, Skrivnosti živali (Lj) - 11.45 MESTECE PEYTON-serijski film (Lj) — 12.35 TV KAŽIPOT (do 12.55) (Lj) - ŠPORTNO POPOLDNE - 18.00 KAKO VOZIMO? - Nekulturni odnosi v prometu (Lj) - 18.15 DESTRV ZNOVA V SEDLU - ameriški film (Lj)
- 19.45 CIK-CAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj)
- 20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA (Sar) - 21.35 VIDEOFON (Zg)
-	21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) - 22.20 POROČILA (Lj)
PONEDEUEK, 26. APRILA
9.05	ODPRTA UNIVERZA (Bgd) - 9.35 TV V ŠOLI (Zg) -
10.30	ANGLEŠČINA (Zg) - 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bgd) - 14.45 TV V ŠOLI - ponovitev (Zg) - 15.40 ANGLEŠČINA
- ponovitev (Zg) - 16.10 FRANCOŠČINA (Bg) - 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.40 TRIJE ROKOMAVHI - lutke - I. del (JRT) (Lj) - 18.00 RISANKA (Lj)
- 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 SKUPNOST ENAKOPRAVNIH NARODOV - oddaja Po poti slovenske državnosti (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 MLADI ZA MLADE (Sar) - 19.50 CIK-CAK (Lj).- 20.00 TV DNEVNIK (Lj) -
20.35	3-2-1 (Lj) - 20.45 GADJE MED SEBOJ - film iz serije VOS (Lj) - 21.40 Matej Bor: ŠEL JE POPOTNIK SKOZI ATOMSKI VEK (Lj) - 22.10 PARTIZANSKI KOMANDANT GENOVE - srečanje z Antonom Ukmarjem (Lj) - 22.30 POROČILA (Lj)
TOREK, 27. APRILA
10.40	PRAZNIK OF - prenos zborovanja v športni dvorani Tivoli (Lj) - 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd)
- 17.15 VELIKA DOKTORSKA PRAVUICA (Lj) - 17.30 OBZORNIK (Lj) - 17.45 SREČANJE V STUDIU 14 - PORL s solisti iz Gra-za in Beograda (Lj) - 18.15 MOZAIK (Lj) - 18.20 M. MiheUč: SVET BREZ SOVRAŠTVA - TV drama (Lj) - 19.25 SPREHOD SKOZI ČAS (Lj) - 19.50 CIK-CAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) -
20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 BALADA O TROBENTI IN OBLAKU - slovenski film (Lj) - 21.50 LIKOVNI NOKTURNO: Hodil po zemlji sem naši (Lj) - 22.10 POROČILA (Lj)
SREDA, 28. APRILA
8.15	TV V ŠOLI (Zg) - 14.00 TENIS JUGOSLAVIJA : VELIKA BRITANIJA - prenos tekmovanja za Davisov pokal (do 16.50) (Zg) -
17.05	MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.20) (Bg) -
17.45	PIKA NOGAVIČKA - švedski barvni film (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 ZABAVNA GLASBA (Sk) - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 OD FILMA DO FILMA (Lj) 19.20 PO SLEDEH NAPREDKA - 19.50 CIKCAK (Lj) -
čajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak“.
17.10	Človek in zdravje. 18.50 Ogledalo našega časa. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta. 20.00 Poje zbor RTV Zagreb. 20.30 „Top-pops 13“. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 24. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski
20.00	TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 JUTRIŠNJI DAN GORNJEGA POSOČJA (Lj)
-	21.30 GILBERT BECAUD - IV. oddaja (Lj) - 22.20 POROČILA (Lj)
ČETRTEK, 29. APRILA
9.35	TV V ŠOLI (Zg) - 10.30 NEMŠČINA (Zg) - 11.00 FRANCOŠČINA (Bg) - 15.00 TENIS JUGOSLAVIJA : VE UKA BRITANIJA - prenos tekmovanja za Davisov pokal (Lj) - 17.45 TIKTAK: Steklenička črnila (Lj) - 18.00 RISANKA (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 SKRIVNOSTI ŽIVALI - serijski film (Lj) — 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj) - 19.20 VSE ŽIVUE-NJE V LETU DNI - serijska oddaja (Bg) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 ČETRTKOVI RAZGLEDI: Človek in čas zahtevata (Lj) - 21.35 L. Pirandello: MOJ SVET - nadaljevanka (Lj)
PETEK, 30. APRILA
9.30	TV V ŠOLI (Zg) - 11.00 ANGLEŠČINA (Bg) - 14.00 TENIS JUGOSLAVIJA : VELIKA BRITANIJA - prenos tekmovanja za Davisov pokal (Zg, Lj) - 16.40 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 17.30 VIJA-VAJA-RINGARAJA (narodna) (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) -
18.30	MESTECE PEVTON - serijski film (Lj) - 19.20 CIKCAK (Lj)
- 19.30 KONCERT PRED SKUPŠČINO (Bg) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 RIMSKA POMLAD GOSPE STONE
- ameriški film (Lj) - 22.15 IZKAŽIMO SE - guiz tV Zagreb (Lj) -
23.25	POROČILA (Lj)
SOBOTA, 1. MARCA
10.00	DEKLICA IN ZAJČEK, PAZI NA OTROKA - filma iz cikla Ko je pomlad (Lj) - 11.00 KONCERT GODBE LJUDSKE MILICE (JRT) (Lj) - 11.25 PROSLAVA V LABINU - prenos (do 12.15) (Zg)
- 16.00 PRAZNIČNI ZVOKI -koncert orkestra JA (Lj) - 16.30 HOLANDSKI DRAGULJI - serijski fibn (Lj) - 17.00 OBZORNIK (Lj)
- 17.15 KOŠARKA SZ : TV - H. polčas (Bg) - 18.15 KOŠARKA JUGOSLAVIJA : ITALIJA - prenos (Bg) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1
tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Kaj mora vedeti čebelar glede prevažanja čebel na pašo.
12.40	Poje sopranistka Vilma Bukovec. 13.30 Priporočajo vam . ..
14.30 Veseli zvolci z domačimi ansambli. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak“. 16.40 Dobimo se ob isti uri. 17.10 Gremo v kino.
18.45	S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 Zabavna radijska igra - Hugh Stewart-Gery Jones: ,,Beg v Ledford“. 21.15 „Glasba ne pozna meja“. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDEUA, 25. APRILA; 6.^0 do
8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Koncert iz naših krajev.
10.05 Še pomnite, tovariši... Ob 30-letnici Osvobodilne fronte. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.50	Pogovor s poslušalci. 13.30 Matija Maležič. 30-letnica ustanovitve OF slovenskega naroda (reportaža). 13.50 Z domačimi ansambli.
14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri. 14.50 Orgle v ritmu. 16.10 do 18.00 Nedeljsko ^ortno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer“. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 26. APRILA:
8.10	Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Cicibanov svet. 10.15 Pri vas Homa 11.^0 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Lojze Briški: Motnje v prehrani sadnih rastlin. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru.
13.30 Priporočajo vam .. . 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 1*5.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 17.10 „Budnica v desetletjih mraka“. 18.15 „Signali“.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata.
22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 27. APRILA: 8.05 V
prazničnem jutru. 9.30 Zvone Kržišnik; OF - temelj slovenske državnosti (reportaža). 10.05 Vedri zvoki in praznično razpoloženje. 11.15 Z veselo pesmijo po naši deželi. 12.10 Za prijetno razvedrilo. 13.30 S pihalnim orkestrom p. v. Francija Puharja. 14.05 „Začnimo s koračnico!“ . . . 15.05 Mladinska oddaja: „Na poti s kitaro". 16.00 Melodije in ritmi. 16.30 Posebna oddaja; „Boj malih narodov za svobodo”.
17.05	do 19.00 Veselo popoldne za staro in mlado — vmeš ob 18.(X) Zgodba za praznično popoldne; Miško Kranjec: Rudi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Prodajalna melodij. 21.20 Slovenska lahka glasba. 22.15 Za ples in razvedrilo.
SREDA, 28. APRILA; 8.10 Operna matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pii vas doma.
11.00 P>-ročila - 1 urističui napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Nada Puppis; 21ačetna mlečnost in mlečna vztrajnost. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslu-^ci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Jezikovni pogovori.
17.25	Naša glasbena galerija - 25 let Kozinovega „Ekvinokcija".
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana.
22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 29. APRILA: 8.10
Glasbena matineja. 9.35 Pojo domači pevci zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Jože Maček: Nevarna bakterijska bolezen - hrušev ožig. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Pr^oročajo vam ... 14.30 Godala v ritmu.
15.30	Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.00 Večer s slovenskim pisateljem Filipom Kalanom. 22.15 Iz opusa Vojislava Vučkoviča.
KMETOVALCI!
INA-PETROKEMIJA KUTINA
vam priporoča, da spomladi dognojujete posevl<e z 150 kg KAN ali 250—300 kg KOMPLEKSNEGA GNOJILA NPK 12:12:12 ali 200—250kg NPX 17:8:9 ali z 75kgUREE
TELEVIZIJSKI
SPORED
JUOOBANKA
LJUBLJANA, Titova 32
LJUBLJANA, Celovška 106
CELJE,
Titov trg 7
Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih ntidf JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini # zbira hranilne vloge občanov
# vodi devizne račune občanov
# opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini
# daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke naložijo tudi pri tujih bankah, s katerimi imamo posebne aranžmaje o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah, in tov ZR Nemčiji, Avstriji in Švici. Prihranki v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah lahko prav tako dvigajo v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JUGOBANKE.
Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
<
'■ir
ObP^
VELIKA IZBIRA MOTORf\IIH VOZIL!
Ugoden nakup vam nudi trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi »AVTO CELJE« CELJE, Ljubljanska 11 in priporoča avtomobile:
tip Š 100
SKODA
tip Š 110 L Na zalogi avtomobili ŠKODA raznih barv in vseh tipov. Dobava vozila takoj po vplačilu. Možnost za družinski ali individualni kredit v znesku 12.000,00 oz.
6.000,00 dinarjev.
tip STANDARD
VVARTBURG	tip de LUXE — s pomično streho
tip TOURIST
Dobava 7 do 14 dni po vplačilu. Možnost za družinski ali individualni kredit.
NSU tip 1200 C — sprejemamo predplačila in nudimo kredit v znesku
10.000,00 dinarjev
I	ITnOTDn I	tip	R	4 — dobava v roku	90 dni
Ll I UO I IlUtI	tip	R	6 — dobava v roku	45—60 dni
DFIVIAIII T	tip	R	12 — dobava v roku 90 dni
IlCIvMULI	tip	R	16 — dobava takoj
Vozila LITOSTROJ — RENAULT plačljiva z deviznimi sredstvi.
Odslej pri »AVTO CELJE« CELJE tudi MOTORNA KOLESA:
TOMOS JAWA MZ
Za mopede in motorna kolesa odobravamo krediti Dobava takoj po vplačilu.
tip	T 12
tip	14 VN
tip	15
tip	175
tip	125
tip	150
tip	175
OBIŠČITE naš AVTOSALON v Celju na Ljubljanski cesti 11, telefon 21-80, kjer dobite vse informacije. Naši prodajalci so vam na voljo z nasveti (informacije o tehničnih lastnostih vozil, pomoč pri izbiri vozila, ureditvi kredita). Vozilo vam tudi registrirajo.
PREPRIČAJTE SE IN ZADOVOLJNI BOSTE!
DOLENJSKI LIST
27
Sejemska norišnica
Anton Šepec, predsednik delavskega sveta ^ v IMV: »Prepričan sem o sposobnosti avto- i mobila!«
v trenutku, ko boste brali te vrstice, predsednik delavskega sveta Industrije motornih vozil Anton Šepec, sicer pa mož iz prodajne službe in „oficir za zvezo “ generalnega direktorja Jurija Levič-nika, najbrž ne ve, kje se ga glava drži Beograjski sejem
a
je namreč prava norišnica za živce - za živce ljudi iz IMV pa letos še posebej.
,JVacionalni avto“ IMV 1300 namreč razburja duha. V dneh pred sejmom je bil Anton Sepec zvezan s telefonom, v svoji pisarni, ki najbrž nima kaj dosti več kot 10 kvadratnih metrov, je imel sedem stolov, na eni sami mizi pa so mape kar letele druga na drugo. ..
Iz vasi Rigonce pri Dobovi doma, je Anton Sepec zdaj pravi Novomeščan -tudi po srcu. Deset let je že minilo pred nekaj meseci, kar je prišel zdajšnji predsednik centralnega delavskega sveta v tovarno, ki takrat še ni bila tovarna. Doživel je
montažo prvega kombija, doživljal je razvoj, uspehe in težave podjetja.
Doživel je tudi „nacionalni avto"' - zdi se mi, da so vsi v podjetju hudo ponosni nanj.
- Vozite se v domačem avtomobilu. Je to privrženost tovarni, lokalpatrioti-zem, reklamiranje domače kvalitete?
„Vse to, morda. Ampak ne vozim se le zato, ker imamo servis v mestu, ker avto delamo v naši tovarni Kupil sem ga tudi zato, ker sem prepričan o njegovih sposobnostih in sem jih pripravljen zagovarjati Sodobno je narejen, združuje zanesljivost, kakovost, udobnost, varnost, ekonomičnost in še okretnost. Kaj naj bi hotel več? “
- Nenadoma sta se v Jugoslaviji pojavila dva „nacionalna'' avtomobila. Kako se bo končal spopad Novega mesta in Kragujevca?
,Jifedtem ko za naš IMV 1300 lahko zatrdim, da je že preizkušen in da je to vozilo doseglo vse tisto, kar navadno od avtomobila zahtevajo, se bo morala Zastava s svojim avtomobilom šele spopasti s trgom V tem pa je naša prednost. “
- Po prvih ocenah bo novomeški avto dokaj dražji od Zastavinega. Kako bo pa to vplivalo na kupce?
„Vprašanje je, kaj bo za svoj denar dobil kupec, ki bo kupil novomeški avto, in kaj tisti, ki se bo odločil za kragujevškega. O tem pa je še prezgodaj soditi le po
prvih ocenah “
J SPLICHAL
I Novomeščanka Irena Glonar je uspešno nastopila v filmu „Rdeče klaqe“ v vlogi Toplekove Tunike.
Od petka do nedelje bo v Novem mestu igral slovenski film »Rdeče klasje«, v katerem igra tudi Novomeščanka Irena Glonar — Film si je v drugih mestih ogledalo rekordno število ljudi
Najnovejši slovenski film „Rdeče klasje“, ki je nastal v skupni proizvodnji ljubljanskega filmskega podjetja VIBA 1'ILM in beograjskega podjetja l'RZ v režiji znanega beo-
ALJ JE BILA KOiMOČARJElVA RES ROPARSKO NAPADENA?
Ni vedela, zakaj je planila v beg
Olga KonuKar je lani v Čateikih Toplicah zbežala po srečanju z mopedistoma in izgubila transistor — Feliks Petrkoc, ki je odvrženi transistor pobral in ga imel doma, se je 15. aprila zagovarjal na sodišču
in praznin, da njenemu opisu d<> godlca ni mogoče povsem verjeti. Zatrjevala je namreč, da jo je ob sre-
Na dva meseca zapora, pogojno za dve leti, je bil 15. aprila na novomeškem okrožnem sodišču obsojen Feliks Petrkoč iz Gabeija pri Dobovi. Obtožen je bil roparskega napada po čl. 250/1-1 ka-zen^ega zakonika. Dejanje naj bi bil storil lani 23. avgusta v bližini čateške vrtnarije.
Očitano mu je bilo, daje ob petih zjutraj v teku dohitel Olgo Komočar, zaposleno v Cateških Toplicah, in ji z odprtim nožem v rokah iztrgal 220 din vreden transistor. Obtožba je bila osnovana predvsem na izpovedbi Komočarjeve.
Po njenem zatrjevanju stajo tisto jutro, ko je šla v službo po cesti proti Cateškim Toplicam, srečala dva mopedista. Obrnila sta se in peljala za njo. Eden od njiju, obtoženi Feliks Petrkoč, je skočil z mopeda in se peš napotil za njo. Ne da bi ji kaj rekel, ji je iz rok iztrgal transistor, poskusil pa ji je vzeti tudi torbico, vendar je ni dala. Videla je tudi, da se je v Petrkočevih rokah zablisnilo rezilo žepnega noža.
Povsem nekaj drugega sta trdila Petrkoč in njegov spremljevalec.
Dejala sta, da sta se tisto jutro z mopedi obrnila zato, da bi Komo-čarjevo vprašala, kdaj začno delati v Cateških Toplicah. Tedaj da je začela na vso moč teči, med begom je odvrgla transistor v travo ob cesti, kjer ga je Petrkoč pobral in imel doma vse do prihoda miličnikov.
Javni tožilec je že med razpravo prekvalificiral dejanje na veliko tatvino, storjeno na predrzen način.
Sodišče se je, ko je pretehtalo izpovedi Komočarjeve, prič in obto-ženčev zagovor, prepričalo, da je možr o Petrkoču glede na majhno vrednost transistorja pripisati le majhno dejanje.
V izpovedi Komočarjeve je bilo po oceni sodišča toliko nelogičnega
Čanju z obtožencem pograbil strah in je začela bežati iz razloga, ki ga sapia ne zna opisati
Pri odmeri kazni pa so sodniki upoštevali predvsem naslednje: daje Petrkoč mlad, da ima vojake še pred seboj, da do zdaj še ni'bil kaznovan in da je navsezadnje storil le majhno tatvino.
grajskega filmskega ustvarjalca 2ivo-jina Pavloviča, je doslej dvignil precej prahu. Čeprav je od filmskih kritikov deležen številnih priznanj (vOr-jetno bo šel tudi v Cannes), se šc vedno najdejo posamezniki ki jih moti politično ozadje filma in nekateri precej drzni erotični prizori. Težko sc je sprijazniti z dejstvom.
Od Volge do Krke
Na pisanem jugoslovanskem avtomobilskem trgu, ki ga zadnje dni razburjajo novice o nacionalnih avtomobilih iz Novega mesta in Kragujevca, so zadnje dni Novomeščani doživeli še eno novost: v izložbo „Avto delov" so namreč zapeljali „Vaz 2101“ - sovjetsko inačico po italijanski licenci narejenega fiata 124. Iz priloženega prospekta je mogoče razbrati, da je bil avto za 39.000 din narejen v avtomobilskih tovarnah na Volgi, v mestu Togliatti. Vse za pestrejši avtomobilski trg!
eIIhISSHSBBBI" odprto^ne(!eH&
MARKET na Kristanovi cesti MARKET na cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem trgu ;;
„Kam pa letos za prvomajske praznike? me je ondan vprašal znanec, ki je šele pred kratkim dobil čisto nov avtomobil.
— Na tridnevni počitek, mu pravim. — Tokrat si ga bomo pošteno privoščili.
„Mhm — aja! Tudi mi gremo, čeprav smo hišni posestniki v izgradnji in že mesece nismo bfli nikjer, ker stiskamo za vsak dinar. Toda prvi maj je že tak praznik, da ne moreš sedeti doma."
— Nisi me razumel. Ko sem rekla počitek, sem mislila dobesedno. Mislim, da moji družbeni zavesti ne bo v škodo, če povem, da bom sedela prav doma. Mirno ves dan in nikamor se ne bo mudilo.
„Kaj pa je z avtomobilom? Je pokvarjen? Ali ste ga prodali? “ je hotel izvedeti v eni sapi.
— Ne eno ne drugo, sem odgovorila in z odprtimi usti je gledal za mano, ko sem mu zaželela srečno pot in dobro zabavo.
Nesrečnež, kar vidim, kaj ga čaka! Doživlja pač usodo vsakega novopečenega avtomobilista. Naravnost sra-
motno pred žlahto in sosedi bi bilo, če ne bi družina v zgodnjem prvomajskem jutru znosila polnih torb hrane in pijače v lepo očiščen avto in se z nasmehom odpeljala.
Potem se bodo v koloni po centimetrih pomikali proti moiju ali Gorenjski. Prišli bodo tja in tja, si obri-
jesti, da smo še domov prinesli. In niti vožnja v koloni ni bOa naporna!
Ko si družina malce odpočije od tako prijetnega izleta, znosijo skupaj vedra in cunje. Čiščenje avtomobila se začne. Potem zagleda ata prasko na levem blatniku in neodstranljiv madež na pokrovu avtomobila:
Pa vesele praznike!
sali pot na čelu in drugje, razpostavili na papirnate serviete v avtu pregreto šunko, zmečkana jajca in sparjeno pivo. Ko bodo vse to „pospravili”, bodo morda utrgali kako rožico, in že bo nebeško lepega izleta konec. Pravzaprav še ne, ker je pot proti domu v mraku še bolj naporna.
Prišli bodo domov z dobro napetimi živci, da še spati ne bodo mogli. Toda ko jih bo drugo jutro kdo vprašal:	,JSte se dobro
imeli? “ bodo pojasnili vsi blaženi:
— Odlično! Veliko smo videli in toliko smo imeli
,J*a ravno tisti osel z ami-jem je moral biti, ki nas je tako na tesno prehitel. Da le nisem občutil, to bi mu pokazal! Prmejduš, kaj rine na cesto, če ne zna voziti! Pravzaprav si bila ti kriva (se obrne k ženi), ko si ravno takrat trobezljala o plači Korenove Rezke. Ce me ne bi s tem zamotila, bi morda bolj na desno z&vil.“
Za večerjo sledi kuhan rilec zaradi živčnih besed, in lepih prvomajskih praznikov je konec. Pa ne, da sem proti turizmu in lepim običajem, kje pa! Toda to je usoda in uiti ji ne moreš ...
RIA BAČER
R. Meglič: »Major, ustreljeni boste!«
Še letos bomo gledali na televiziji TV dramo, katere avtor je Rado Meglič iz Kočevja
da živimo v letu 1971 in da se režiser, ki jo tudi scenarist, upa vtikati v eno najbolj problematičnih obdobij nove Jugoslavije - v obdobje stalinističnega prckr.ščevanja slovenskih kmetov v kolhoznike - po sovjetskem vzorcu.
V tem filmu sc je Novomeščanka Irena Glonar, študentka IV. letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRIT - oddelek za režijo), predstavila kot Tunika, najmlajša Toplekova hči. Njen igralski debut je popolnoma uspel. Režiser Pavlovič je izjavil, da je Irena predstavila Tuniko natanko tako, kot si jo je zamislil, koje pisal scenarij.
Pisatelj Ivan Potrč, ki je avtor romana , Na kmetih“, po katerem je napisan scenarij, meni, da je avtorju najbolj ostala zvesta Majda Potokarjeva v vlogi Zefe.
„Rdeče klasje“ je doživelo velik uspeh. V Ljubljani si ga je v desetih dneh ogledalo 47.000 ljudi, v Mariboru je celo prekosil dr. Živaga. Od 23. do 25. aprila bo na sporedu kina „Krka“ v Novem mestu. Upamo, da se nam bodo predstavili tudi nekateri igralci in ustvarjalci filma. Novo-meščane bi vsekakor najbolj zanimala mlada Novomeščanka Irena Glonar.	1'. MIKEC
DOMINKO V KOČEVJU
16. aprila so v kočevskem Likovnem salonu odprli razstavo del akademskega slikarja Miligoja Dominka iz Ljubljane. Večina del je iz ciklov „Ribe“, „Ladje“ in „Osati“. Domin-kova razstava je ena takih, ki kočevsko občinstvo bolj pritegne. Razstava bo odprta do 3. maja.
Letos bomo torej na naših ekranih gledali tvojo TV dramo? Nam lahko poveš kaj več o njej? “
- Po resničnem dogodku med vojno sem jo napisal že pred leti, in sicer kot odrsko delo. Nato sem jo predlani predelal in decembra anonimno poslal televiziji. Ko sem šel lani vp^at, če jo bodo uporabili, sem že takrat podpisal pogodbo. Januarja letos pa so jo pod Krimom posneli
- In kakšna je njena vsebina?
- Nemški obveščevalni center hoče likvidirati partizanske čete na območju Celja. K partizanom pošljejo dekle, oni {)a jo odkrijejo. Zdaj se prizadevajo še, da bi — tik pred nemško hajko — odkrili nemškega agenta, ki ga imajo v četi. Sumijo tudi komandirja ene izmed čet. Zgodba je napeta, njena osnova resnična, imena pa so izmišljena. Trajala bo 75 minut.
- Pa režiser, igralci?
- Režirala jo je Marija Šeme, nastopajo pa igralci Rudi Kosmač, Miha Baloh, Marija Lojkova, Lenka Ferenčakova, Jože Zupan, Mirko Bogataj in drugi. Dramo so ocenili kot uspelo Janez Menart, Ciril Zlobec, France Kosmač in Franc Uršič.
- Izkušnje gledalcev so take, da. kritiki in kulturniki trdijo, daje film uspel, če v njem kdo vsaj pol ure umira?
- Ta film pa bo izključno akcijski. Z njim sem zelo zadovoljen, ker moje zamisli niso popačili.
JOŽE PRIMC
Žrtev obračuna?
Ni še znano, kdo se je znesel nad Marijo Kovačič iz ciganskega taborišča v Po-gancih
v ponedeljek, 19. aprila popoldne, je natakarica Marija Golobič iz ,,Gadove peči“ v Bršlinu sporočila na milico, da se je v njihovo gostišče zatekla vsa okrvavljena Ciganka. Miličniki z novomeške postaje so takoj odšli na pot, medtem pa je Ciganka odšla neznano kam.
Čez dve uri je neznanec dežurnega na novomeški postaji milice obvestil, da leži neka Ciganka ob cesti pri Gotni vasi; je vsa krvava in očitno hudo pretepena.
Miličniki so šli spet pogledat, a tokrat ne zaman. Hitro so ugo-tovih, da je ranjena ženska Marija Kovačič iz ciganskega taborišča v Pogancih. Naložili sojo v avtomobil in jo odpeljali v novomeško bolnišnico.
Očitno je, da je Marija Kovačič žrtev obračuna. Ko to poro-^čamo, storilci se niso znani. ^
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI IN IZD.A J ATELJI:	ob<^lnske konference
SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje. KrSko. Metlika, Novo me.slo, Ribnica. Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: P’ranc Beg. Viktor Dragoš, inž. Jane/. Gačnik, Janez Gartnar (pred.seUnik sveta). Tone Gošnlk, Jo2e Jeke, Franc Lapajne. L»)J/.ka Potrč. Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Živlč.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer. Slavko Dokl. Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej —
Za inoaemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vStet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš devhzni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. It) cicero)
33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji In zadnji .strani lista: B6 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi vella do preklica cenik Sl. 4 od 6. I. 1971 — Za oglai^e odgc^rarja Mirko Vesel.
TEKOČI RACUN nrl podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni tre .■? — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske -J prnVce« v Ljubljani.
■** • I	*!5*	I M v	'<* I I    *
Film.