COLOSjEVE
aiFosmACij
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto X.	JUNIJ 1981	ŠT. 6 (108)
Pripadnost delovnemu kolektivu
Med nami so ljudje, ki so s svojimi dejanji pripomogli, da imamo to, kar številnim narodom ni uspelo: mir, svobodo! To so naši borci, ki so bili in ostajajo pomemben činitelj našega razvoja.
Odločili smo se, da v skromnem zapisu predstavimo enega izmed njih: IVANA SMOLIČA. Le kdo med nami ga ne pozna? Danes 56-letni Ivan je kar polnih 19 let bil zvest naši delovni organizaciji, pred šestimi leti pa se je upokojil. Sedaj z ženo Lojzko živita v Žlebeh, v prijetnem in mirnem okolju, polnem zelenja.
»V partizane sem šel kot mlad
fantič v letu 1942. V SKOJ so me sprejeli leto kasneje, v partijo pa sem bil sprejet v letu 1944. Bil sem borec 1. bataljona Cankarjeve brigade (na sliki). Na preživeta vojna leta me veže vrsto spominov, med katerimi pa je prav gotovo naj lepši 9. maj 1945, ko smo vkorakali v Ljubljano,« je preudarno pripovedoval.
Toda, za Ivana tudi po osvoboditvi ni bilo počitka. Obnova porušene domovine, brigada, oficirska šola — vrsta odgovornih dolžnosti po raznih krajih domovine. Za svoje delo je Ivan prejel številna odlikovanja: medaljo za hrabrost, me-
daljo zaslug za narod, priznanje OF, Red dela s srebrnim vencem ...
»Vesel sem, da je skrb za borce povsod prisotna. Še posebej pa sem vesel, da me niso pozabili nekdanji sodelavci, tako da se še vedno počutim član tega delovnega kolektiva. Mislim, da mora skrb za delovnega človeka vedno biti na prvem mestu. Vsem delavcem Colorja čestitam ob Dnevu borca in jim želim še veliko delovnih uspehov.«
Tako Ivan Smolič! Njegovim besedam smo prisluhnili tudi mi in mu ob slovesu zaželeli, da še dolgo uživa sadove svojih prizadevanj in hotenj.
Vemo le, da stanovanja bodo
Proizvodnja kitov v novih adaptiranih prostorih
V	sobotnem, deževnem jutru smo končno začeli s proizvodnjo kitov v novih — adaptiranih prostorih na lokaciji Medvode. Ropot le enega tro-valjčnika je oznanil začetek proizvodnje, kajti drugi trovaljčnik je namreč trenutno na krajšem »zdravljenju« — remontu.
V	novih prostorih se je pri internem pregledu zbrala kar mala množica ljudi. Treba je bilo uradno ugotoviti, kako so izvajalci svoje delo opravili. Komisija je bila sestavljena iz vodilnih in odgovornih tehnologov, varstvenikov, vzdrževalcev, ekonomistov, gradbenikov in nadzornega organa za gradbena dela. Pa naš fotoreporter je bil tudi na svojem mestu in je pridno pritiskal na sprožilec fotografskega aparata.
Seveda ni bilo pričakovati, da komisija pri internem pregledu ne bo imela pripomb. Vedno se ob koncu del ugotovijo še kakšne pomanjkljivosti. Nekatere pomanjkljivosti so bolj lepotnega značaja, nekatere pa so ali s tehnološkega vidika ali z vidika funkcionalnosti ali varnosti pri delu. Tudi pri nas so ugotovili nekaj pomanjkljivosti. V kratkem času nam bo uspelo nekatere od njih odstraniti, saj smo si zadolžitve za odstranitev pomanjkljivosti že med-seboj porazdelili. Nekatere od njih pa bodo morale počakati kar do pozne jeseni. Z dobavnimi roki je namreč vsakdo, ki se vsaj malo ukvarja z nabavo kakšnega koli tehničnega materiala, prav dobro seznanjen. Seveda pa je kar malce hudo povedati, da bo moral v tako lepili prenovljenih prostorih delavec ob trovaljčniku zaenkrat še krepko uporabljati moč lastnih mišic, ko bo z zajemalko doziral maso za kite na valje. Hidravljične dozirne naprave, ki je predvidena na obeh trovaljčni-kih, namreč zaradi ustavljenega u-voza ne moremo dobiti, četudi sredstva zanjo imamo; naprava pa je tudi že nekaj časa za oba trovaljčnika izdelana.
Upamo, da bomo v teh novih prostorih uspeli montirati še preostalo naročeno uvoženo opremo, saj je ena cela stran namenjena modernejšim napravam za proizvodnjo kitov.
Trenutno nam ostaja le upanje, da bo prepreka z uvoznimi dovoljenji odstranjena, toda hrabri nas optimistično reklo: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila«.
Tatjana Gauš
COLOR2
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška nam je konec maja poslala obvestilo o možni pridobitvi stanovanj za obdobje 1981—1985 na območju občine Šiška.
Pripravljajo gradnjo 2.950 stanovanj v blokovni in individualni združeni gradnji, in sicer v naslednjih soseskah:
—	ŠS 4/1 Stara cerkev — pričetek junija 1981
—	8/1 Dravlje — pričetek aprila 1982
—	ŠS 8/2 Nove Dravlje — pričetek IV. faze marca 1982
—	ŠS 8/2 Nove Dravlje — pričetek stolp, junija 1981
—	ŠS 107 Šentvid — pričetek aprila 1982
—	ŠS 218/3 Vodice — pričetek aprila (zadruga) 1983
Politika zadnjih let in za to srednjeročno obdobje na področju reševanja stanovanjskih vprašanj v DO »Color« je usmerjena predvsem v reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev s pomočjo kre-
Lahko rečemo, da je že tradicija srečanje ekip za prvo medicinsko je pomoč enot CZ v občini Ljubljana-Šiška.
Letos je bilo to srečanje 30. 5.
1981, kjer je sodelovala tudi ekipa prve medicinske pomoči DO Color. Skupaj je sodelovalo 72 ekip osnovnih šol, KS in organizacij združenega dela. Borile so se za vsako točko, tako da si je komisija morala pomagati z dodatnimi vprašanji, kajti precejšnje število ekip je imelo enako Število točk.
ditiranja nakupa oz. gradnje stanovanj. Najemna stanovanja se bodo kupovala le za tiste delavce oz. pričakovalce stanovanj, za katere bo ugotovljeno, da svojega stanovanjskega vprašanja ne bodo mogli rešiti na kakršen koli drug način. To pomeni, da bodo imeli prednost pri pomoči delavci, ki bodo svoj stanovanjski problem reševali sami s pomočjo kreditov DO.
V danem trenutku interesentom za nakup stanovanj v teh soseskah ne moremo postreči s kakršnim koli drugim podatkom (struktura stanovanj, cena za m2, velikost stanovanj itd.).
Vse delavce, ki so zainteresirani za nakup, naprošamo, da svoje želje pismeno sporeče v kadrovsko-sploš-ni sektor do 26. 6. 1981.
Interesente bomo sproti obveščali o vsem, kar bo novega v zvezi z nakupom stanovanj.
Kadrovsko-spl. sektor
Ekipa za prvo medicinsko pomoč nastopila v naslednji sestavi:
—	vodja ekipe Slavka Brešan
—	namestnik vodje Danica Kozjek
—	člani Vanda Šuštaršič, Mili Tavčar, Milena Žerovnik, Martina Ločniškar, Marjeta Štrukelj, Jana Eržen.
Za uspešno sodelovanje je naša ekipa dobila priznanja s podelitvijo značke CZ.
Tokrat že desetič
Tisoč delavcev-sodelavcev
Republiški svet zveze sindikatov je organiziral akcijo tisoč delavcev — sodelavcev. Namen akcije je bil pritegniti čim več novih sodelavcev k pisanju raznih prispevkov v svoja — tovarniška glasila, ali pa tudi v glasila krajevnih skupnosti, v občinska glasila itd.
Dopisniki iz vse Slovenije so se množično odzvali in akcija je odlično uspela. Najbolj uspešna je bila prav naša občina s prek tristošest-desetimi udeleženci. Prav zanimivo je, da je to desetina vseh udeležencev. Tudi naša DO je sodelovala s šestimi člani (1 članica je sodelovala v okviru ZSMS).
Zaključek akcije je pripravila zveza sindikatov L j ubij ana-Šiška v delovni organizaciji »PAP« na Celovški cesti. Najprej smo si ogledali proizvodni obrat, nato pa še razstavo mojstrov čopiča. Med njimi je razstavljal svoje lepe slike tudi naš sodelavec Jože Jakopič. Nato smo posedli v veliki dvorani, ki je sprejela kakih dvesto udeležencev. Po u-vodnih nagovorih se je začel kulturni »večer« (popoldne). V priloženem biltenu so bili zbrani (ne vem, če res?) najboljši prispevki udeležencev akcije. Nekateri so imeli objavljene kar cele recitale. In avtorji so začeli po vrsti, kar od začetka, brati svoje prispevke. Če vojaki iz šentviške kasarne ne bi programa povezovali, bi to zelo suhoparno izpadlo, tako pa je bilo prav pestro. Znano je, da dober pisec še nikoli ni bil dober recitator! Nameravali so prebrati vse prispevke, vendar bi se preveč zavleklo, zato so program skrčili. V hudi vročini nas je za zaključek še bolj ogrel avtor iz Litostroja, ki je svojo zgodbo o planšarju Jaki povedal res duhovito in prav doživeto.
Bile so pripombe na kriterij pri izbiri člankov. Soglašam z njimi in mislim, da bi bilo pravilneje, če bi objavili po en sestavek iz vsake DO v občini.
Program so zaključili s podelitvijo priznanj in spominskih značk. Predstavnikom podjetij jih je izročil predsednik občinske zveze sindikatov tovariš Vukašin Lutovac.
Prva tovrstna akcija je zelo uspela, pripravljajo pa že novo. Tema te je »Fotografija iz DO«.
Majda M.
Izvoljeni tudi izvršilni organi DS
V mesecu aprilu so delavski sveti TOZD in DO imenovali tudi svoje izvršilne organe. Imenovani so bili naslednji izvršilni organi oziroma člani le-teh:
V	TOZD Smole:
Gospodarski odbor in odbor za delovna razmerja:
Peter Trpin Ivan Vrtnik Marko Kristan Anton Žnidaršič Jože Hočevar Stefan Mihalič Franc Jordan
V	TOZD Premazi:
Gospodarski odbor:
Julij Nardoni Marko Beber Rado Lazarevič Jože Gost.ič Anton Kern Janez Setina Janko Lombar
Odbor za delovna razmerja:
Ivan Magdalenič Jože Rebolj Stefan Zavašnik Marta Kramonja Zofka Lešnjak
V	DSSS:
Odbor za delovna razmerja:
Mija Barle Helena Kern Darko Borčnik Ana Gaber Majda Škof
Finalizacija razredčil...
V DO Color:
Gospodarski odbor:
Vojko Dubokovič (TOZD Smole) Majda Možina (TOZD Smole)
Marija Pirc (TOZD Premazi)
Janez Dobnikar (TOZD Premazi) Julij Nardoni (TOZD Premazi) Vikica Ažman (DSSS)
Metka Dobnikar (DSSS)
Odbor za družbeni standard:
Vinko Mlakar (TOZD Smole)
Izidor Traven (TOZD Smole)
Franc Krelj (TOZD Premazi)
Franc Burja (TOZD Premazi)
Marija Dražumerič (TOZD Premazi) Nevenka Plešec (DSSS)
Marija Plešec (DSSS)
Uredniški odbor CI:
Marko Ažman (TOZD Smole)
Frane Erman (TOZD Premazi)
Anton Kern (TOZD Premazi)
Rihard Pevec (DSSS)
Franci Rozman (po pogodbi)
Odbor za informiranje:
Majda Možina (TOZD Smole)
Jože Hočevar (TOZD Smole)
Zvonko Bregar (TOZD Smole)
Janez Setina (TOZD Premazi)
Katja Pelc (TOZD Premazi)
Frane Erman (TOZD Premazi) Anton Kern (TOZD Premazi)
Rihard Pevec (DSSS)
Janez Štrukelj (DSSS)
Zdenka Pipan (DSSS)
Colorjevo
strelsko
tekmovanje
V četrtek, 21. maja je bilo na improviziranem strelišču (jedilnica nove tovarne) izvedeno strelsko tek-rftpvanje z zračno puško. To tekmovanje je že tradicionalno in pomeni hkrati tudi dokončno izbiro strelske ekipe za majske igre barvarjev Jugoslavije. Tekmovanja se je udeležilo 12 strelcev in strelk, rezultati pa so bili naslednji:
moški::	krogov
1.	Stane Krelj	178
2.	Marjan Hribernik	178
3.	Miško Simunkovič	172
4.	Franc Krelj	167
5.	Ivan Burgar	164
6.	Miro Zidar	163
7.	Rajko Krelj	155
8.	Brane Škulj	132
9.	Miro Šuštar	117
ženske:
1.	Cilka Škafar	151
2.	Mimi Jamnik	150
3.	Ida Juvan	117
Marjan Hribernik
COLOR3
Nekaj o ladijskih barvah Mari„e
2. APLIKACIJSKE METODE
2.1.	Airless brizganje
Airless naprave se največ uporabljajo v suhem doku, zelo redko pa se vidijo na plovečih ladjah. Delo po tej metodi je enostavno in hitro, vendar moramo posvetiti nekaj pozornosti doseganju določene debeline nanosa, ker je hitro lahko preveč ali premalo barve nanešene na podlago. Običajno so vse ladijske barve primerne za nanašanje z airless napravo. Nekatere barve so označene kot debeloslojne (HB — high build) in vsebujejo tixotropna sredstva. V prospektih so navedene debeline suhega tilma in ustrezne debeline mokrega nanosa. Če je predpisana nižja debelina filma uporabimo običajne barve, ki nimajo tixotropnih sredstev. Pri teh barvah v debelejših slojih pride do stekanja, zato uporabljamo pri brizganju šobe z majhno odprtino (od 13—15	tisočink). V prospektih so
predpisane tudi primerne odprtine šob za vsako barvo posebej.
V	hladnem barve postanejo gostejše, zato je potrebno dati majhen pribitek topila, da dosežemo boljše raz-prševanje, vendar ne več kot 5 vol. % Se boljše pa je, če imamo barvo pred uporabo vskladiščeno v toplem prostoru. V hudem mrazu včasih kompresor zamrzne, tako da se pojavijo motnje pri zveznem delovanju črpalke in je aplikacija možna le v presledkih. Temu se izognemo z namestitvijo aparatov v topel prostor. Če to ni mogoče, ovijemo kompresor s primerno tkanino in ga ogrevamo z eksplozijsko varnimi žarnicami. Tako segrevanje je dovolj, da se omogoči normalno delovanje aparature.
V	vročini je treba paziti na to, da ne pride do »suhega spraya«. Zalo je treba izbrati primerno razdaljo v brizgalnem območju, da curek ni tangencialno usmerjen na površino, pač pa pravokotno. Pri airless brizganju moramo upoštevati, da je curek izbrizgane barve tako močan, da lahko poškoduje človeka — pride lahko celo do prebijanja kože. Zato je pomembno, da izvajalce del pred brizganjem poučimo o varnostnih ukrepih.
2.2.	Klasično brizganje (Conventional spray)
Medtem ko airless naprave delujejo na principu razprševanja barve z močnim pritiskom skozi posebej oblikovane šobe, se pri klasičnem brizganju barva razpršuje v kapljice z mešanjem zračnega curka in barve.
Pri tem je potrebno vmešati velike količine zraka, kar povzroči višjo turbulenco in razprševanje po okolici, kot airless naprava. Če želimo zagotoviti dobro razprševanje, potem mo-
COLOR 4
ra biti viskoznost barve nizka. To omejuje uporabnost metode na ladje-delniškem področju, kjer se običajno zahtevajo debelejši nanosi, ki se nanašajo z airless napravo. Na klasičen način lahko brizgamo samo običajne dekorativne materiale in vodotopne cinksilikatne barve, ki niso tixotropi-rane. Prednost klasičnega brizganja je v tem, da so brizgalne šobe širše in se ne zamašijo tako hitro zaradi grobih delcev, kot je to v primeru pri airless napravah.
2.3.	Ročno nanašanje
Tehnike nanašanja z valjčkom ali čopičem ni potrebno posebej opisovati. Najbolj razširjen način nanašanja z valjčki je za premazovanje zunanjih delov ladje. Čopiči se redko uporabljajo in še to samo za manjše površine. Za večino ladijskih barv je potrebnih več nanosov, da dosežemo predpisano debelino mokrega in suhega filma. Izkušnje kažejo, da valjček ali čopič le nista vedno najprimernejša (npr. pri klorkaučuk premazih je prvi nanos popolnoma zadovoljiv, ko pa nanašamo drugega, topila zmehčajo podlago in pride do mehurjenja in dviganja s podlage). To je praktičen dokaz, da je najprimernejša metoda za take vrste premazov brizganje.
NEVARNOST PRI DELU Z BARVAMI
Proizvajalci ladijskih barv se zavedajo nevarnosti pri delu z barvami ,zato sestavo skušajo prilagoditi, tako da je delo z njimi čimbolj varno, bodisi zaradi eksplozijsko požarne nevarnosti ali zdravju škodljivih učinkov.
M
1.	Požarna eksplozijska nevarnost
Večina ladijskih barv vsebuje organska topila. Kakor hitro odpremo posodo, v kateri je shranjena barva, se hlapi topil začnejo nabirati v delovnem prostoru. Če je plamenišče blizu ali celo nižje od temperature zraka v prostoru, že obstaja potencialna nevarnost požara ali eksplozije. Za eksplozijo in požar zadošča že iskra ob udarcu kovine, kaj šele odprt plamen varilnega orodja ali cigarete. Zato velja absolutna prepoved uporabe odprtega ognja v bližini vskladiščene barve oziroma pri delu z njo. Pregledati je treba tudi električno napeljavo, če ni morda slabo izolirana in bi lahko prišlo do iskre-nja. Po možnosti izberemo tako barvo, ki ima čim višje plamenišče. Če se barva kljub vsem varnostnim ukrepom vname, je treba upoštevati tale navodila:
—	nikoli ne smemo gasiti z vodo,
—	uporabljamo gasilske aparate na prah, peno ali CO2,
—	pri gašenju se moramo zaščitili z dihalno masko, zaradi strupenih plinov, ki nastanejo pri gorenju.
Če se barva polije, je potrebno prostor dobro prezračiti in posuti razlito barvo s sredstvi, ki jo vsrkavajo in absorbirajo. To zmes potem postrgamo in zapremo v kovinske posode. Nikoli ne smemo pustiti polite barve ležati naokoli po delovnem prostoru.
2.	Zdravju škodljivi učinki
Barve delujejo na človeško telo pri neposrednem dotiku in skozi dihala. Glavna zaščita pred njenimi učinki je v tem, da z uporabo zaščitnih sredstev preprečimo neposreden kontakt s kožo, očmi, usti ter dihali:
—	izberemo tako zaščitno obleko, da pokriva čimvečji del telesa, vendar nas ne sme ovirati pri delu;
—	vedno nosimo zaščitne rokavice in očala;
—	z umazanimi rokavicami se ne dotikajmo oči in ust;
—	preberemo varnostna navodila na etiketi;
—	pri barvanju nikoli ne jemo ali kadimo;
—	če barva pride na kožo, jo takoj speremo z milom in vodo ali lanenim oljem in se namažemo z zaščitno kremo;
—	za čiščenje kože nikoli ne smemo uporabljati topil;
—	če nam barva brizgne v oči, jih izpiramo s tekočo vodo vsaj 10 minut in nato poiščemo medicinsko pomoč;
—	po delu z barvami umijemo roke in splaknemo usta;
—	če se polijemo po obleki jo zamenjamo, prizadeta mesta na telesu pa izperemo z milom in vodo.
Da se izognemo škodljivemu učinku hlapov topil je potrebno:
—	urediti ventilacijo delovnega prostora tako, da odvaja vse škodljive pare;
—	če se prostor ne da dobro prezračiti, je treba uporabiti dihalno masko;
—	pomisliti moramo na to, kam odvajamo ventilirane hlape, ker lahko prizadenejo ljudi v sosednjih prostorih. Zavedati se moramo, da so pare topil težje od zraka in se nabirajo na tleh, ali se pretakajo na nižja mesta. Zato moramo upoštevati, da ti hlapi lahko pridejo v sesalne vode prezračevalnih naprav;
—	če se pojavijo slabosti, glavoboli in vrtoglavice, je to dokaz, da smo pod vplivom organskih topil. Takoj moramo zapustiti delovni prostor in oditi na sveži zrak, kjer po določenem času težave prenehajo. Umetno dihanje ni potrebno;
—	brez dihalne maske nikoli ne smemo vstopiti v prostor, kjer so ali mislimo, da bi lahko bili akumulirani hlapi organskih topil.
Da preprečimo vdihavanje razpršenih delcev barve, ki nastajajo pri brizganju, ob dobri ventilaciji prostora uporabljamo tudi respiratorje. Vložke za respiratorje je treba redno menjati. Nikoli ne smemo uporabljati krp namesto filtrov, ker skoznje pronicajo drobni delci barve in pridejo v usta.
Za varno delo je treba vsa ta navodila dobro poznati in jih upoštevati.
Poleg teh navodil je treba upoštevati tudi zakonske predpise o varstvu pri delu, ki pa so v različnih državah različni. IPMC je izdal knjižico navodil, ki upošteva tudi lokalno zakonodajo, obenem pa daje zadovoljive odgovore za varno delo pri uporabi njihovih premazov v različnih razmerah.
S tem je zaključeno poglavje o pripravi površin, uporabi barv in zaščitnih ukrepih pri delu z njimi, sedaj pa prehajamo na poglavje, ki bo podrobneje predstavilo ladijske barve po vrsti, kvaliteti in namenu uporabe.
SHOP PRIMERJI
Razvoj nove tehnologije avtomatskega odstranjevanja oksidnih plasti in obdelavo opiat v ladjedelništvu je povzročil v zadnjih 15. letih razvoj shop primer jev, ki kaže velik napredek na področju izdelave ladijskih premazov. Boljše lastnosti shop pri-merjev predstavljajo osnovo za poboljšane lastnosti celih premaznih sistemov. Najpomembnejše lastnosti shop primerjev, ki se zahtevajo v ladjedelništvu so:
—	sloj shop primerja v debelini 15—20 my mora zagotoviti atmosfersko zaščito jeklenih opiat med gradnjo (ca. 6 mes.);
—	čas sušenja naj bi bil od 2—8 minut, kar naj omogoči dovolj trden premaz, da zdrži mehanske poškodbe pri transportu jeklenih plošč;
—	ne sme ovirati varjenja in rezanja plošč (ne sme tvoriti oksidov, ki vare oslabijo) obenem pa ne smejo razvijati zdravju škodljivih plinov,-
—	znašati se morajo s širokom izborom pokrivnih premazov, ki dajo kompletne sisteme katodne zaščite, abrazijske zaščite, kemijske odpor-
nosti na naftne derivate, druge kemikalije in morsko vodo.
V posameznih pogojih so zahteve po obnašanju shop primerjev različne, zato je bilo razvitih več vrst shop primerjev:
a)	vinilni wash primerji,
b)	epoxy primerji s cinkom,
c)	epoxy shop primerji z železovim oksidom,
d)	cink silikatni shop primerji.
VINILNI WASH PRIMERJI
Izbiramo lahko med eno in dvo-komponentnimi vinilnimi wash primerji. Na splošno nudijo dobro zaščito z nizkimi stroški pri običajni uporabi. Aplikacijske lastnosti so dobre, kot tudi znašanje z mnogimi pokrivnimi sistemi. Primerni so za kontrolirano katodno zaščito, ne ustrezajo pa za notranjo zaščito ladijskih tankov za razsuti tovor.
EPOXY PRIMERJI S CINKOM
Dobijo jih v dveh oblikah: z majhno in veliko vsebnostjo cinka. Primerji, bogati na cinku vsebujejo tudi prek 90 % cinkovega prahu v suhem premazu. Pri pravilnem nanašanju dosežemo zelo dobre antikorozij-ske lastnosti in visoko odpornost na abrazijo. Cinkovi primerji zahtevajo večjo natančnost pri izbiri prekrivnih premazov, kot tudi večjo čistočo pred nanosom prekrivnih slojev. To omogoča boljšo adhezijo in s tem kvaliteto celotnega sistema. Debelino nanosa moramo kontrolirati zato, ker vpliva na hitrost rezanja oziroma varjenja pločevine. Iz navedene-
Ni človeka v tovarni (razen Jožeta Bukovca), ki bi se lahko pohvalil, da se je zaposlil v podjetju pred drugo svetovno vojno in mu ostal zvest sve do danes.
1. aprila 1934 je tovariš DRAGAN BURLIČ, dipl. ekonomist, nastopil službo pri firmi Medic-Zankl — predhodnici današnjega Colorja, 14. aprila 81, torej polnih 47 let pozne-
ga je razvidno, da so stroški pri uporabi teh primerjev višji, kot pri vinilnih wash primerjih.
EPOXY SHOP PRIMERJI Z ŽELEZOVIM OKSIDOM
Ti primerji niso tako mnogostran-sko uporabni kot vinilni. Uporabni so v posebnih okoliščinah v kombinaciji z epoxy premazi, kjer se zahteva največja odpornost proti topilom (na tankerjih za prevoz nafte in njenih derivatov. Pri varjenju in rezanju ne povzročajo takih težav kot cink-epoxy primerji.
CINK-SILIKATNI SHOP PRIMERJI
To so najnovejši primerji, ki so se šele pred kratkim uveljavili v Evropi, kjer so pokazali izredne rezultate. Ti rezultati se nanašajo na kvaliteto površine, saj predstavljajo do sedaj višek abrazijske odpornosti, pa tudi an-tikorozijske lastnosti so dobro izražene. Čeprav zahtevajo ravno tako čistočo kot cink epoxy primerji, njihova popularnost hitro narašča zato, ker na njih lahko nanašamo pokriv-ne cink-silikatne premaze. Pri drugih vrstah primerjev to ni mogoče.
PREMAZI ZA CISTERNE IN. TANKE (Tank coatings)
Za ladjarje je pravilna izbira premazov za tanke najtežji problem.
Sašo Istenič
je pa odšel v zasluženi pokoj. Po vojni je v Beogradu opravljal najrazličnejše komercialne posle tudi za druge firme, vendar je bila glavna skrb posvečena predstavništvu Colorja.
Kljub oddaljenosti med matično organizacijo in predstavništvom v vsej dolgi dobi nisem občutil problemov. Večino komercialnih in drugih poslov smo hitro in ekspeditiv-no rešili. Seveda smo v vsej dolgi dobi previharili marsikatero nevihto, suha in tudi debelejša leta.
Vesel sem, ko se ozrem nazaj, zadovoljen, da sem v kolektivu ostal prav od začetka, da po mladostni vihravosti nisem izgubil elana. Ponosen sem, da sem s Colorjem živel, delal in ustvarjal brez konfliktov in večjih problemov. Odhajam z zavestjo, da sem opravil dobre delo.
COLOR 5
Dragan Burlič odšel v pokoj
47 let zvestobe
XIII. Majske igre barvarjev
23. in 24. maja je zagrebški »KARBON« organiziral XIII. športne igre proizvajalcev barv in lakov Jugoslavije. Deset ekip je pomerilo svoje moči v šestih disciplinah.
V	skupni uvrstitvi je »COLOR« osvojil 4. mesto, za Chromosom, Dugo in domačim Karbonom.
V	posameznih panogah pa so bile razvrstitve take:
Šah:
1.	Duga
2.	Chromos
3.	Zorka
4.	Pomoravlje
5.	Helios
6.	Karbon
7.	Zvezda
8.	Hempro
9.	Iplas JU. Color
Mali nogomet:
1.	Zorka
2.	Duga
3.	Karbon
4.	Hempro
5.	Zvezda
6.	Color
7.	Helios
8.	Pomoravlje
9.	Iplas
10. Chromos
Kegljanje — moški:
1.	Chromos
2.	Karbon
3.	Color
4.	Duga
5.	Hempro ,
6.	Helios
7.	Iplas
8.	Zvezda
9.	Zorka
10. Pomoravlje
Streljanje — moški:
1.	Color
2.	Iplas
3.	Helios
4.	Zvezda
5.	Chromos
6.	Karbon
7.	Hempro
8.	Duga
9.	Pomoravlje 10. Zorka
Gasilci:
1.	Helios
2.	Karbon
3.	Color
4.	Chromos
5.	Duga
6.	Hempro
7.	Zvezda
Namizni tenis:
1.	Karbon
2.	Zorka
3.	Helios
4.	Duga
5.	Chromos
6.	Zvezda
7.	Iplas
8.	Pomoravlje
9.	Color 10. Hempro
Streljanje — ženske:
1.	Chromos
2.	Color
3.	Zvezda
4.	Helios
5.	Iplas
6.	Hempro
7.	Duga
8.	Karbon
6 COLOR
Kegljanje — ženske:
1.	Chromos
2.	Duga
3.	Color
4.	Helios
5.	Karbon
6.	Iplas
7.	Zvezda
8.	Hempro
Visoka priznanja
Ob dnevu civilne zaščite so bila podeljena tudi priznanja za zasluge na tem področju. Priznanje z zlato značko civilne zaščite je prejel inž. Rihard Pevc, priznanja z značko civilne zaščite pa Sašo Istenič, Majda Pivec in Pavel Kavčič.
Čestitamo!

~£J‘l
1
• iggi: ■
Zlkd '

3 f\ ■ (! V

|	.;t'

U iUAti t 0 rvailČi L;
s-sis:

Ob enajstem planinskem taboru na Šmarni gori
V lepem sončnem vremenu je dobro organizirana prireditev 11. tabora planincev na Šmarni gori lepo uspela. Ni naključje, da je sito tisoč organiziranih planincev zaupalo organizacijo prireditve prav planinskemu društvu Šmarna gora. Vsem nam je dobro znana polpretekla zgodovina in vloga Šmarne gore, kot sestavnega dela Ljubljane ter njene okolice. Letos ob 40. obletnici vstaje proti okupatorju, ponovno poudarjamo pomen zgodovinskega itren-utka, ko je 22. julija 1941 počila prva partizanska puška v Tacnu pod Šmarno goro. Ljubljana, mesto heroj in Šmarna gora sta zrasli v nerazdružljivo celoto, kd ju združuje potreba, želja in hotenje človeka kot kreativnega ustvarjalca nove revolucionarne dobe.
Jakob Aljaž, začetnik organiziranega planinstva na slovenskem je bil rojen v Zavrhu pod Šmarno goro. Po njem se imenuje tudi planinski dom v Vratih in Aljažev stolp na vrhu Triglava. To kar je bil za planinstvo Jakob Aljaž, so bili za našo svobodo narodni heroji: Franc Rozman, Tine Rožanc, Franc Bukovec, Stane Kosec in drugi, vsi pa so bili rojeni tesno ob vznožju naše Šmarne gore, na katerih pobočjih počiva pogled v poletni vročini in kamor se stekajo poti, polne (Obiskovalcev in ljubiteljev narave.
Slavnostni govornik na 11. planinskem taboru je bil predsednik skupščine mesta Ljubljane, Marjan Rožič. Med drugim je poudaril, da manifestacija planincev na taboru združuje tudi hvaležnost do vseh tistih planincev, ki so v času največje preizkušnje dokazali svojo ljubezen do domovine in zanjo žrtvovali vse kar so imeli, dali so svoja življenja v bojih z okupatorjem.
Planinci predstavljajo eno najmočnejših organizacij na slovenskem. Z lastnim delom so postavili in obnovili veliko planinskih domov in uredili planinske poti, jih markirali in zanje skrbijo, da so redno vzdrževane. Planinci, gorski reševalci nenehno bdijo nad varnostjo obiskovalcev gora. Naši alpinisti pa so ponesli slavo v svet z osvojitvijo najtežjih, tudi prvenstvenih smeri in svoje podvige kronali z osvojitvijo Mount Everesta.
Množičnost planincev ter prijateljev planinstva kot rekreativcev je v stalnem porastu. V planinah se u-stvarja pristno prijateljstvo. Planine zahtevajo jekleno moč. Krepi se duh in moč telesa ter volje s katero človek lažje premaga težave v vsakdanjem življenju. Obiskovati planine je lahko velika osvežitev za človeka. Kdor zna uživati v lepoti planinske tišine je pridobil poseben čar, ki je sicer dostopen vsakomur, vendar nekaterim neznan.
Tone Kern
PREDSTAVLJAMO VAM
Jože Gortnar:
Dnevno
dogovarjanje
JOŽE GORTNAR, dipl. ing. je bil drugič zapored izvoljen za predsednika delavskega sveta TOZD SMOLE.
Po diplomi 1966 se je zaposlil v Colorju in mu ostal zvest že petnajst let. Bil je predsednik ODR in član DS DO pred delitvijo na temeljne organizacije.
— Moram reči, da delo DS poteka dokaj usklajeno, kar je vsekakor odraz manjšega števila zaposlenih in prostorske strjenosti.
Mislim, da bi morali upoštevati zakon o združenem delu bolj življenjsko, v naših razmerah in značilnostih. Verjamem, da je usklaja-nje v sosednem TOZD težje, vendar to ne sme in ne more biti vzrok za izoliranost. Potrebno se je dnevno dogovarjati o problemih nabave in porabe surovin ter načrtovanja proizvodnje.
V tem mandatnem obdobju nas čaka uvedba nove delno avtomatizirane linije, oz. novega reaktorja z dozirnimi napravami, ki bo prispeval letno okrog 3.500 ton smol. Pri investicijski izgradnji, razširitvi proizvodnega programa in tržišča pa bo imel DS pomembno vlogo. Od delegatov pričakujem razumevanje in podporo v prizadevanjih za boljši jutri.
Matjaž Kunaver:
S skupnimi močmi
MATJAŽ KUNAVER, dipl. ing. — predsednik DS TOZD PREMAZI je v podjetju od 1977 — vmes je odslužil vojaški rok. Že na fakulteti je deloval v samoupravnih organih. Je človek, ki ne more brez zaposlitve — je dolgoletni jamar, amaterski fotograf in navdušen za navtiko ter elektroniko.
— Upam, da bom opravičil zaupanje, ki so mi ga izkazali delegati z izvolitvijo za predsednika. Čeprav J nimam dosti izkušenj, se bom trudil, da bosta samoupravljanje in j delegatski sistem čim bolje delovala. Menim, da je potrebno še veliko narediti na povezavi delegat DS | —delavec, saj delegati vse premalo | iščejo mnenje skupine, ki jih je izvolila, tudi premalo informirajo delavce o gradivu in sklepih delavskega sveta.
Upam, da bomo dobro sodelovali s skupnimi službami in TOZD SMOLE, saj se moramo zavedati, da bomo le skupaj močni in uspešni.
KOORDINACIJA
Vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem Iskrene čestitke ob 4. in 22. juliju
Uredništvo
Malo premočen in sam
Čeprav je bilo vreme razmeroma slabo, sem vzel smuči, oprtal nahrbtnik in jo z avtobusom mahnil v Bohinj. Skozi oblake se je kdaj pa kdaj pokazalo bledo zimsko sonce in mislil sem, da se bo vreme popravilo in bom opravil nekaj pristopov na vrhove ozirome turnih smukov.
Do Savice me že dvakrat poškropi božja rosa, nato se spet prikaže sonce. Vztrajam, težak nahrbtnik s pancerji in smučmi me tišči k tlom. Sredi gozda moram za nekaj časa pod košato smreko, ki me vsaj malo zaščiti pred neusmiljeno ploho. Še vedno sem optimist in trmoglavim naprej. Ko pridem nad gozdno mejo, se dež spremeni v sneg in v zadnji strmini pod Domom na Komni gazim že do kolen po novem južnem snegu. Premočen sem do kože in gornja obleka že malo zmrzuje. Kako rad bi stopil v toplo jedilnico, vendar vem, da bi bila s tem moja tura končana; obrnem se stran in nadaljujem.
Pri koči pod Bogatinom še enkrat premagam čisto človeško željo po toplem zavetju in skodelici vročega čaja. Tako in tako sem že do kože premočen in zakaj bi se ravno sedaj odpovedal svojemu cilju, ko sem mu že blizu.
Še vedno sneži in z višino se spreminja tudi snežna odeja. Proti Bogatinskemu sedlu rijem po dobrega pol metra pršiča. Vsak korak je naporen, kajti obleka je zmrznjena, prav tako brada in lasje, ki štrlijo izpod kape. Nahrbtnik se mi zdi vedno težji in ramena me že pošteno bolijo. Skušam misliti na kaj prijetnejšega in rinem naprej.
Po dobrih petih urah hoje sem končno na vrhu. Preobuvam čevlje in pripenjam smuči. Tresem se od mraza, a sem vesel, da je zmagala moja trma in nisem trahopetno pobegnil za peč. Tudi snežiti je neha-
lo.	In ko se s smučmi zakadim po globokem pršiču, so v hipu pozabljeni vsi napori, le zmrznjena obleka me opomni, da bom moral stopiti v toplo zavetje in verjemite mi — z velikim veseljem.
Janez
COLOR 7
COLORJEVE INFORMACIJE št. 6 (108) leto 10, junij 1981. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200	din
2.	nagrada	150	din
3.	nagrada	100	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. julija 1981. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče.
Žreb je odločil
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 67 rešitev. Javno žrebanje smo izvedli v prostorih vratarnice nove tovarne. Komisija v sestavi Rezka Tome, Janez Robas in Jože Košir je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Cirilo Korinšek, drugo nagrado 150 din prejme Nevenka Plešec, tretjo nagrado 100 din pa Cvetka Širok.
Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu številke.
Čestitamo!
Mesečna ljudska revija Prešernove družbe
Obzornik
Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 39 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal.
Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana.