St 23.
T Gorici, dne 4. junija t897.
Tečaj XXVII.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  s prilogo  „Citpi<irtti List* vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dot«  poSiljana:
vse leto.....gld. 4-<W,
pol leta.....      ,   220,
" četrt leta.....HO.
Za  tuje   dežele toliko  vcL,   kolikor je verja poštnina. Delavcem   in   ilrupim   manj   premožnim   novim   naročnikom naroiuitio   znižamo,   ako se oglase pri upravniSlvu.
„Priifric"  uhaja   vsakih li  dnij  vsak  Jrujji torek in vi-lja za relo leto SO kr.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mc-oc v obsegu l»> »tranij. Kadar je v petek praznik, iziileta li-la že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo.)
Oznanila
iu .FOSIAIICE* plačujejo se za petstopno pctit-vrsto; 8 kr,, če se listajo 1 krat, 7   ...      2   ,
6 .      .     .    a  ,
Večkrat — po pogodbi. —  Za večje črko po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu, pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi poSiljajo naj so uredništvu, naročnina in roklamncije pa upravnistvu »Soče«. — Neplačanih pisem ureduiSlvo ne sprejema.  ~-  Rokopisi so ne vračajo.
Uredništvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9.
!*dajatalj   in   odgovorni   uradnik Vinko  Levicnlk
,. Bog- In narod!««   ~
Tiska in zalaga „Gor, Tiskarna" A. Gabriiek (odgov. J. Krmpollč).
Govor prof. jfj. Spinfiča.
».Ijii-Li z!..
t dii" U. maja lf> >7
Ob volitvah samih, v vseh stadijih volitev ; vrnilo se je raznih nezakoniloslij. Na sestavljanju volilnih listin, na reklamacijah, na otokih, tia rekur/ih. iu. povabilih, kakor Iudi na volilnem činu satm-ni, bilo je na Kilni strani iie/aki>uilo-.tij, na drugi |u ua-siUtrV, oboje proti Hrvatom.
Volilni ko.ttisarji so <r'ii'ti.ili mirno ali :,<> sodelovali, varstvenim oblatim p.i je bila |i- ta naloga, <l,t so iiivaii' kršitelje zakona. (Cujle. tu,le!) Ako s«* je kilo samo zdanil na imM »Irani ie z jedtiu be.»edor odpodili so ga. Potrebno ji', da se preišče vse to. Dogodki o volitvah v Mri s.' hudo preisko-v.ili kniain. Potrebno je in nujno, tla se pogovorimo o teh stvareh in sicer leni bolj, k"r so ilalijan-iki in :ieid-ki li-li Primorskega iu tinh jedcu velikih listov tu na Dunaju ia/.liobili v svet velike veili o n Hilnili t'-inrli in nepravilnostih s .-tr.iui Hrvatov. To je nujno potrebno !u<li zato, ker so laka po-roeila doMa Iudi visoki c. kr. osrednji vladi, kakor moremo soditi tudi po predvčerajšnjem odgovor., njegove ek-iccleiuv, go-puda niini-st« r-k«ya pred-.edinka, na interpelaciji. Nujno potrebno je, da govorimo •» teh razmerah tudi f. o/.irom tu dogodke dne Hi. marci lN'.»i„ dogodki', ki so bije dati pavu la primorski vladi, da je iiaiiu^uU vojake v oktajti potv-kein.
Jaz nisem videl tega, ampak ču! sem iu i'ital, od tiai.i' str.nu iti od strani ua;di nasprotnikov, da je lega dne kakdi liltOO Hrvatov spremljalo hrvatske volilne može v smeri proti P<uvču. Spremljali so te volilu:1 može, tuda V 1'ot'ee niso Vi, ko so i"nh, da hodo vojaki eiivali v';!tiiie imu . V |'o-rci*u ji' bilo tiamrei'' že takrat vojakov. Spremljali so volilne iiiii/i1 iti v to niso h- bih opraviiVni. ampak tu<li dolini z »izirmn na (hišnike, ki so s-e vr>ili •> v.-..|i družil, vn-i;iv..L ») v,.iki ».iliU-i. r-ospoia moja. v letih 1mS.'i. in 1K«.H. o dižavno/lMir^ih volitvah, v letih l*NM. in \?l.K. o dež., hio/.lmr-.kih volitvah, islut..ko tudi o uhfin-ik-.h volihah, vsikdai* «» bili uap.i.ieni Hrvatje, o/.»n>ina i hrvatski volilni mo/.^e ti-r ho liili isti izpostavljeni i/.;uvdum. One. !<). marca, ko 5>e je vršila volitev v V. ksiriji — iu t« pripoztiava Judi i?. ujinisJerski predsednik — je hi.ro izgredov, iu sieer rte te v 1'orefu. ampak tudi v Kopra, Oprtlju tu na dru/ili kr.ijiii.
Dne 11, in \~2, mana so n-kli nekateri Italijani nekaterim Hrvaioiit -- po/jj.Mit imen.t na ohi h strani h — da ?o Hrvatje dohro iaiili dne UK maiva, »od., dne I«;, marra da se hode i^rato ž t*;:'3 jrlavami kakor s pom.iratuNio;!. |«ai'ie! t".<i't*»I lit d>sui.|
l):ie \:i. mar. a ,.' |.rv>i» .i>t .!/l-tria" • in to je vendar javiti «i-t viadajoic in l.tko .-visno viO->po.'ova.:i" slratike v l»h;. «{«*pi)dj.»*ii.ij le preid.eo !i-l ,l/l*!r:aa od K?, i.uitea in videli h„.m. k:.ki» so l ir».»ti tam Hrvatom. Ime H. .narra t. !. - iu to pi.trivije Iudi «>,:. eksi^Ienci 'r'. m:iiist<-r.-ki j.redsedmk — h:i je Marko [»avlt-ta h Vr-varov hte/ v.-arivt ra*;'orra napaden, vržen oh tli m ranjen. (K'iri na desni: »'aije! «'aij{e!), i\ namesto da hi $.1 spravi!: k zdravniku, so j;a utakuiii v zapor, v ječo.
To je kultura (fosi. dr. (innh-tii: To ze pojasiimif) nu!) »i'i->polje mi;i, o takih razmerah, ki s-a s.» t!or'odii;- 1,:!. 2 eiui pred volrtvijo, ali nimajo HrvaTe pravico in dolžnost, da spremljajo svoji- volilne moze> in kaj so storili tam V Ih.-ilimm videli pozneje, kaki veliki nasilni Čini se jim pripi-uvjo !*
Nujno polrelmo je, da i>n.iino pogovor o leh razmcrali na l^imorske.n tu li z ozimni na interpelacijo, ki >** je stavila dne ti. aprila v tej visoki zhurniet. Dovolim si, da -se ie miiiuvrode dotaknem te inh-rpciaci e po jenteh, ki sem si jih napravil z> dne il. in 7. aprda. S svoje strani kon-tatujetn jaz h) sedaj, da ta inlorpehicija ni nič družeča, mvo sredstvo, da hi se pokrila zlodejitva, storjena proži Hn-.itum za Časa volitev od strani italijanske sJrankc m res. kr. viade. {Smeh med Italijani. Tako je \ med Slovani), in da hi se pozornost odvrnila od i.-tih. {['ohvala na desni. — Oporekanje.) Tam pravijo, da pred kakimi 15 loti je vladala sto;;a. Da, dokler se Italijani pokopali s Hrvati kakor s sužnji i-.* jih tudi imenovali tako (sčavt), in doktor so le ti trpeli to. Od tistega časa da s« tira slovanska propaganda po ptnjih privatnih osebah in uradnikih.
Foliliško-slovanska propaganda sestoji v tem, da so prohuja hrvatsko in slovensko ljudstvo, italijanskim gospodom veljajo kakor ptuji agitatorji oni, ki niso Italijani, domačini pa so jim vsi Italijani, naj so že iz te ali one države.
Kar se dostaje uradnikov, navcl hi jih lahko več, od da\'karskega eksekntorja pa do namestnika, ki so agitovali, toda ne v zmislu Hrvatov in Slovencev, ampak v zuiislu
Italijanov. (I\>sl. dr. (lamhini: Le z imeni na dan!) I Videni tmJxJ4,Jiiieni.
Od tistega časa, — lako pravijo gospodje - se dodajajo napadi proti llnlija-nom o vseli volitvah ter nasilslv.i, lljivc iu vinogradi se opuslosajo vandali^ki.
Vse to, ^impodjc moji, so orožja italijanske stranke (Oporekanje s strani Italijanov. — Tako je, s strani Slovanov) in to dok.uuje najbolj okraj Volosko, kjer se se nikdar poprej niso rezale trle, nikdar ni bil kdo ranjen o volitvah iu se ni nikdar razgrajalo proti nikomur, dokler se ni ukmv-nitiila tam italijanska stranka. Haz^ra'-« se, reže trte, rani v MoVenicah, l.ovram., Ve-prineii, k.ikor Iudi na KastavM-in; v uajno-vejem č.isii, odkar se je lam ukoreniuila italijanska stranka. (1'osl. dr. (Saiubini: Saj pravite, da je t trn le Hrvatov!) I..> Hrvalov je iu od ilalijanske stranke pop ireiuh Ijmlij, ki so v najtesiieji zvezi z deželnim glavarjem thmpilcllijem in z raznimi členi dež.elmva odbora. (Ctijle! r.ii,le! na de,ni. • Opore-kanje med ll.ilij.ini. -- Po.il. dr. (iimliini: Morda Iudi z njegovo ekseelenco Daileiiijein V) liospodje pravijo v interpelaciji, da je bil v okolici poreski promet zaustavljen, da so v Vrsaru lermizovali volilne mož.i', da so v /litiidaju razkopali jedno kočijo iu pretepli kočija/a, v Sv, l.nvreiuu da vo porušili na-vsoheu spomenik. \ Kaiteliru da so /avralno napadli iu ranili iieker;a orožnika (er da so bih kaznovani le nekateri teh Ijmlij. ker ni-de i i i. >; 11 uavi^ti dejstev iz let I S1.) I <.!/'., pa uavajite deliva iz leta \s\M.\ (('.njlc! »"'aijte ! in ve.M-lost na desni) ,!../. vprašam, kdo je zaprečil promet v okoliei poreski? ;i'os!.' dr. (iamhiui: Slovanski kmetje?) Ali sle dokazali to? (l'os|. dr. (i imhiui: D.i!) Sami pravite v inlerpelariji, da sodišča iu ohlanli niso mo^le najti ničesar, zakaj jih ne imenujete vi? J.iz sem vam že bolel reči, kar hi z.i.-du/ili o tej priliki.
Kdo je teroriziral v Vrsaru volilne može? Kdo je razkosal v Zbaudaju kočijo in pretepal kočijaža ? Kdo je puruVil nadrobni spomenik v Sv. Lovrencu - Do-odka v Kaštel.rj-i pa ne omenjajte nikar, kajti isti je doscl i»cd najviše juslični! oblasti, in vi in vsakdo se lahko prepriča iz dopisov, kako pri-transki so postopale v tem slučaju varslvi-ue oblasti, po!ili~ke in tudi sodne oblasti.
Da, gospoda moja, izvolite le pogledali v spise iu videli bodcle. Nikar ne imemijle tega slučaja, kajti uprav ta je sramota za upravo v lVimnr,fei.
Pravijo nadalje, da poznani agitatorji romajo od lti>e do hUe. Mar je to zločin ? Ne pripoveduje se pa. kaj so slorili tam. »tnvoii *e daije o razmerah v Corici. O tem je ?,,' pumi! tovariš tnegorčič iu jaz moram ;e i/reci svoje obžalovanje, da se ga ni pustilo govori«! dala-,
(iospoda iiiojal Saj mi nismo krivi, da •e tako dol.M vr-,ta nasili prilo/eb. (iovorini se dalje o r.i7.ni(-r.ili v Tr-tu. Nadelam se, da bode k.lo (liti„'i govoril o f h razmerah, prosim ju gospode iz T^la. na magistratu in na tiame-tui^lvu. i\.\ bi pomislili, kako po--topajo proti Slovencem ua ulicah, v svo,ih uradih, kako v ohiin-keiu svetu; iu potem pridejo gotovo do zakl.i'ička, da Slovenci niso krivi iu tem, ampak ie postopanje ohia-it, ako je v Trstu in v okolici navdalo neko razburjenje. (Odobravanje na desni.)
Prehaja se potem zopet k Islri in pravi, da so se rezale trte. Itezale so se.
V jednem slučaju, gospo Ije moji, ki so tuli navaja tu, v .-.lučaju v Sovinjaku, izvedel sem zanesljivo. i].i so se porezale naj-slabeje trte (Veseiosl tla desni) iu sicer k- tu in tam.
(lo-poda moja! Tu nam je.Mulujii prav blizu, da so se le trte porezale od italijanske strani, ali pa, da .,« je ljudi naščuvalo v to, da bi poletu mogli valiti krivdo na Hrvate.
tiovori se tudi o iiek"iu italijanskem /.upniku v Žbandajn: to kaže zopet na abnormalni; odnosajc v Islri, kajti Žbandaj je hrvatski kraj in tam da je nastavljen italijanski župnik?
Govori se dalje o nekem strelu, ki se je baje sprožil pred čitalnico v pulju. Ne omenja se pa, tla so preti čitalnico dve ali tri ure domonstrovali proti Hrvatom in tla je prvi strel — kakor sem Cul --- pal od italijanske strani.
Kar se dostaje dogodka dno 1<>. marca — tu je nepravo naveden l."». mate -—, bi pa le prosil gospode, naj pogledajo, da je le-tu kakor spremljevalci navedenih tlOOO Hrvalov iz okraja poreskega, in poleni hočete še trditi, d.i v Islri ni Hrvatov in Slovencev? (Veseiosl in prav dobro — na desni). Kaj so storili leh 3000 mož. Pravijo, da so pretepali nekega Monfaleone, da so poškodovali nekega Cortese, ter da so zaprti pol posla-jcvoiJji orožnikov.
Tudi to se ni dokazano, kdo je prelepa! Monfjicona, toliko pa se mi zdi gotova
stvar,   da   je   isti   izzival   zbrane   može   s j ,piirchi tli croah!"
¦laz sltilim in po dogodkih v nas moram prihajali do te <:!ulnj<\ da so ga najhrže poslali tja le zato, tla bi izzival. Corlese je bil poškodovan nekoliko, a ni znano do sed.ij, kdo ga je poškodoval.
Onemu poM.ijevodji pa se ni zaprla pot. Po-,lajevodja je vzel seboj jeilneg. na*ih mož, a drugi so želeli, da bi ga izpustil. To je vse. Ako bi bili imeli slab namen, hi bili gotovo tudi kaj slorili; ko pa niso ničesar storili poslajevodji, po takem tudi niso imeli nikakega slabega namena; postajevodja je svobodno nadaljeval svojo pot.
Lep je tudi slučaj'v interpelaciji, ki se je tlogodil v okr iju koperskein; da so se namreč odpravili Irami mostu čez reko Mirno,
Da, gospoda moja, oiMranili so se res, da bi se onemogočilo lirvalskim volileem, priti ua volitev. (Oujle! ('".iijte! in  veseiosl1.
(iospotlje pravijo dalje, tla se je v So-vinja!;u onesnažil voduitik in tla se je vrglo uoli-i človeških koslij. Topa je mala, zasebna kol lina, ki je bila onesnažena, a se ne ve, o.l koga.
Torej nejaven vodnjak, in nečloveške kosti! Pravijo na dalje, da m« je v Oprlljn iu po drugih krajih odvzelo dinaiaila, samokresov, nožev za lile ibl.
.laz ne vem, dn»li se je kaj našlo, in ako se je, ne vem, v koliko so imt li lega ljudje, toda jaz bi se ne čudil, ako bi ravno v Oprlljn imeli ua*i ljudje diuatuita, kujli, i/.vzemši Poreč, niso uasi ljudje nikjer trpeli toliko, kakor lam, v poslednjih I ."i ali iO h tih. Temu so lahko priče kapelanjc, ki so bili nameščeni lam v zadnjih lo Idili za hrvatsko prebivalstvo.
Proti zaključku pravijo iulerpelaulje, cesarska vlada naj vzame na znanje In, kar
Ne, gospoda moja, ne, vlada naj ne vzame le „ua znanje", ampak preiskali naj •1< razmere na Primorskem, toilil lir. po organih v Primorski, ampak po nepristranskih ljudeh (Prav dobro!), ki bi pokazali resnico. (iospoili«1 Italijani so tako govorili v interpelaciji iu jaz sem jim odgovoril ter pravim se, naj se posije tjakaj nepristranskih ljudij, ki naj preiskujejo, kje tla je resnica. (Prav res!) Zaključuje pravile še: prebivalstvo hoče, da «e mu zagotovi '-ndočiiost. Da, vi, italijanski voditelji hočete, ua se vam zagotovi, tla Istra je bila in tla ostane italijanska. (Tako je! se strani Italijanov.) (,'ovorim vam torej iz srca. V svojem vprašanju pravile sami, tla naj se dovoli svobodno izvrševanje v.-;eh pravic Italijanom v Istri, (Sorici iu v Trstu. Jaz ne vem, katerih pravic ie nimate, povsodi ste že porabili tMi „Osar tullo*; n • preostaja vam več drugega, nego tla se vam tla pravica, da pomorile nas vseh. (Smeli med Italijani. — Posl. tir. Ver/.egnassi: To so pretiravanja, kako morete le mislili kaj tatega!), kakor jih je že bilo ubitih.
In kaj pravi minislerski predsednik v svojem odgovoru na to interpelacijo? Dotaknili se hočem le nekaterih stvari. Tu se pripozuav.i, tla se je po volitvah od strani Slovanov grdo postopalo tu pa tam in tla se je pretilo, (»ovori se, da je bito ua slov. strani večih izgredov v okraju poreskem; ni j,a naveden nobeden shtčaj, katerega bi mogli staviti na račun Hrvalov.
Rečeno je na dalje, da je bilo nekoliko izgredov tudi od nasprotne stranke, to je od slr.uii Italijanov, iu tu, gospoda moja, se navajajo dejstva, izgredi od 10. marca t. 1. v Poreču in ranjenje Marka Pavlctiča.
Povedano je tudi, tla se je prebivalstvo razorožilo. Da, gospoda moja, razorožilo se jo iu ljutMvu so se odvzela orodja; ta orodja se iudi niso se vrnila ljudstvu do sedaj, loda vzrok temu ni povedan, ni v interpelaciji, ni v odgovoru, ((ui.ornik kaže krivec.)
To gospoda moja, so orodja — omenil sem lo že preti včerajšnjem — katera nosijo seboj naši ljudje, tla režejo kruh, kakor imamo mi žepnih nožev, in ta so jim odvzeli, dočim Italijanom ni-a> odvzeli sliietov, bodal in Iudi revolverjev ter drugega stičnega »orodja*, In taka orodja tu se So vedno drže na okrajnem glavarstvu, in radi takega orodja morajo ljudje hodili po S nr daleč, v Poreč in se že kaznujejo, ker nosijo vedno seboj laka orodja, katera rabijo Iudi v svojem kmetijstvu. In povabila Hrvatom se pišejo v italijanskem jeziku. (Čujte! Čujlc! — Klic na desiii: V Abcsinijo ž njimi! — Veseiosl) Govori se nam, da naj bi gospodje od te iu ono strani skrbeli za to, da pride pomir-jenje v deželo. Mi smo vedno pripravljeni j:a pomirjonje, toda, culi sle že poprej, da italijanski poslanci niso ničesar odgovorili na tisti .Osar tullo", in da laje. našo ekzislenco v Istri. Zadovoljstvo bi moglo prili še le po tem, ako hi se slednjič odločila vlada, tla bi dala pravice Iudi llrvalom in Slovencem. (Prav dobro!)
Interpelacija je govorila o Škodah, o nasilslvih iu diw.li sličuih, in odgovor mi-uislerskega predsednika jo pritrdil lomu.
Ali najdete pa v vsej interpelaciji le, jetlen sam slučaj preti volitvami, ki bi so' mogel zapisati na račun Hrvatov in Slovencev in ki bi bil dal povodu 7,a namesčonje vojakov v okraju poreSkem? Le po volitvah so se dogodili oni trije slučaji z Monfaleonom, (lorlesejem in poslajevodjo. dru/.ega pit ho ni dogodilo ničesar,
Tudi če bi bili resnični li dogodki, nli pa so dovolj veliki za splošno razorožonje iu odlegnjenje celo iinjpotrebnejegu gospodarskega orodja?
Ta mnogoštevilna arelovanja in razo-roženja se niso izvršila v noben drug namen, nego da so s« pokrila zlodejslva italijanske stranke iu c, kr. vlade nasproti Hrvatom (Tako je!) iu da se je odvračala pozornost od leh činov. Kakor sem že omenil, Italijanov niso razorožili, tlasi hi jih bili morali r.zn-rožili že davno, ako hi se bilo postopalo pro!i njim po istem merilu kakor proti Hrvatom. (Prav dobro!)
Sedaj mi je navesti dejstev, namesto zavijanj, domnevanj i ti insiniiaeij, toliko v interpelaciji, kolikor v odgovoru na islo.
V mnogih mestih po Primorskem so pogosto dogajajo poškodovanja in o leni se ne prizanaša nili siromašnim pericam, kruš.irieam ali mlekaricam. V Malem Losinjn se je dne >2\\. avgusta vršila brez ovir h* vestmi slavnosl, lodu i/.lelu ilrvatnv so se delale ovire, V Neie/.iuu se. je demonslrovalo iu razgrajalo proti nekemu duhovniku, ko je isli tloSel iz cerkve, tako, da se je komaj resi I v svoje stanovanje. Demonslrovalo se je celo proti mirnim ljudem, ki so olvorili čitalnico. Orožniki so sli spat že ob '.». uri, in ko se jih je klicalo na pomoč, so odgovorili, tla ne gredo več, iz hiše. (('.'.ujte! fiiijlo! Veseiosl.)
lilizu Malega Losinja je c. kr. državni pravilnik žugal z revolverjem in pretiluimi besedami hrvatskim kmetom, ki so bili na delu (Posl. Horlis: Ker so mu prežali po življenju !),. ker so peli hrvatske narodne pesmi, gospod tovariš. To je bilo koncem novembra: a državni pravilnik posluje še in konlisknje pridno slovenske liste. Veliki izgredi so so vršili v poslednji čas tudi v Mosčenicah, kjer sla morala bežali občinski sv .n volilni komisar, ne da hi bila izvršila vohiev, ker sla bila napadaua. V Lovranu so vrgli naščuvauci — Italijanov ni tam — prejšnjega župana ob tla iu ga ranili, in tako se je dogodilo tudi nekemu drugemu. V Veprincu je neki ljubljenec c. kr. oblasti, tamošnji župan, žaiil tluho uika, ko je nosil Najsvetejše K bolniku, (('.ujte! Oiijto!) Tudi po družili občinah so se vršili laki napadi. V okraju poreškem je »bogati mož'* tnolovunski, Corazza. julija meseca o dveh priložnostih prelil našim ljudem z revolverjem, ker so med seboj vsklikali ,živio*, (ttujte! OJujte!) Povodom potovanja njegove ekseelenco, gosp. minislerskega predsednika po Islri, so v Kopru metali na naše ljudi paradižnike (po-inodoro), jeducga naših so tudi pretepli! V Vižinadi so odpodili naše ljudi, in sicer tudi orožniki; rekli so jim, da jih ne morejo čuvali. V Viittj:;t)ii so težko ranili Ivana Kuzmo, v Poreču so gospodje ranili naše ljudi s palicami ir. bodali, skritimi v palicah, muziknnti pa s svojimi instrumenti; fakini so metali kamenje nanje. A orožniki so jih podili 500 korakov od 'mesta in neki orožnik je vrhu lege. večkrat razžalil nekega duhovnika. — (fiujto! fi.ijte!) zaradi tega, ker je do hrvatskih vernikov spregovoril par hrvatskih besed. Mm al je zaprosili azislencijo orožnikov, da je mogel priti iz vasi. (Čujte! Cujlc!) Tako so v Sušnjevici povodom volitev naščuvane osebe polomile okna in vrata la-uiošnjemu župniku (Čujte! Uujle!); v Hoču so tepli nekatere naše IjiuU in so ves dan nadlegovali župnika. (Oujlc! Čujte!) Ko se je priložil pred okrajnim glavarjem, ali prav za prav naiiiesliiišlvcnim svetnikom kakor volilnim komisarjem, mu je rekel ta poslednji: Tožilo ua sodišču ratli žaljenja na časli. (Čujte! Čujte!) On pa ve dobro, kako izgledajo pri nas sodišča, zlasti porotna, sodišča. Dne 20. marca je bilo izgredov v Poreču — katere pripoznava tudi njegova ekscelenca, gosp. minislerski predsednik; dne tO. sta bila v Vižinadi napadena Ivan Markovic in Ivan Ferencc, ko sla došla k sv. maši; lam je cerkev in župnišče. Nekoliko dijakov realke v Trstu je streljalo na množico o času volitev. (Poslanec Horlis oporeka1. Prosim, isli so bili tudi že obsojeni (Veseiosl), zoveta se Zananloni iu Zucolin. (Čujte! ČujleJ) V Poreču je bil dne 14. močno ranjen Marko Pavleti«*, «lno .*?. avgusta m. I. jo bil umorjen mladi Oslroman (Čiijle! Čujte!), islo tako je bil umorjen o volitvah v Trstu mladi Gašpa-rovič. (Čitjte! ČujLe! -- Klic: To je laž!) To je dejstvo! In v nedeljo, dne 9. t. m., ob 10 V, uri zvečer, ni bil sicer umorjen' mladi
Sosič m Opčinnb, ker jo klicni? .Živlo nnft presvetli cesar, živela Avstrijo«, pač pa prehoden /. bodalom od orožniku, ki bo kovo Surdogmi. (Čujlc! Čiijle! - Znaki y.nnlkmija mod Italijani). Tega no prinašajo vaši listi, toda to prinašajo drugi listi, in mi občniImn, knr so dogaja tam.
Taki orožniki, ki nill nn poznajo jeziku ljudstvu, so pošiljajo tjakaj, In ti kličojo Ijudslni, kakor so je zgodilo v lom bIuCoJii, <lu naj ne kriče, ljudje pn monijo, do vsaj lo morejo vsklikali: živio nnS cesar, živela Avstrija! Polom je prišel njega očo blizu, in zatem drugi. Orožniki so zvezali možu, so ga potili mi lin in, ko jo bil žo zvozim nn lleh, je bil prehoden, (Živahni vskliki ogorčenj«.) In radi navedenih dnjstov: rnznrožcnju Slovencev in mnogoštevilna nrolovnnjii. Oni ilrugi pa Italijani, nosijo lahko fto nadalje orožje in jo rabijo proti nam.
Govorili bi mi bilo ao o učiteljišču v Kopru. Toda lo prepiifteiim drugemu govorniku, Povedali mi jo lo, da vzlrajnm pri lom povsem, kar som rekel v Interpolaciji od dne '.). m, in„ Ur da Jo vso res, kar som rekel v loj inlnrpelaelji, (oliko oKlrum na novince v Kopru, kolikor onirom nu napiuh) nn lainosnjo dijake, Omenili hočem le, da se n strani vlado - kakor jo razvidno Iz odgovora —, uko gro za napailo Italijanov na Hrvate, ti Italijani smatrajo le za „poba-liile«, „lrilovraUio tlečnko" iu »pretepače*; jaz pa vem, da so se na teh domonslraeijiih udeleževali Iudi gospotljo tili kakor gospodje preoblečeni možj«\ n. pr. čevljarski mojster Deeorli in neki brivec, In fto no gre drugače, polom pravijo, ako jo govor o napadih na Hrvate, da v (um pogledu uvedena poizvedovanja bo ostala brez vspeha tlo sedaj. (Čujle! Čujte t) Ako se »oče imeli vspoha, pa ni vspoha. (Odobravanje.)
Jaz sem že navajen na to nesem od TiuilVeovo dobo suni'in odkar bo se v okolici piranski dogodili i.apadi nu hrvatske poslance dne 10. junuvarju 181M1. Tam so rekli n. pr., da so napadli „signori*; V odgovoru pa je bilo rečeno zopet, da so bili to poulični pobalini, da pa so nepoznani. (Smeli,) To so torej vedeli, da so bili ponličnjaki.
Št. nečesa ne smem opustiti, da ne bi omenjal, da-si bi rad obširneje govoril o tem. Pravijo, da so se šolskim oblastim poverila nadaljna poizvedovanja glede odno-šajev na učiteljišču. Jaz moram, gospoda moja, konstutovati z veseljem, da, ko je bil jedenkral tekom leta napaden gimnazijami prof. Matejčič, sta mu vodja in vse učiteljsko osebje izrekla svoje sožalje. Ali kakor se postopa na učiteljišču, to je v resnici že preveč. Popred so hoteli potajevuti, in sedaj ravnatelj sploh ne dela druzega, nego da zopet potajuje.
V preiskavi, ki jo je vodil proti slovanskim dijakom, je rekel vedno: to no spada sem, tega se ne vsprojme v zapisnik. (Cujle! Čujte!) Med tem pa so odtegnili štipendije slovanskim dijakom, ker niso več boleli trpeti napadov (ČuJ.'! Čujle!) in italijanski dijaki lahko še naprej vsklikajo Bščavi" svojim tovarišem itt — uživajo Štipendije.
Sedaj hočem hiteti k zaključku. Nujno je, da se preiščejo ti odnošajt tudi ozirom na protestne izjave raznih municipijev v Istri, Trstu in v Gorici. Ti protestujejo — ob vsem tem, kar sem povedal — proti barbarstvu Slovanov. (Smeh.) To je vendar najviša hi-pokrizija (zavijanje, hinavstvo), kvintesenca psevdoliberalizma, in o tem se sklicujejo na rimsko iu italijansko kulturo. Jaz imam bolje mnenje o jedni in drugi (Prav dobro!), kakor da bi se morali trpeli taki odnošaji. V teh protestnih izjavah se opirajo — kakor kuže n. pr. municipij v Izoli — tudi na to, da so oni jedini poklicani za gospodstvo v Istri. (Čujte! Čujte!)
Oni menijo, da le oni morajo gospodovati, mi pa menimo, da smo tudi mi državljani in da imamo svoje pravice. Nujno potrebno je, da se preiščejo odnošaji tudi ozirom na okraj Volosko, kjer se sosebno v zadnjih petih letih, odkar gospoduje tam okrajni glavar Fabiani, šikanujejo slovanske občine, proganjajo slovanski učitelji in duhovniki in se širijo med prebivalstvom nemorala in nevera, korupcija sploh. In na tem sodelujejo ravno ta Fabiani ali njega podrejenci. (Čujle! Čujte! na desni.)
Nujno potrebno jo, da se preiščejo odnošaji tudi ozirom na oni dve interpelaciji, katere so uložili gospodje dne 9. t. m. Tam obdolžujejo »kolovodje*, to je slovansko stranko v Gorici in na Primorskem — de-nimcijncij.
Gospoda moja! Jaz ne poznam družili listov — in jaz čilam v mnogih jezikih —, ki bi tako denunciruli dan za dnem, kakor ravno italijanski. Brez leg:, ne bi mogli niti isli živeti. Vzemite kaleri list hočete, »Cor-rieredi Gorizia*, .Piccolo«, „V Islria", „Gio-vind Pensiero", lo ali ono številko, nijedno Je ni brez dentiucijiicije. Vem tudi iz   laslne
skuSnje, kako denuncirajo nstmeno in pismeno visoko postavljeni gospodje, ugledni pristaši italijanske stranke. Iu sama druga interpelacija od dne 9. t. m, ni druzega, nego de-nunčijacija proti dvema Slovencema.
: Nujno potrebno je, da se^ preiščejo odnošaji tudi ozirom na notico, ki je bila v »Piccotu della Sera* od 0. maja, katero je prinesla potem tudi ,Reichswehr*. Tam je rečeno (čila):
»Dopo il diseorso deli' Dre. Gregorcich, il conte Badeni disse ad un deputato ita-liano: Dal momento che voi svete abbando-nalo me, aneh' io sibbandonero voi l*
V trenolku, ko vi zapustite mene, tudi jaz znpustim vas.
Te besede, pravi »Piccolo", so vzbudila med opozicijonalnimi poslanci živo ne-voljo proti ministerskenm predsedniku. To isto bi mi lahko rekli z veliko veCo pravico. Kajti te besede, ako so sploh resnične, kakor mdi odgovori na interpelacije, pravijo, prav za pn v potrjajo mnogokaj glede bližnje-mi--nolosti, bodočnost ostaja odprta.
Zaključujem. Italijani, gospoda moja, pristaši italijanske stranke so postali v zadnjih letih jako preširni, zlasti proti Hrvatom in Slovencem. Oni se ne bore — kakor je že enkrat rekel neki list — za svoja prava, ampak ao bore za to, rta Hrvatje in Slovenci ne dobe nikakih pravic. (Tuko je! na desni.)
Do take preobjeklivnosti so dodi po postopanju c. kr. vlade, na jedni strani proti Hrvntom in Slovencem, na drugi proti Srbom. Došli so do tako prevzetnosti po zistemu, ki že leta in leta gospoduje v Primorski. Nemiri, izgredi, krSenja zakonov, nasilstva, ranjenja, ubojstva sama, so le posledice tega zislemn. (Tuko je!) Na meseca in leta osi-ročeni otroci, žene udove, po svojih sinovih plakajoče matere, prelita kri Musdoviea, Ul-čnika, Pavletiča, Ostromana, Gasparoviča in družili, niso druzega, nego žrtve tega zisterna, kateri je razmerno podoben le onemu, ki je nekoliko časa vladal v Bolgarski pod Stam-hulovenu (Dobro! Dobrot)
Da stori konec temu zistemu, gospodje moji, temu zistemu, ki ni dostojen sedanje srednje evropske civilizovnne države, to je dolžnost vsake vlade prevzvisenega monarha našega in temu zistemu se stori konec le s lom. da se tudi Hrvatom in Slovencem pri-poznajo človeška in v državnih temeljnih zakonih zajamčena prava! (Prav dobro!)
Vse one, ki ljubijo resnico, in ki imajo načelo: Jednako pravo vsem narodom monarhije! — prosim, da bi glasovali za nujnost našega predloga. (Živahna polivala in ploskanje na desni j govorniku čestitajo).
DOPISI.
V Cerknem, 26, mnja. — Precej časa že se je govorilo, do prirede mokrači*) shod v Cerknem, a tega nismo verjeli, ker bi jih moral že izid državnozborskih volitev zadostno poderčiti, da socijalna demokracija nima nikakih tal na Cerkljanskem. Prepričali smo se pa, da imajo ti ljudje precej trde butice in da hočejo z glavo skozi zid, kajti od nekaterih toliko zaželjeni shod napovedal se je 9. t. m. in imel bi se vršiti popoldne ob 2. uri v prostorih g. Petra Jurmana. Prišlo je izvanredno veliko ljudi ne samo iz Cerkna ampak tudi iz vasij. Iz Idrije in Otaliža pripeljali so se okrog %3 ure popoldne mokrači na G vozen bilo jih okrog 80, mej njimi tudi sodrug Kristan iz Ljubljane. — Vse je željno pričakovalo začetka, ter se je v dvorano nallačilo vse polno ljudi. Nekoliko pred 3. uro pride v že od Idrijskih mo-kračev pripravljen prostor tudi Kristan in na • tihem poduči sklicatelja — figuranta. Ta ustane in hotel je nekaj povedati, potem je pa le prečital dopis slavn. c. kr. okrajnega glavarstva Tolminskega, s kojim se je shod dovolil. Od bral je tudi 20 rediteljev (?) ter že naprej obljubil, da se bode vsakega, kdor ne bode poslušen, kar ven neslo. Nekateri pošteni Cerkljani so se temu žuganju prav poredno posmejali.
Iineii so tudi že vse dogovorjeno in brez ¦volitve izbral se je predsednikom Turk iz Jarije, ki jo takoj razvil program shoda ter dal besedo Kristanu, kateri je pričel takoj govorili. Pretrgal mu je ta govor klic iz sto in sto grl, da se morata voliti najprej predsednik in tpjnik shoda in še-le potem se bode zborovalo. Na to zaori po dvorani: naš predsednik je preč. g. dekan in ne Turk, in več kakor 4 petin v dvorani navzočih ljudi je temu pritrdilo, ker so vsi vzdignili roke. Glasovalo se je tudi za Turka, a tu so vzdignili roke samo idrijski mokrači in bore malo Cerkljanov (mogoče, da se niso upali razvili mesto črne rdečo zastavo). Glasovalo se je tako večkrat in mokrači so imeli tako drzno čelo, da so le trdili, da ima Turk večino, akoravno so morali biti prepričani, da so v zdalni manjšini.
Ko je pa Kristan uvidel. da so Cerkljani ne davno od mokraCcv terorizovani in z upiljem vgnani v kozji rog nasvetoval je sklicatelju, naj shod razpusti. Važno je tudi to, da so došlega g. komisarja iz Tolmina takoj, ko je prišel, nalagali, da je predsednik že izvoljen.
Žal je bilo nam, da se ni shod vršil, ker so se nekateri gospodje prav dobro pripravili, da bi pobili krive nauke Kristanove. — Da bi imeli pa vsaj nekoliko vžitka od tega shoda, pričel se je privaten razgovor s
•) .Mokroti' so na Cerkljanskem socijalni demo-kratje. Urud.
Kristanom, o katerem smo se prepričali, da zna le prav dobro otrobe vezati in da mu gredo na limenice le nevedni ubogi delavci — večinoma pa taki, kateri bi brez dela radi živeli prav dobro.
Pričakovali smo pri skodu nekaj naših mokraškili voditeljev, a ti se niso upali na dan, akoravno so bili skrivni agitatorji. Upali so, da nas dobe nepripravljene, a varali so se. — Drugi naskok — za bodoče občinske volitve, se je zopet izjalovil. — O uboga Petra!
Iz privatnega pogovara moram pa vendar še to omeniti: Idrijskega rudarja se je vprašalo, kaj se imajo spodtikati nad delovanjem našega državnega poslanca veleč. g. dr. Gregorčiča, kateri se j<j že toliko potegoval za zboljšanje bednega stanja idrijskih rudarjev. __—Ker ni nmgel tega ugovarjati, I je le omenil, da ima črno dolgo suknjo!
Popoldne se je pripeljal na kolesu tudi idrijski župan s svojima starešinoma — da so bili prisotni gorostastnemu porazu. Gospod župan sme biti prav ponosen na take starešine - kateri se je tako surovo vedel, da se je našim trdim hribovcem studilo. En star mož je vprašal, če je ludižupan idrijski prišel z mokrači, — in ko ga je zagledal — rekel je na glas: Kaj se hoče mladost je norost.
Omeniti še moram, da je velika čuda, da ni prišlo do kakih neljubih dejanj, ker so celo ženske se glasile: „če možki ne spode teh mokračev jih pa me nakurimo.
Odpeljali so se potem idrijski mokrači prav preparjeni in nekateri možje so se precej trudili, da je izostala že pripravljena »kacen-mnsik.
Toliko, da zveste, g. urednik, kako si jih dajemo. Povsod le boj — za prazne osebnosti. — Pa »iič ne de: Vihar čisti zrak!
Mi pa ustanemo, kakor smo bili.
Bog in naroda                                 K.   .
Iz Ljubljane, mesena maja. (Izv. dop.)
—  Po glavnem trgu ljubljanskega mosta polagajo te dni delavci kabelj za električno razsvetljavo, akcijonarji ljubljanske plinarne pa delajo pri lukajsni nemšknlarsko - nemški stranki reklamo za — »Aurove svetilke" in slaboslavno svojo — plinovo luč! Kdo bi jim zameril!...
Kakor zanemarjeno zemljišče izgledala je Ljubljana pred petnajstimi leti: Vso je bilo samo sebi prepuščeno; nikjer nič skrbi za blagostanje meščanov, nikjer nič delavnosti in zmožnosti za razvilek in napredek glavnega mesta kranjske dežele! Tuki so bili žarki gospodarskega solnca nemškutarsko-nemške stranke kranjske in osobito ljubljanske pred petnajstimi leti. Samo političnega ro-goviljenja zrelostno spričevalo se je tej stranki lahko izdalo, o kaki drugi zrelosti pa nobeno. Vidno znamenje nemškutarske svoje predrznosti si je zapustila stranka na uličnih in hišnih — nemškoslovenskih napisih in tablah, ki rjave še zdaj na nekaterih zidovih. — Hvala Bogu! — tudi teh kmalu  ne bo!.. .
Leta 1882. — pred petnajstimi leti torej,
—  so morali zapustiti in se umakniti nem-škntarski občinski gospodarji s stare mestne citadele in izročiti ključe, oblast in čast občinske uprave in zastopa slovenskim narodnim možem t Kakšna breme to!...
Tedaj pa je jela razcvitati se naša Ljubljana ! — Narodni, slovenski župan in mestni zastop so se resno lotili dela, da pripomorejo Ljubljani do ugleda na zunaj in napredka in lejšega lica na znotraj. Pričela so se graditi potrebna javna občinska poslopja, šole, klavnica, bolnica, ce.cte,; drevoredi, polagali tro-lour, lepšati mesto na vseh koncih in krajih, ustanovila se je toli potrebna mestna hranilnica, napravil toli važni in potrebni vodovod, uredilo se je mesto kar moč moderno, pričela izpeljavati kanalizacija, in tako dalje. Tujec, ki je stopil pc letu 1883. v Ljubljano, je takoj spoznal, da imajo upravo meslne občine sposobni možje v rokah! In tako se je nadaljevalo — počasu seveda —, do potresne katastrofe. O nadaljnem napredku Ljubljane po potresu — drugo pot. Nemšku-tarsko-nemška stranka pa je izza plota svoje sramote in politične pasivnosti v jezi ceptala in cepta še zdaj, in ometavala ljubljanske Slovence z blatom, kar je trajalo do letošnjih dopolnilnih obč. volitev, v katerih je postavila kandidate, pa ž njimi tako slavno — propala.
Domače in razne novice.
Bolezen prevzv.   knezo - nadškofa.
- V nedeijo je došel k prevzvišenemu sloveči profesor dr. baron Kraft - Ebing z Dunaja. Zbrani zdravniki so popolnoma odobrili dosedanje zdravljenje, ter izdali naslednje zdravniško spričevalo: Njega prevzvišenost knezo-nadškof dr. Alojzij Zorn boleha že dva meseca na melanholiji, ki je v provzro-čilni zvezi z nevropatično konstitucijo in razburjenjem duha. Pri zdravniškem opazovanju nismo našli nikacega znamenja, ki bi se moglo neugodno tolmačiti. Pričakovati je tedaj, da bolezen, ki traja navadno 4 do 6 mesecev, v prihodnjih mesecih popolnoma poneha, ter da prevzvišeni zopet vzame svoja opravila. Da 3e to doseže, je poleg zdravniške pomoči sosebno strogo pazili  na to,
da se odstrani vse kar razburja duha. Ker | na takega bolnika vpliva vsak vnanji ulis, je neobhodno potrebno, da bolnik ne pride v nobeno- dotiko s svetom, ter ga smejo obiskovali le njegovi najzaupniši prijatelji, zdravniki in slrežeče mu osebe.
V Gorici, dne 30. maja 1897.
* >Dr. baron Kraft-Ebiug, e. kr. dvomi svetovalec in univerz, profesor dr. vit. BIe\veis - Trsteniški dr. Andrej Lisjak.
Osebne vesti. — Stolni vikanj, veleč, g. Andrej Pavlica v Gorici, je dovršil na dunajskem vseučilišču zadnji strogi izpit ali rigoroz. Častitamc rodoljubnemu duhovnika !
Slovence, novonnišnik  v Ameriki.
—  Doznajemo, da e. g. Andrej S mre kar, naš rojak iz Kneze pri Tolminu, bo služil dne 6. t. m. novo mašo v Towru v Minnesoli v Ameriki. Čestitamo!
Odlikovanje. — Višji oskrbnik c. kr. poštnega m brzojavnega uradar~v~G6riči g. Peter A u g s c h e 11 e r je bil odlikovan /. zlatim zaslužnim križcem s krono. V nedeljo je bil odlikovanee slavnostno »križan* v navzočnosti vsega i.mdnega osebja. Glavni nagovor je imel ravnatelj g. P o k o r n y iz Trsta. Gospod Angseheller službuje že 1-2. lete., ali zdi se, tla nič ka' ne mara iti v pokoj in pu«titi tako «Io povišanja kakemu drugemu uradniku, ki morda že dolgo željno na to čaka. Mi bi g. A, iz srca privoščili zasluženo pokojnino.
»Adam ZamctM" — furlanski župnik in poslanec, je izjavil v »Kco", da je ou najprej katoličan, potem Fti r! an in naposled Avstrijec. — Lahonski listi se mu rngajo, češ, da nima srčnosti tudi javno pokazati svoje prave barve. .Corriere" ga je prav pošteno okracal. — Prav dobro ga je okrcal tudi »P. L.", ki «a je imenovai »nl-tranarodnjaka" po vzgledu ostalih frama-sonsko-liheraluih poslancev laškega kluba. Ubogi Adam, v kake žagale je zalrzel! Hud bi ostal .tizoren' katoličan in tiral dalje framasnnsko-liberalno politiko!
Kiivnopvavuost na magistratu! --Ker je nadzornik mestnega tržišču svojevoljno odstranil iz trga služabnika gg. Birsa in Slaflerja ter mu prepovedal uliod na trg za nedoločen čas radi tega, ker je Slovence in baje pripravljal zaslužek le Slovenkam — • sta se gospodarja pritožila na magistrat proti takemu postopanju in sicer v slovenskem jeziku. Mestni magistrat je reč rešil — v italijanščini. To je tudi prinos k rav-nopravnosti na mestnem magistratu!
Kako se temu pravi? — V sredo je bila pri tnkajšuem c. kr. okrožnem sodišču razprava pridi g. R. V e r v o g i in odgovornemu uredniku »Kco iN Utonile1*, Dante Grossi-ju, obdolženima volilne korupcije. Državno pravduislvo luži namreč g. Vervcgo, da je hotel kupili s pclakoiu Grossijev glas za državnozborskega' kandidata Btijallija. Razprava je dognala, da Vervega ni imel nikakor namena podkupili Grossija, marveč mu je dal petuk kot plačilo za raznajanje volilnih oklicov in za agitacijo. Oba zatoženca sta bila oproščena, g. Vervcgo je zagovarjal odvetnik dr. Frapporti, odgovornega urednika katoliškega lista, kakor se sam naziva „Eeo*, pa dr. Graziadio Luzzatto. Najbolj zanimivo je to, kako je prišlo do tožbe. Grossi je pisal namreč list g. Vervegi ter ga izročil znanemu pokopališčnemu čuvaju On-garu, naj ga naslovniku ali osebno izroči ali pa odda na pošto. Ongaro pa je vročil oni zapečateni list drugemu podžupanu KUt'-iierju, od koder je prišel po policiji v roko državnega pravdništva. Kako se temu pravi?
—   Pri obravnavi je bilo navzočih mnogo zidov in laških volilnih agitatorjev.
Kako so  »korajžni" in — nljudnl.
—  Naši goriški Jahoni nimajo »korajže", da bi povedali v obraz to, kar čutijo v svojem srcu. temveč storijo to na način, kjer se jim ne more stopiti na prste. Imajo sicer na razpolago »revo! versko žumalisliko" in jo tudi uporabljajo, doloma brezobzirno, vendar jim to ne zadostuje, nego se zaletavajo v predale časopisov onkraj meje, namreč v Videm, kjer je njihovo središče in „Putria del Fiuli" kot glavno glasilo primorske irre-dente. Torej, česar se ne upajo izbruhali v Gorici ali v Trstu, storijo v časnikih iz Italije, ki se mnogo čiiajo r.a Primorskem — seve največ v italijanskih krogih. V svoji številki z dne 29. maja je prinesla „Putria del Friuli" strupen dopisič proti g. G. Ferd. ! Resborgu, radi tega, ker je, kot nepristranski j mož, prevzel glavne zastopstvo zaloge vsega kolonijalnega blaga za Goriško in Gradiško z upanjem, da s tem ustreže vsem slovenskim trgovcem in pravičnim Lahom v Fttrlanrji, kateri so mu obljubili svoje odjemanje. V tem Časopisu ga prav nesramno napadajo in mu grozijo, da ga bodo bojkotovali. Naši veljaki po - deželi so deloma., že dobili in še dobe okro mce, katere jim povedo, kam imajo pošiljati ljudstvo po potrebne reči, koje so doslej pogrešali iz takih virov, iz katerih jih dobi g. Resbcrg. Opozarjamo na oglas g. Resberga.
»II Corriere'' in slovenski obtoženci.
—   Nekdo nu piše: Gospod urednik! Prav hvaložni Vam moramo biti za moško-odločno besedo, s katero ste zavrnili v zadnji številki židovsko-Iaško časopisje naše dežele radi slovenskih porotnikov. Kot odgovor wa take napade je bila res umestna beseda: »Lopovščina", pod katerim naslovom ste odgovorili predrznim pisačem. Dovolite, da opozorim tudi jaz na neko okoliščino, v kolikor se dostuja kakovosti zločinov slovenskih obtožencev in onih z laške strani. Ker so se ti časopisi pobahali, da je bilo pred porotniki največ slovenskih obtožencev, dobro je, da se tudi izve, da večinoma, ako Slovence pride pred sodišče in se izvzamejo redki slučaji, je Slovenec obložen radi pretepa, zopersla vljanja, in tu pa tam tudi uboja v pretepu itd., torej vedno skoraj le radi činov, ki so sicer žalostno dejstvo, a ne taki, kot so n. pr. oni, radi kojih so toženi navadno Lahi, to je radi za vratnih
napadov, nosilovanja nedolžnih otrok, nemoralno moško spolcnje, tatvine Ud. Ti zločini so gutovo si-aiiiolucji, nego li tuki, radi kojih so se morali zagovarjati večinoma Slo-vvuci. Toliko v odgovor »Corricru" tudi na to stran.
AH res Slovenec? — V »Corricru" od sobote smo čitali, da so našli na vratih cerkve sv. Ivana v Gorici tale napis: »Živio slo venski, m ... per gli i ta lian i I" — Ako je. bil napis res tak, tedaj ga gotovo ni.nap isal Slovenec marveč kak Lahonček; saj ni mogoče, da bi Slovenec pisal »zivio slovenski*, nasproti pa pravilno napisal slovniški členek ,gli" pred »italiani*.
Že vzdihujejo I V »Corrieru" je bridko zdihoval m-ki dopisnik iz Koni' a, ker so v Kojskcm zapodili neke fu lanske bra-njevke, ki so ilošle v Kojsko prodajat one slaboznanc furlanske »buzzolai". — Kaj šele bof!
»SMitinella* Iu Sv. «©ra.-—Goriško »budalo* je zopet znašlo nov napad na italijansko narodnost — in to na .Sveti Gori. Tri spominske plošče, ki so jih v spomin svojega romanja vzidali na pročelje stopnic tržaški pevski društvi „Adrija" in »Slava" ter »Delavsko podporno društvo", so kakor trdi .Scutincllu*, »on novcllo insulto alla no-stra italianila". Kaj je žaljivega na teh ploščah 'i kaj nekrščanskega 'i Preberite napise in odgovorite modrijani pri »Sentiuelli". Ob mnogobrojnih italijanskih spominkih v cerkvi in nagrobnih kamenih na pokopališču se Še nikdar Slovenci niso spodlikali, dasi je Sv. Gora na slovenskih tleh. Slovenci predobro vedo, ti«, je Marija mati vseli, Slovencev in Italijanov. Vi pa iščete žaljenj! Pobožnih Marijinih čestilcev laških pa tudi ves vaš vik iu krik ne odvrne od svelogorskega svetišča, saj vedo, da bodo posluženi v njih jeziku. Ljudi duha .Senlinelleinoga" pa Sv. Gora nikdar ne bode pogrešala, najmanj pa na sv. Mihaela dan. »Avele capilo"! -- „P. L."
L:i eanzonctta odiosa. — „La Sen-linella" in bralec .Corriere" sta strašansko razkačena na nedolžno slovensko pesmico »Le pustite* in srčno želita, da bi jo zaplenilo državno pravdnišlvo. Ker jih je g. Mose delil tudi v svoji prodajalnici, so ga ovadili celo redarstvu in mu gro::e, da se bo moral zagovarjati radi § 21. tisk zakona, češ, da je delil p r e p o v e d a n o (!) tiskovino! — Seve, .Lnssi! pur clie i cauli" ecc. jim ni prepovedana, ker je naperjena proti primorskim Slovanom sploh. Ta pesem je začasno jezila tudi nas, sedaj pa ne več, kajti naša slovenska je poslala dober zdravnik za naše živce. Kar ste sejali — lo žanjete!
»BiteHlo della peste hiihlmiiie* hIo-vetiicji". — V imenovanj številki v »Ptitria tlet Friuli* je vsporedno napadla zopol g. Jurija Mosc-ta in ga imenovala »bacili« della peste bubbonica slovcnica* (črv slovenske kužne bolezni) m sicer le radi tega, ker mu zavidajo, da ga podpirajo Slovenci. %\\ jim je namreč, da so Slovenci tako trmasti in letajo k njemu puščati svoje groše namesto k njegovim tekmovalcem iz laškega tnborja, kateri se dobrikajo Slovencem v obraz, zadej pa jih izsmehavajo in žalijo. Takšni napadi na ljudi, koje podpirajo Slovenci, naj bodo poslednjim navodilo, kam jim je zahajali po potrebno blago.
NI Irrcdcntc J — 2. t. m. je petnajstletnica smrti glasovitega Garibaldija. Goriška »Sentinella" je napisala ob lej priliki nekoliko prav vročih besed. Državni pravd-nifc Vidulich ni našel v nijh nič nedovoljenega, — Za nas je to tudi prav, le zapomnimo si!
»Svojim k svojim''. — Zadnji »P. L." se je tudi prav pošteno potegnil za to krasno geslo. Med drugim pravi;
»Zato pa opozarjamo vse Slovence in prav posebno okoličane, da naj hodijo kupovat k tistim trgovcem, katere jim priporočajo slovenski časniki!!
V boleznih kličite slovenske zdravnike t! Zares nečuveno je, da se v slovenski okolici tolikokrat kliče poznanega zida, zdravnika v Raštelu.
Katoliški kristijani, Slovenci, pustite vendar enkrat žide zdravnike in advokate, pa tudi ljudi, kateri žide podpirajo in ž njimi sočustvujejo*
Ob priliki potrebnih pravd, ke-dar se niste mogli poravnati se stranko prijateljski, kar bi bilo najpametneje, pojte k slovenskim odvetnikom, ne pa k ultralaškim odvetnikom ali celo zidom! Z edno besedo: ^Podpirajte najprej in pred drugimi svoje ljudi, podpirajte Slovake na celi črti!!!
Opozarjamo Slovenec, da pazijo, kje kupujejo potrebno blago ter naj se ne pustijo zaslepiti, ako jim laški trgovec ponudi blago za nekaj krajcerjev ceneje, kajti to stori le v njih škodo. Zvedeli smo namreč, da je neki voznik iz Tolmina bi! najprej pri Slovencu in si gledal otrobi, turšico itd. Po-prašal po ceni in šel k laškemu trgovcu. Poslednji mu je dal ceneje in pri njem u je kupil. Blago je pripeljal na dom, zvagal in opazil, da je manjkalo pri vsakem žakljn otrobov in turšice po eden in pol kilogramov in pri soli celo dva in pol kilograma, in sploh blago je bilo spodaj slabše kakor na vrhu žaklja. Iz tega je razvidno, da so ogoljufani le oni, kateri kupujejo b!ago pod ceno. Pozor torej in kupujte le pri onih, katere priporočajo naši časopisi! — V Gorici so cene itak že tako nizke za vse blago, da ne morejo biti niže.
Naši »zavedni" Vipavci. — Z ozirom na našo vest v zadnji »S.* nam je sporočil g. Anton BerbuC v Sv. Križu, da plahta na vozu, na kateri se je nalagalo blago pri trgovcu Pauletigu, je sicer njegova, toda posodil jo je g. Francu Lo-karju v Lokavcu. - Zdaj je na g. L. vrsta, da se opraviči pred žaljenim slovenskim svetom.
O ti »zsivednl" Slovenci t — Gosp. J. G o I j a na Grahovem je naložil voz blaga pri — Vcnu ti ju!!!!!
Rodoljubi, kaj vendar delate? — V
Gorici imamo hud boj z nestrpnimi nasprotniki, katere hučeino spokorili z geslo n : Svoji k svojim! — Toda še vedno opazujemo, da veliko naših Ijudij zahaja k našim največjim sovražnikom; zlasti ženske iz nekaterih krajev polnijo lahousko Šlaeune! — Rodoljubi na deželi, kaj vendar delate 'i Zakaj ne podučite svojih Ijudij?! Nadelo, ne le —prazne besede!
Kako postopajo s Slovenkami! — Na vestico pod tem naslovom v zadnji številki, nas prosi g. Del Piero, trgovec v Gosposki ulici naj izjavimo, da se ista ne do-staja njegove osebe, oziroma njegove soproge. —• Prosim našega poročevalca, naj nam stvar pojasni.
Enaka mera Slovencu, kakor Italijanu. — Ko je gosp. Budin proli listu »Corriere di Gorizia* in Židinji Luzzatto vložil slovensko obtožnico zavrnila jo je ta, češr da kot Italijanka ni dolžna sprejeli slovenske obtožnice.
Okrožno sodišče je to tudi koj sprevidelo, ter brez vsakega obotavljanja vročilo Židinji obtožnico obtožitelju Slovenca v italijanskem prevodu.
Ko sla pa te dni dva kmeta, ki ne poznata niti besediee italijanske zavrnila italijansko obtožnico, zahtevajoča jo v slovenskem jeziku, ju jo preiskovalni sodnik zavrnil, češ, da to ne gre.
' Biibjeverstvo, —- Cisti nauki naše sv. vere se neke vrste žensk ne primejo, pač pa kake norosti in ~ babjeverstvo. Tuk6jc bila tiskana zadnji čas v naši tiskarni neka bro-šurica, ki oznanja v uvodu naravnost praz-noverstvo in očitne neumnosti. Neka ženska je oskrbela ta ponatis (prej je bila tiskana pri Dolencu v Trstu), Po tem uvodu bi napravil največji greh tak človek, ki bi daljo ne razširjal le knjižico, katera obvaruje nosilca vsega zlega, bolezni itd. — Svarimo svoje čitatelje pred to prnznoverno brošurico, — Dostavljamo, da tisek je oskrbela naša tiskarna le v dobri veri vodje. Gospodar, ki se ne vlika v tiskarske reči, ni nič vedelo tem.
Novačenje r Solkanu. — Lahonski listi so z gotovostjo pričakovali, da 31. maja se pripeti v Solkanu vsaj kak mal nered, o katerem bi pisali potem na dolgo in široko. Toda sami so morali potrdili, dn se je dovršilo v najlepšem redu, izvzemši slučaj, da neki noviičenec je bil det pod ključ za 4 dni vsled .prcmalcga spoštovanja do komisije". Pozabili pa so povedati, da oni novačenec je rojen v Trstu iu Lah po vzgoji in mišljenju. Kdor je napravil nekaj nedopustnega, je bil torej edino ljubljenec lahonskih listov. Naši mladeniči so so uzorno vedli, da so imponovali komisiji. Nad vhodom v dvorano, kjer se je vršilo novačenje, sta plapolali dve 'mogočni trobujnici poleg cesarske zastave.
Poklicanih je bilo okoli 17(»; v dobrih dveh urah je bilo vse dovršeno. Potrdili so jih 19.
Iz Gorice nam pišejo: Pozor gospoda. Prosimo gospode župnike iu gospode župane da W koiikor mogočo previdno in tnklno postopali kadar mislijo prouioiijati voznike.
Kaj s? je zgodilo Antonu Gruzovinu — ulica Vellurini št. 14, nor -..o opisati, samo prosimo in želimo, da bi se ona netaknost popravila, ker mož je ud podpornega društva, podpira tudi Slogino šolo. voli zmiraj z našo stranko in ima velik vpliv na pametne gorica ne,
Gruzovinov je več tukaj, ki so nasprotni nam, ali Tone jo bil iu je naš — zatorej je nam v veliko korist ako ga ohranimo — in ne samo njega nego i druge pametne poštenjake goriške.
Skrbimo zatorej si pridržati prijateljstvo vsih onih gorica nov. ki nam niso bili nikoli in -v ničemer nasprotni. Zatorej, taktnost in previdnost v obče se priporoča.
Iz Gorice je prejel naš tiskar to - le dopisnico: »Častili gospod! Ako imate kaj pevskega daru, vrli gospod! prosim, poskusile, ali bi se morda ne pelo lehko sledečih besed po napevu »Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije:"
,Kej lahnni, njih lahmiska reč neznansko Kine ; Njih neznosnim krivdam knistlu vse veselje mine. Zgini, zgini, duh lahonski Vzbuja se slavjanski! Trdno zdaj se oklcaimo (Jesla »Svoji k svojim!"
Nekdo, kateri iz srca želi, da bi Vaša soproga kmalu popolnoma okrevala". Razpisana prebeuda. — Deželni  odbor razglaša: Ena izpraznjena prebenda ustanovitve za plemenite gospe   poknežene  gro-fovine goriške in gradiške se s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke podati svoje do-tične   vloge   v  šestih   tednih  goriškemu i deželnemu odboru. V ta namen naj dokažejo .* 1. da imajo najmanje 18 let; 2. da so uboge;
3.  vrsto njihovega plemstva in ali spadajo med plemenite rodbine   lukajšne  grofovine;
4.  da so lepega zadržanja; 5. stan in premoženje njihovih starišev, pa kake zasluge imajo oni za državo; 6. število sester, ali uživa že katera izmej njih ali prosilka sama, kako prebendo ali drugo pomoč*
Vrtojbenski fantje (23 mladeniče v) pred okrožnim sodiščem. — Dne 28. maja se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem glavna razprava radi dogodljaja 28. marca t. L, ko je moralo vojaštvo stopili na bojišče, in k: je vzbudil toliko hrupa v Gorici in zunaj mesta, v državnem zboru in drugod. Sedaj po razpravi šele moremo presoditi, kako brezpolreben je bil hrup, kako brezpotrebno je bilo klicanje vojaštva in kako lahko bi se s taktnim ali s pametnim postopanjem preprečil ta hrup. Naši gospodje v Gorici so dobro vedeli, kake bedarije so se vganjale 22. marca in naslednje dneve in razumeli so sami, da te neumnosti, ki so šle daleč čez mejo spodobnega in dovoljenega, bi po naravnem teku stvari morale vzbuditi kako reakcijo od strani našega ljudstva. Stvar jo povsem psihologična, če so ti ljudje po noči v snu in čez dan v oblakih, videli bojazni in strahove. Vedeli so, kaj so zakrivili,   in ta  zavest, ali črna
vest, jim je; slikala Črno reakcijo. Vsakega ' praznika ali vsake nedelje so se že naprej bali, meneči, da naše ljudstvo vendar ne bo tako mirno prenašalo vso sramoto. V tej bojazni, ki je bila seveda le plod njih bolne domišljije, previdevali so zlasti za nedeljo 28. marca naval na mesto goriško od vseh strani slovenske okolice.
V tem praznem strahu so razposlali 28. marca popoldne orožnike na vso vetrove s strogim ukazom, najhitrejšim polom koj naznaniti oblastim vsak naskok na goriško mesto, kateri bi le od, daleč izvohali.
Dva orožnika sta bila odrejena proti Reneam, ker se je komisarju Prinčiču sanjalo, da se najbrže ravno tam nabira črna vojska proti Gorici. Orožnika prideta do Vrtojbe, ter srečata lam nekaj vrtojbske mladine, ki je po popoldanski službi božji bila namenjena v bližnjo vas na kozarec vina, — nič bolj naravnega, nič bolj nedolžnega. - Orožnika povprašata .fanle^_.,Kam2* -.V ŠL Peter", odgovori jima eden, .v Gorico", drugi, in tretji, kateremu se jo zdelo vprašanje že presitno in preneumestno, zavrne nevoljno in rogavo žandaima z besedami: »Gremo v Gorico in tam čemo vse pobiti 1* Tako je vsaj pričal orožnik, in le mu je treba vendar verjeli, Mladeniči se zakroholajo na to duhovito baharijo, hjr zapojejo dalje 'proti Št. Petru: lam stopijo v krčmo, ler popijejo vsak V* !itra vm!l" Orožnika, kojema so se Že prej v Gorici popoldanski oblaki tako črno naslikali, sta iztaknila v gori navedeni bahnriji nevihto, o kateri se je v Gorici tolikim sanjalo, pričneta difjnli kakor besna po stranski poli čez polje proti Gorici, naročita prvemu infaiiterisln, katerega sta srečala, da lakislo dirja do glavarstva s preSnjo, da nemudoma odpošljejo proti Si. Petru in Vrtojbi veliko asistenco; sama postavila se pa na glavnem uhortu do goriškega mesta, da bi vsaj začasno obvarovala goriško mesto velikega navala. Mladeniči, kojim niti na misel ni prišlo, da bi bile njihove šale dale povod takim izgred nim pripravam, kakor so jih pozneje videli, so mej tem časom, kakor rečeno, pili v Št. Petru, ler se napotili proti Podlurmt, z namenom se pozneje po isti poli vrniti domov. Ko pridejo do Lokateli-jevega vrla, zapazijo od daleč orožnika in pet redarjev, ki so bili mej tem v brunih v golop jjiiiiiteli na pomoč.
Čemu, ni seveda nihče vedel, najmanj seveda redarji, in še manj vrlojbenski fantje, ki so brez pravega namena iti cilja, nekateri s svojim dekletom, prišli se šetat do Št. Pelra.
španski so je zdel počelka prizor enemu, španski drugemu, ker mladeniči niso vedeli, kaj prav za prav pomeni prisotnost redarjev, in ker ti sami niso razumeli, čemu se jih je v taki naglici pozvalo in kak posel imajo prav za prav izvrševati. — Ostali so kakih 1(K)—150 korakov daleč drug od dru-zega ter se nekoliko časa gledali. Kna priča (Lasič) trdi, da je videla, kako so mej tem časom nekateri fanljo stopili v slrnn za km! odnosuo plot, ter si polnili žepe s kamenjem. To trdi le Lasič, dočim ni od orožnikov in redarjev lega nihče videl. Toda do boja ni prišlo, ker ga nobena stranka ni hotela pričeli, ker tudi ni vedela ne zakaj, ne čemu. Da je mej tem časom kaka beseda padla, je že mogoče in celo naravno.
Priče pa niso navedle druzih in seveda nikakih druzih vsklikov, kakor »živijo" in le neki redarji so vedli povedat, da so padle besede, kakor: umazana inon-d u r a, in le p o j t e naprej! Redarji so morali sami priznati, da so iz množice fantov le 3 ali 4 vrgli kak kamenček, ki pa ni nikogar zadel, in da sploh temu niso pripisovali nikake važnosti. V tem pa pridrdra, seveda v golop komisar Prinčič. Kakor je sam pričal, je koj spoznal, da ni nikake nevarnosti (on sam je- prav odločno trdil, da se ni čisto nič bal) iu zato je ukaza! tudi redarjem, naj zadej ostanejo, Sam prav za prav ni vedel, kaj hoče in kaj bi hotel, ker reprimovati ni bito česa; ali ker je bil že na lieti mesta, moral je vendar pokazati, da je za nekaj prišel, in ker druzega povoda ni bilo, hotel je vsaj nekaj storiti, to je: razgnati in zaloviti jih zopet v Vrtojbo. To je bilo vse. — In za te so morali prili vojaki v pomoč. Da so se mladeniči takoj razšli na vse vetrove, ko so vojake zagledali, je več kol naravno.
Obtoženci so potem, ko so se razšli. se zopet zjedinjeni vrnili v Vrtojbo, mirni in prepevajoči, kakor so odšli.
Ali si pa država vojake zato drži, naj razsodijo drugi na drugem mestu! Znano nam je iz gotovega vira, da seje polkovnik, ko je prišel na lice mesta z vojaki, jako presenečen vrnil domov, izrazujoč svojo ne-voljo z besedami: »Dnzu sind wir nicht da!" Opomniti je to, da komisar Prinčič, gospodu zagovorniku na vprašanje, kak povod je prav za prav 1»'!, postopali s tako silo, ni hotel dati nikacega odgovora, in tla ga je predsednik iz zadrege rešil s tem, da ga je hitro odpustil.
Komisar Prinčič trdi, da je slišal tudi besede »preklet komis.ir, pohaja;*, in da mu je nekdo tudi zažugal, ali kdo je to bitni vedel povedati. Pelizon je pričal, da niii je, ko se je v šundr« z vozom peljal po cesti, nekdo (Nemec) ustavit konja in da mu je drugI zavpil: »kriči živijo". Da je on ludi zakričal, konja z bičem pognal ter od-drdrai naprej. To je dalo povod obtožnici po § DS b. k. z., dočim se je radi prvega dejanja moralo odgovarjati vsili 22 obtožencev po § St. Nemec se je imel vrh tega zagovarjati po § 431, ker je Pelizonu vrgel kamenček v hrbet, čeravno ga ni čisto nič poškodd. Gulin se jo imel ludi zagovarjati po § 312, ker jo žandarmtt baje rekel »poba jač" in .prodajaš našo kri". Uradna poročila povdarjajo posebno, da je bil najhujši nekdo v rodeči srajci, katerega pa na obtožni klopi niti ni bilo, ker obtoženci, kakor je dognano, so smeli vsi omenjenega dne bele srajce. Oe navedemo še, kar obtožnica trdi, da se je eden izmej fantov baje bahal z besedami: »Ko bi bili vsi  ko-
rajžni kakor jaz, mrtvi ja, ali nazaj no", da" je mitničar fante svaril z besedami, »no hodile naprej, ne opravite nič!*, da je Poler Čargo bil poslan v Št. Peter še druge fante pozvat, da se pa ti niso odzvali, menimo, da smo navedli vse, kar se je obtožnici dalo sploh izluhtuli in navesti.
Na takih oporah jo slonela obtožnica, in če je drž. pravdnik v konečnem svojem govoru poudarjal, da svoboda državljana mora biti svela vsakemu, mu je zagovornik z vso pravico odvračal, da sodišča nimajo samo ščititi svobodo državljanov proti sodržavljanom, ampak tudi sosebno proti ne-postavnemu in krivičnemu postopanju onih organov, ki so pozvani to svobodo braniti, in da ima državljan proti krivičnim napadom od strani vladnih organov pravico .silobrana, kakor proti vsakemu drugemu neopravičenemu napadu na njegovo svobodo.
* Sodni dvor je sicer oprostil Nemca po § 98, obsodil je pa vsih 22 obTožehcev po § 81 od 6—12 mesecev težke ječe. Sodba je vse občinstvo močno presenetila in zagovornik je koj zglasil pritožbo ničnosti. — To je natančen in slrogo resničen posnetek te razpravo, ki jo že dala povod in najbrže še da, do burnih razprav v državnem in deželnem zboru.
Razpravo je vodil svetnik Sehmarda, pridejani so mu liilTsvUtovalee Gironcoli, tajnik D e II' A r a, pristav F r a n c e s c h i n i s. — Državno pravdnišlvo je zastopal dr. S a ne hi, ki je slovenski govoril. Zagovornik je bil dr. Slanic. Evo razsodbo:
V popolniJ o denašnjega članka e razpravi pred okrožnim sodiščem prinašamo še tabelo obloženih / njih raz«, nlho, in sicer kakor sledi: Janez Gulin in Prane Nemec od Jožefa obsojena na 12 mesecev, Janez Čučič od Andreja, Franc Guljat od Janeza, Avguštin Pavlin od Antona, Jožef Pavlin od Antona, Alojzij Pavlin od Antona, Alojzij Pahor od Štefana na B mesecev. Franc Filipi?, od Matevža, Alojzij Nemce od Petra, Jožef Lasič od Franceta, Fran Lasič od Franceta, Jože Pclizon od Antona, Angelj Nemec r. Jožefa, Miha Nemec od Jožefu, iožo Lasič od Antona, Jože Lasič od Andreja, Janez Ha listič r. Tomaža, Janez Nemec od Blaža na 7 mesecev. Janez Balistič od Antona, Jože Lasič od Andreja, Avguštin Lasič od Andreja na (i mesecev težke ječe, poostrene z jednim poslom nn mesec. —• Prič je bilo zaslišanih od na j si, in to vse one, katero so pričale p r o l i obloženim ; one pa, katero bi imele več ali manj pričati v zagovor obloženih, t, j. pojasniti, kako se je prav za prav vsa stvar godila, niso bile pripuščene k pričanju, čeravno je zagovornik opelovuno predlagal II prič. — Zaslišane priče so bilo: Franc AvgiiHlinič, orožnik, Dominik Grča, orožniški poslajevodja, Vincenc Gcrnic, oženjen v Št. Petru, Bogoljub Prinčič, komisar, Jožef Lasič, Maksimiljun Vodopivec, redar, Janez JaiiežtČ, redar, Jožef Butignon, redar, Avgust Poligon, kočijaž, Franc Pruncescliini, redar, \'.l% lelni Peter Cargo. Pri zaslišanji priče komisarja Prin-čič-a, sla zagovornik in predsednik opetovano prosila pričo, da naj slovensko govori, da bi ga obtoženci ložje razumeli, kateri je pa navzlic lomu govoril laški. — No, voglio parlar italiano (Govor zagovornika priobčimo prihodnjič.)
Še nekaj: Včeraj, 3. 1. m., je šel g. Pavlin iz Vrtojbe (stric :5 obtožencev) v družbi brata g. Gironcoli-ja, kije bil ludi sodnik pri razpravi. Ta bral gospoda sodnika se je izrazil proli P a v i i n u, ako bi bili obsojenci vzeli zagovornikom kacega italijanskega odvetnika, bi bili gotovo m i I e j e sojeni, če ne deloma oproščeni.
Jtedarstvu na znanje. — Danes pred-poldne sla šli dve slovenski govoreči ženski (enaje bila ceI6 Nemka) proli pokrilenm trgu. Prišedši pred novo se zidajočo hišo, so bili obliti na sredi ceste z apnom, sovo le radi tega, ker s»a govorili slovenski. Redar je reč videl in upamo, da se pride do živega izzivalcem.
V Ajdovščini se je osnoval pretekli leden zasebni lamburaški zbor, kateri šteje že danes 1 2 u d o v. Teorijo poučuje g. župnik iz Št ur i j, pouk na instrumente bode pa poučeval g. Hrnbroslav Vogrič.
V Podbrdu bojo imeli sv. misijon od G. do 13. I. m. — Tamkaj se že jako vesele nove bohinjske železnice, ki odpre tamosnje kraje širšemu prometu.
Plesi v Fnrlanijl so dovoljeni tudi letos. — Ali čujemo, da tudi v Gorici bodo plesali po navadi zadnjih let; dovoljenje je prišlo baje celo z Dunaja. Tudi tombola 21). junija se baje bo vršila, — dočim se delajo ovire celo slovensk! n društvom za p r i r e j e v a n j e veselic. — Ali naj res ostane pri laki dvojni meri?
Pristransko postopanje njšovskega učitelja v Rožni dolini. — Prihajajo nam vedno pritožbe, da se na ondolni šoli jako pristransko ravna z otroci jednih ali druzih roditeljev. Tako jo bil pred kratkem slučaj, da je provzročil ondotni učitelj nekemu kmetu denarno globo, ker ni slednji svoje hčerke redno v šolo pošiljal, pač je pa opravičilo to »erednost materina bolezen in dekle samo je spolnilo v februarju 14 leto.
Druge mlajše učenke niso baje pohajale že celo leto šole, katerim pa zato, kakor se zdi, ni skrivil nikdo lasu.
Radodarni doneski. — Za »Slogine" zavode smo sprejeli: Mihael Brezigar nabral gld. 1-20 v svoji gostilni mej fanti iz Pevme.
—  Nabrali v Podlatniku na Bobrovem gld. 6-21. — Narodni kazni v Št. Petru 3Q kr. Janez Andlovc, trgovec z lesenim blagom, 1 gld. — I. G. v K. o gld. — Ant. Dovetak 50 kr. — Piaterjeva družba pri Sudi 50 kr
—   Nek gospod na sv. Gori gld. 2*21 — Neimenovanec jsa zgubljeno šah-partijo 1 gld. — Doljak Jekob in Černe Janez 20 kr. Lucija Krnelava iz Oseka, v nedeljo na Solkanski , cesti pri »Zaslon" iMurkočiču) v veseli družbi nabrala 4gld.. 60 ki. — Katarina Goš, gostilničarka pri »Dulem zajcu* 4
gld. —' Engelbcrt Šusleršič in Antoni Misjej pod novo firmo: E. Šušteršič & C. v Stolni ulici št. 13 (ne st. 4) nasproti velike cerkve sta darovala 104 metrov dobrega blaga, "10 žepnih in 9 volnenih rutic. ,— Pepca Pete-linčkova nabrala zopet 12 gld. (Od te svote so darovali: Gospod Alojz Erjavec 50 kr., ker je prvikrat vstopil v gostilno pri »Petelinu", gospod Silvester Caharija iz Nabrežine 00 kr., Cič in lč vsled neljube pomote GO kr., iz dol. Verlojbe lantje darovali 1-30. V Št. An-drežu nabrala 4-GO. Med tem daroval gospod krčniar Nanut 1 gld. drugo pa nabrala med drugim rodoljubi).— Gospa Trampuž iz gle-diščne ulice (kot preostanek naročnine) 80 kr.
—  V Plaveh pod Anhovim so zbrali mladenči pri pesmi »Le pustite" 1 gld. — Hranilnica in posojilnica v Tolminu 30 gld. — V goslilnici pri gospodu županu v Solkanu 70 kr. — Neki gospod iz Kanala 55 kr., ker ni hotel sprejeti voznik plačilo po" določenem ceniku.
Kolači za hlritiaiicc, — Opozarjamo naše rojake, naj kupujejo, oziroma naročajo kolače za birmanec le pri  slovenskih   pekih.
—  Svoji k svojim! Francko v a kava. — Iz Podbrda sta
nam poslala dva trgovca naslednjo izjavo: Slavno uredništvo! Dne 28, t. m. je bil v Podbrdu neki zastopnik F r a neko v e kavo, kateri je tudi po Holškem in Cerkljanskem iw]»ira! naročila za svojo tovarno; in pri tem je govoril, kakor bi 'bila dobila tovarna nekak »modus vivendi" v lom, da bodo mali trgovci dobivali kavo direktno i/, tovarne, a pravil je, da je bil v uredništvu »Soče", in se je dalo iz vsega njegovega govorjenja sklepali, d a s o s t e m zadovoljne tudi m e r o d a j n e ose b e v Gorici, Ker pa iz zadnje »Soče* vidimo, da je mož govoril neresnico, preklicali so tukajšnji trgovci svoja naročila, dana vsled gornjih neresničnih trditev, in prosimo, da sploh vso stvar pojasnilo na eden ali djugi način, da prekličejo dana naročila tudi trgovci po drugih krajih.
1) o s t a v e k u r e d n i š t v a. — Tovarna se ni hotela ud,iti, pač pa nam je na vso silo zatrjevala, kak prijatelj Slovencev da je oni glasoviti Bombig v Gorici, Vrhu j lega se je tovarna vedla jako ohlasluo. — Pokažimo ji, da se je ne bojimo!                    |
Opozarjamo na okIuh tvrdke Itodierp;-Truden. Jslu tvrdka je poslala po deželi posebna naznanila. Ta tvrdka more tekmovali z vsako drugo kolikor glede na c e n e toliko glede na blago. Vsi Slovenci k tej tvrdki! Niti eden naj ae ne izneveri!
Nn Pečinah izgubil ae jo psiček črne barvo, nizkih nog iniajoč sprednjo čapice bele, ki Cilje na ime Zivko, Kdor ve, kje je, itaprošen je vljudno, sporočili nadučilelju Danilu Fajgelj-u na Srpenici.
Dopisni«* uredništvu. — Gnsp. Ivan Stvec v N. Rnlu: Zahvalo sprejeli prepozno zu zadnjo številko. — Ilipisnikom i/. Kanala (o sadjarskem društvu), i/. Kreda, i/. Volč-jograda itd.: Priobčimo ileloma v »Primorcu" oziroma v prih. »Soči". -- Gosp. Ant. Hrast: Vestico »I/. Obtok" popravimo prihodnjič v smislu Vašega popravka.
Razgled po svetu.
Državni zbor. - Dne 28. maja je opt.zicija zahtevala, naj se o vsaki predloženih peticij glasuje dvakrat imenoma, O jedni peticiji se je res dvakrat glasovalo, potem pa je podpredsednik Abraha-mowicz ustavil naznanitev peticij ter izjavil, da se naznani njih vsebina konce seje. Opozicija je ostro napadala predsedstvo, na kar je Abruhamovcicz ob živahnem pritrjevanju desnico izjavil, da je dolžnost prezidija omogočiti redno delovanje drž. zbora, in preprečili vse, kar bi moglo to ovirali. Glasovalo se jo samo dvakrat, in sicer o Kaiser-jevem predlogu, naj se zaključi seja. — Dne 31. m. m. je parlamentarna komisija desnice izrekla podpredsodn.Abrahamo\viczu in Kra-maru zahvalo za njiju energično vodstvo parlamentarnih razprav. —¦ Slovanska zveza je določila kot govornika v adresni debati dr. Gregorca in Perica. — V parlament je došlo nad 200 policij raznih obrtnih drušlev, v katerih proleslujejo proti obslrukciji — Finančni minister Rilinski je predložil načrt zakon.* o naknadnih kreditih za leto 1807, Mej drugim zahteva tudi G3.000 gld. v podporo državnim in železniškim uradnikom na Kranjskem. — Dne 2. junija je trajala seja poslanske zbornice samo nekaj minut. Po otvoritvi seje je načelnik eksekulivnega odbora desnice Jaworski izjavil: »Mi ostanemo pri principih našega adresnega načrta, kateri obsezajo priznavanje zgodovinskih ir avtonomnih političnih pravic kraljestev ir dežel, in zahtevo, naj se pravično izvede ravnopravnost vseh narodov, naj se goji prava veligijoziteta in nravnost, naj se s plodonosnim delom skrbi za gospodarsko in socijalno povzdigo vseh slojev prebivalstva. Razmere v naši monarhiji se morejo obrniti na bolje samo, če pridejo ta načela do veljave. Z ozirom na razmere v parlamentu se za sedaj odpovedujemo formalnemu vzpre-jemu adrese, za katero so se soglasno iz-rekle vse večini pripadajoče stranke, a smo vsi odločeni, držati se v adresi označenega programa za sedaj in za bodočnost". Tej izjavi je sledilo živahno pritrjevanje in plos kanje na desnici. Na to je vstal ministerski predsednik grof Badeni. Ko je začel govorili, jeli so Nemci zopet razgrajati. Badeni jo obsojal obstrukcijo iz ozirov na državne in ljudske interese ter potem rekel: Po najvišjem naročilu zaključujem i 12. zasedanje dižavnega zbora. Desnica je minislerskemu predsedniku živahno ploskala, opozicija nuje ironično pritrjevala in mej hrupnim razgrajanjem kričala »Abzug Badeni! Proč z vlado !* Ko je zbornica zaklicala cesarju trikrat »slava", je predsednik zaključil sejo. — Ta leden so bile vse seje v poslanski zbornici jako burne, parkrot so se provzročili škandali.
Narodno gospodarstvo.
Občni zbor banko »Slavijo" v Pragi.
— Dne 14. t. m. vršil se je v Pragi pod predsedstvom grofa Jana Harracha, v navzočnosti 75 članov, 29. redni občni zbor banke »Slavi je".
Po nasvetu gospoda Pražaka sta se či-tala iz letnega poročila samo prva dva odstavka, v katerih se zavod s hvaležnostjo spominja zaslužnega 25 letnega predsedovanj grofa Harracha.
Po prečitanju tega odlomka se je oglasil k besedi g. ravnatelj Šubert. Ocenjeval je v svojem govoru g. predsednika zasluge za prevažni zavod Slovanov v Avstriji, ter po-vdarjal nekako tako le; »Za jedno najlepših njegovih lastnosti naglašam to, da je načelu našemu zavodu vslrajal celo četrUtoletje. Naša_ veda -iu umetnost-sezelo živahiro~raz-cvitata. V tem ne slojimi le s svojimi sode-žclani na isti višini, ampak, stojimo nad njimi. — To ni pretiravanje, ampak dejstvo ki se da dokazati s celo vrsto fakt.
Tudi na drugih poljih moremo se meriti z našimi nemškimi sodeželani, žalibog samona narodnogospodarskem polju ne. Tu smo še zelo v ozadju. Zato se moramo tem bolje veseliti, da »Slavija" ki se razprostira po vseh zemljah slovanskih cvete in prospeva. Zaključil jo z »Slava" klicem na predsednika grof Jan Uarrncha,
Na to se je oglasil k besedi ljubljanski župan, gospod Ivan H r i h a r in jo govori! nekako tako-lo:
»Ako se jaz oglašam k besedi, storim to zato, da v imenu slovenskega členslvu izročena radost o sijajnem položaju zavodu, katerega ime nam je lako simpatično. Opravičen sein k temu tem bolje, ker se banka »Slavija" nikjer, razen na Češkem, ni tako simpatično sprejela, in nikjer lako okoreni-nila, kot »a SloveusKem. In ako so Vi, gospoda moja! danes nekako samovcslno ozirate po leni zavodu, ki je poslal mogočna gospodarska trdnjiva naroda češkega, morem jaz smolo reči, ne da hi se mi moglo očitali precenjevanje, da smo v pravi brntovski ljubezni s skromnimi svojimi močmi ludi mi pomagali Vam zidali lo trdnjavo. (VJbornč), Res je, gospoda moja! 'da je ideja slovanske vzajemnosti pripravljala banki »Slaviji" pot na Slovensko ; lodu trolm je nugliiBili, da bi, dusiravno je ta ideja pri nas (ako popularna, banka »Slavija" v krasni naši domovini ne bila se luko razširila, ko 1)1 no bili sodelovali ludi drugi momenti. Jedon glavnih pa jo, da jo nn čoln zavoda slu! mož luko zlatega značaja, lako iskren rodoljub in luko vrni zagovornik slovanske vzajemnosti, kakor jo gospod grof Jan llarrmm.
Gospoda moja! Vsn zgodovina našega naroda ni dru/.ega, ko uiišlcvuuje muk in trpljenja, katero je moral prestati, Skozi temno oblake na obnobji narodnega našega' življenja niso mogli prodreti oživljajoči solnčui žarki. Mi torej lastnega plemstva sploh nimamo. No čudile so torej, nko Vašega v resnici plemenitega plemiča Jana grofa iz llarrachov smatramo nekako tudi za svojega. Saj je kot poslanec ponovno povzdigal svoj glas za pravice naše. Ako ga Vi zamorele prištevati podpornikom nešlevilnih svojih društev in zavodov, velja to ludi o najvaž-nejžih naših narodnih društvih in napravah. In ko so pred dvema letoma o Veliki noči lajne sile prirode mogočno polresle zemljo, na katero so si predniki naši postavili svojo belo Ljubljano, tedaj je ta plemeniti sin češkega naroda bil mej prvimi pri pomočnem delu za slovenske brale.
Naj torej danes, ko gospod grof slavi petindvajsetletnico svojega predsedovanja banki »Slaviji", sprejme tudi najiskrenejše čestitke slovenskega členslva z voščilom, da bi ga previdnost božja še dolgo vrsto let ohranila banki na čelu. V lo ime kličem mu iskreno slovensko »Živio!»(Živio! živio! živio!) Gospod Konteek^ naglasa,da banka »Slavija* v finančnem in gospodarskem oziru sloji danes na taki višini, da se zamorc meriti z vsako tujo družbo. Po njej emancipujc se češki narod vsaj deloma tujih, sovražnih mu uplivov. In kdo ima za razcvit banke »Slavijo" največjo zaslugo ? V prvi vrsti gotovo grof Jan Ilarrach. Njemu torej kliče govornik »Na zdar!" (Na zdar!")
Tem govornikom odgovoril je grof Har-rach nekako tako-le:
»Besede prvih dveh odstavkov letnega poročila sprejeli sle z živahnim odobravanjem. Prav ganjen sem po tolikih izrazili Vaše ljubezni, Vašega zaupanja in Vaše udanosti. Moja zasluga ni posebno velika : le na zaupanji, katero sem vedno imel k našemu zavodu in njegovemu členslvu, sloni ta zasluga. Vi, gospoda! imate zaslugo, ker sle idejo vzajemnosti prenesli iz naše domovine tudi v druge dežele. — Jaz sen\ »Slaviji« zaupal že zato, ker je nje ime poroštvo za uspeh, Vi sle bili vsi apostelji ideje slovanske vzajemnosti, in srečen sem, da imam čast predsedovati Vam — V posebno čast si štejem, da me je bela Ljubljana počastila s častnim meščanstvom, in prosim gospoda župana Hribarja, da pove svojim rojakom, da bodemo Golil slovenski narod v njegovem boji za pravice vedno radi podpirali. (Burno odobravanje). Bil sem vedno privrženec načela, s katerim se strinja ludi češki narod, podpirali namreč tlačenega, šn bojevati se proli onemu, ki ga tlači. Zato bodemo pa ludi vedno podpirali prizadevanja Slovencev. — Upravni svet banke naročil je za svojo zborovalnico mojo sliko. Kdorkoli se ozre na to sliko, ko že mene vsč ne bode, vedii da je to bil Vaš sodelalec na narodnem polji, da je bil pošten Čeh in zvest sin svoje domovine". (Burno odobravanje in ploskanje). Ko se je na to predsednik grof Ilarrach spomnil še zaslug dr. Josipa MHdeta, ki je ž njim vred pred 25 leti bil izvoljen v upravni svet banke »Slavije" in pa Ivana Hribarja katerega je imenoval aposleljem slovanske vzajemnosti, zaključil se je občni zbor, ki je bit znamenit tudi zato, ker se je na njem ludi konštatovalo, da banka »Slavija*   moj   avstrijskimi  zavaroval-
nicami po višini svojih fondov in obsegu svojega poslovanja zavzema tretje mesto.
Hcimcbcrg-Scido            i
—  mir Selit, wena direkt ali meinen Fabviken bezogen
—  schwarz, weiss und farbig, von 35 kr. bis II. 14-65 p. Meter — glalt, gestreift, karrinrt, gemusterf, Damasto etc. (ca. 2«) verseh. Qual. und 2000 verseh. Farben, Dessins etc.), porto- und sleuorlrei In« Hau«. Musler umgchend. Doppelles Briefporto n. d. Sclnvciz, 6. Henneberg'8 Seidcn-Fabrikcn (k. u, k. Hofl.) Z lir teh
Javna zahvala.
Izrekam tem potom mojo najprisrčnejšo zalivalo vsem častitim odjemalcem, kateri so me počastili iia-.sejmu v Ajdovščini dne 28. maja. Njihovo zaupanje mi bode v spodbujo, da vslrajam na dosedanji poti, katera vodi L splošni narodni vspodbuji na GoriSkemrSe enkrot: presrčna hvala!
V Gorici, 2. junija 18«.)7,
Jurij Moso,
trgovec v Rašteln.
•lavna zahvala.
Podpisani se zahvaljuje p, n, slovenskemu občinstvu, katero ga je počastilo s svojim obiskom v nedeljo 30. pr. m- in ob enem prosi vso one, katorih nI mogel po-streti radi mnogoštevilnega obiska, da mn to odpustijo ter so ga spomnijo tudi v prihodnje, kajti je ukrenil potrebno, da bo mogel poslroci vsakega In v popolno zadovoljnosl,
S spoštovanjem Štefan fflartoiii
gn»tiliiiLar ,pi'l Kiisluvl" nu cohII proti Solkanu.
lah val a.
Tukajšnjo cerkveno oskrbnillvo jo preskrbelo m šolsko mladino prekrasno zubIuvo, nu kuleroj jo nit enoj strani narisan zaščitnik uodolžnoati, angeljaki mladenič Sv. Alojzij, n nu drugej si rani so vidite podobi pokroviteljev poganskih Slovanov, sv. bratov Cirila iu Metodu,
To v poltov vkovsI, vso ju se podpisano šolsko vodalvo leni polom, mosto šolsko iiiladcži, izroči najiskronojSo ssnliviilo citsl, eorkvonomu oHkrlmišlvii v, vskllkonu Bog plati I
Vodstvo 1 j ml. Šolo v N. R n t u dno iill. maju 1S!)7,
Ivini Nlv«o,
Poslano,*)
Ker so jo rnzftirilu govorica po deželi, da sem jaz potegnila s Slovencem nasprotno stranko, izjavljam, da jo lo popolnoma lit trle izvito in da sva in oslnnevtt, jn/, in moj soprog, šo vedno dobra Slovenca ter taka rodoljuba kot sva bila poprej. Vse druge govorice so ncosnovane.                             tcir*
V Gorici, 2. junija 181I7. Ki»< urinu OoS,
tfoBlilnienrkn pri »Holoin »ujmi* v NiuibM ulici.
D o s t a v o k uredništva. — Da so ne bi tolmačilo našo vestico v.zadnji »Soči" kot naperjeno proli g. Coš-ovi gostiliii, izjavljamo, da uredništvo nima vsroka dvomiti o rodoljubju lastnikov gostilne pri »Belem zajcu*. Toliko v pojasnilo onim, katerih se doslaja in so si reč napačno tolmačili.
*] Za Ktutavhe, pod tem naslovom je urediiiMvo odgovorno le toliko, kolikor tintama, tiskovni takon
Št. 4-40.
Razpis služb.
V tem okraju se razpisujejo sledeče službe:
1.  mesto dednilivnega učitelja in
2.  mesto začasnega podučitelja eventualno podtičiteljice na štirirazrednici v Bovcu;
3.  mesto definitivnega-učitelja voditelja na novo vstauovljcni  ciiorazrednici v Kalit j
4. mesto deflnilivnega učitelja eventualno podučilelja ali podučileljice na trorazrednici v Cerknem;
5.  mesto deti niti vnega učitelja-voditelja na enorazrednici v Tribuši;
6.  mesto deflnitivnega potovalnega učitelja na podružnici Reka - Police in Gadra-Zadlaz;
7.  mesto definitivnega učitelja na podružnici na Ljubinji;
8.  mesto definitivnega učitelja-voditelja na enorazrednici na Žagi;
9.  mesto definitivnega nadučitelja-vodi-lelja na štirirazrednici v Kobaridu.
S temi službami so združeni dohodki določeni v deželni postavi z dne 10. novembra 1896. št. 30. oziroma zakonika visokega ministerstva za bogočastje in uk z dne 15. oktobra 1896. Št. 54.
Potovalni učitelj dobi še letnih 100 gld. potnine, podučiteljica pa 50 gld. letne osebne doklade.
Prosilci in prosilke iz druzega okraja imajo dodati prošnji razve« spričeval tudi zdravniško spričevalo, in jo doposlati v določeni postavni dobi po svoji predslojni šolski oblastniji.
C. kr. okrstfni šolski svei
v Tolminu, dne 14. maja 1897. Predsednikov namestnik:
KragelJ U________
pflBirajte le sie traovce, olirtiie, živite, obelite M, flržiTe se strogo psla »Svoji l svojim"
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil I. četrlleta, t. j. mesecev
___jannvarja, februvaija žn marca 183G.
?MM v iioiiPiIolJ^k, lino 14. junija 1S07. f. lor se ho nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke,
Od ravnateljstva zastavtjavniee
in ž njo združene hranilnice. V (ioriei, dne I', maju 1897.
Izvedenega organizatorja
življensko zavarovanje
sprejme
generalni zastop banke „Slavije"
Deloljubne
osolip .......  povsod        katere trajni denarni
zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod »./iHkuilttsvorsorge" Gradec, post. rest.
Ivan iomiGclj
tv^ovec % \edUt\lm Magom
v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Fallova)
piiporiru svojim rojakom
sladkor, kavo, rii, olje, kamenoolje, moko, otrobo, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski (n domače žganje. Dalje prodaja vi« trijol (modro gallco) In pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vso prodaja po tako zmenil coni, da so no boji tekmovanju (konkurence).                             \V,\
Hiša v najem
V Lokaveti .Kompari" se odda v najeu hiSa za gld. -K»0 mesečno. Tri hiši jo vr in nekaj žemljica (pmsgrad). — VpraSanj; pri iiprnvuislvu.                         15'.) i—!
Jtoua fcvsa na pxota\\
V Vrtovi nu, poŠta'krnice pri Gorici, se proda nova hiša radi gospodarjeve bolezni. Hiša ima 3 sobe, kuhinjo in obokan hram. Vinograd in vrt okoli hiše :K)0 sežnjev; vodnjak s studenčnico. Pripravna je za ka-cpjki vpokojnika - duhovnika ali drugega z majhno rodbino. Proda se za gld. 800 na večletne obroke, ali proti gotovini za 700 gld. Vef pove i!{ r jvnižtvo »Soče" in v,- Janez Kenda v Vrtovinu.                              HIO 2—1
Friderik
(zastopnik tvrdke Chr. N. Schad v Monakovu)
v Vrtni ulici št. 24 v Gorici
priporoča p. n. občinstvu dvokolesa svclov-iioziiauih tvrdk Dfukopp in S\vift v Stcvrn itd., katera se ne bojijo tekmovanja, (lene so zmerne.
Ima poučevanje v dirjanju v Drcherje-vem salonu.                                                101 S—1
Gorici, ulica Morelli šl. 17.
Pr.poroča i-.c premislili duhovščini za izjalovljen je crkvenih posod in orodij pn liajiiovejom uzorcu in najnižji ceni, kol: MoiiMimu-, kclilior, svečnikov, ild. itd. Stare reči popravlja I it j h y ogriijn pn-srebreni in pozlati. Da si za-
stvai (jo-podo'
nislili
:  po želji pn
, ]i.
odni ;
;iv:jo
Strelov P d«; iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno po>,iaf:enje priporoča tudi po naj-»silja vsako blago dobro spravljeno in poštnino ft-mtko!              IG (CD
Gabrijel Piceoli
lekarnar pri angelu v Ljubljani, Dunajska cesla
ffaj.išje pniznanje
na  If.  mcjnnrodni farm.
razstavi v Pragi 1890.
London -- Tariz   -  Že-
never 1892-1893.
Železnato vino
prc-izkuSencjHi. z a n e s 1 j i-iii           . —Tr-   ,                VI,B" "cinka, ima v sebi
leliko prebavljiv železna! preparat, kateri učinkuje pii slabotnih,  na  pomanjkanju  krvi in na živcih trpečih osebah,  pripr-očljiv  posebno tudi za slabotno,  blede otroke.                         i« n;   (.
Deset pr.imov teya preparata ima v sebi g."> inili^ramov železnaleua kislika in 10 miligramov izlečka iz" skorje kineskega drevesa.
Lekarnar Piceoli* ^>my* ioma ««,«*,«,.
-----j----------------!___ zmeraj jcunako sestavo, potrjeno
po kemični razkrojili dr. «. Hagerja v Frankobrmbi na Odri m prof. Biilt.  KimpitseliH. zapriscžcnei/,.
sodnijskopa keinka v Ljubljani.
Steklen ca imajočapol litra velja I  gld., 4. pollilerskn
steklenice :i gld. m kr., franko s poštnino vred i Bld.
Karitlla iminje lekaralčar Plccoli v LJutat/anl proti pamlji uuh.
Odpretje nove gostilne
ob Solkanski eesfi.
Udano podpisana si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da je v g. Gruzovina novi hiši ob Solkanski eesti, nasproti proda-jalnice sveč g. J. Kopa 6- a, danes odprla gostilno.
Oprla na večletne skušnje, prizadevala si bode vedno cenj. p. n. gostom poslreči z izbornim•vipavskim- in_6riskim_belim_iii črnim vinom, izvrstnim pivom in ukusnimi gorkimi in mrzlimi jedili po Jako zmernih cenah.
Na vrtu poleg gostilno je I udi jako lep prosior za igranje na krogle.
Z uljudno prošnjo do slavnega občinstva za blagohotno naklonjenost, se prijazno priporoča za obilni obisk
v  C! orici, :J. junija ISU7.
udana F. GREOORIČ.
Zalogo
puntigamskega piva
v Gorici, ulica Dante št. 20 priporočata
Janez Velikonja
Stanovanje
(Iri male sobe, kuhinja in klel) se odda s I, julijem v najem. — Vrtna ulica (Via Giar-dino) SI. 7 pri tleh.                                        1(17
Električno
|pr- izdelane kotle-*WU
Ijuilstvo ratlo kupujo.
T. 1 so j( na ajdovskem sejmu 28. maja prav o."itno videlo. Vse se ju k moji zalogi gnetlo, in kol-larjotii. kateri in„Vjo (ali ne smejo) prevzeti v za|ol;o Hitijo kotlov.ne, ni kupi-ov privabilo, lelndi veliko pod
Av^lIHt NllSSbltUIII v Ajdovščini.
lina slovenska zaloga dežnikov.
C. kr. privilog.
krojni ri p a r a t i.
SLPOVJEBJLJ
trajali »ejsler in IrjoKEs » Gorici n Travnika
v I. nadstropju in v hodniku
v h. št. 22.
friporofa svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno r.ianifiilurno b!a-o. gotovo perilo, dežnike, ovratnike. zavr.Hnice itd. - Cotove tnožke obleke za vsaki slan po najnovejši pariški modi.
Ulafro prod.ija tudi na meter tako pn peni da lahko posbiži vs;.klei-,-a in sirer za moike oblek- od 8!) kr. naprej, za telo obleko (ii-M) m) od p\,l -»•.-)() naj.rej.
Sprejema narofila tudi za iz !cb>vanje raznih oblek-•idjemateem bla^-i je prosto, dati si izirolovili obleko '.udi dnijjoil.                                                             ,.,    ,,
Peter Moretti
oskrbnik
Leop. Bolkove zaloge liato
v Gorici
v ulici Caserma št. 3.
veliko delavnico za baker, medenino in druge kovine, zalogo dslanega in surov ga bakra, priprav za destilacijo žganin, sesalke za bakreno žveplo treh vrst, in sicer s popolnoma železnim strojem, iz medenine in Ver-moreiove sisteme; bakrenih kotlov za vzidanje, bakrenih škafov, bakrenih plošč v izberi, štirivoglatih bakrenih kock, medenine za spojitev (saldatura di rame), angleškega kositra in drugih predmetov v izberi, da se ne boji nikake konkerence.
Seznam blaga
tvrdke
G. Ferd. Resberg
v Gorici.
Glavna zaloga:
« "jjCapttcvnskv ulici št. V\
(sfcmr cnkrarnrr).
Podružnica: m Komu it. I
(Mttmisova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče - olje — moko - gris - drobne in debele otrobe - turšico - zob sol moko za pitanje — vino žveplo cement bakreni vitrijol Itd.          W* —I
ygc i vinom na veliko
iinton Pečenko
Vrtna iiliea 8       GORICA - Via Oianlino S It! <;i.                         prlporova
dalmatinsko vino iz Jelše in Sibenika,
fiotom
pristna bela     L?$">(*L?    furlanskih,
In črna vina    ''^¦¦ŽW'     briških in
iz             4;'^&"          isterskih
vipavskih,         ^         vinogradov.
Ilostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro -odrske monarhijo v -odih od .".fi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzoree.
Ceno zmorno. Poslražba poilana.
Pet bakrenih kotlov !
prodajo na korist  ubogih. Nijrris v Gosposki ulici št. (i.
Vef; pove  g. Anton
Svoji k svojim!
Ambrož Furlan
trgovec                                  lit
z jedilnim blagom
na tržaški cesti ¦ v fioriei
priporoča   kavo,   riž,  sladkor,
moke, rito. otrobe, vse poljske
in domače pridelke.
40BP-  Postreže vestno in po zmenil coni, ^*tjj
I    Anton Potatzky
*       v Raitelfu itv. 7 v Gorici
| ppodajainiea drobnefea % in numberškega blaga
L                     na drobno iii na debelo.
*                                        JciUllO                     ¦:>-
J  in najconojše kupovnlišeo, %
*-------------------------------------------------'tf
J                    Posebna zaloga                    J$
*  za knpova!cc in razprodajiilco na deželi, [©
*             za krošiijarjo in cnnjarje.           'Sj %               Največja zaloga               \Z
*  rrvljarskili,   krojitAkili,  pi?iirskilt, pnpo- ,Jy
*         loviilnili in kadilnili poireii^fin.        ijj
*                 Zimska obuvala.              j g « Vozički in stoli na kolesih za otroke. \n %               Strune za godala.              \Z
*  Posebnost: Semena za zelenjavo in trave, g «        Prosim dobro paziti na naslov:       J g
*  Na sredi Raštelja štv. 7. ji
Kolesarj i!
POZOR!
Velika zaloga
v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso)
St. i (nasproti (dediščini kavarne),
Lashm i/dplovalnicsi dvoboles ,1 li r i a*, žicitili bl.-ziii (Drullmitihiit/.iu), ]ioprav],)iiI-nicii dvokolos, šivaliiili strojev, pušk ii*i.
gNr* Nunska ulica 14. ~^{|§ Prodiijalnieo šivalnili strojev, pušk, siro-
Ijiva in dnizoga orodja pa imata
SAUNIG & DEKLEVA
v Nunski ulici št, 16.             i - «
Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič
znižane cene!
žito) v natanrni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnic« proti
peronospori, poboljšani sestav Verniorelov.
MHatilnice, mlini za žiio, stiskalnica                                 !1:! 2(-5.
ipre.šei za vino in sadja razlienih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro "no t!.n"ilno moC kakor hidravlične vodovodne preSe).
Slantoreznice jako lahko za gonili in po zelo zmernih cenab. Stiskalnice, za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
%. HcIIer iin Dunaju
II/S Praterstrasse 49.
JSLAVIJA-
vzajemno zavarovalna banka
i
v  Pragi.
P. t.
I. in II.
(zavarovanje    kapitalov   za    doživetje    in   smrt)
kateri so sklenili svoja zavarovanja v letih 1869 do 1891, pripada
gplF^ 10    dividenda. -"VB
Ta dividenda so izpltifa na podlagi § 3. pravit oddelkov I. hi II. iz zavarovalnino, kolikor je bilo plnesuie r letu 18%. na police, katere so dosedaj v veljavi, in sicer na ta način, da se odračmii 10% iz zavarovalnine na pobotnicah.
10^ dividenda pripada brez izjeme na vsa zavarovanja katerekoli tarife, tedaj na zavarovanja na smrt, na doživetje in na zavarovanje dote otrokom.
P. t. članom, kaler: so ža celoletno zavarovalnino za leto 1897. vplačali, se-bode vracunjenih 10^ v gotovini izplačato, onim g«, članom pa, kateri plačajo zavarovalnino mesečno, četrtletno, se bode dividenda na pobotnici začenši 1. julija 189«. do 30. junija 1898., odštela.
Za teto 189B. iznaša vplačana premija, postranska plačila in obresti..................strt. 2,63) .657-44
Itcscrvui in poroštveni fondi banke naše iznašajo koncem leta.....................„   7,955.390 62
V dobi 38 let svojega obstanka je izplačata „SIavIja" zavarovancem zavarovanih kapitalov in odškodnin v vseh oddelkih..................„ 27,193.72310
O tej priliki opozarjamo najširše sloje si. občinstva na koristne in ngo.i.ie tarife banke „Slavije\ Izbiro najugodnejših zavarovalnih tarifov za slučaj smrti in doživetja pošiljamo na zahtevanje drage volje vsakemu.
V Ljubljani, meseca maja 1897.
Generalni zastop „Slavije"
vzajemno zavarovalne banke v Pragi.
1
9
Zagotovljen in pošten zaslužek, 1!l;ri,l^nls;
osebe vsakega stanu in v vseh krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejema Lndovlk Osterrekhcr, Budimpešta VIII. Deutseho gasso 8.        .                            110 10—2
Na dež. jubil. razstavi odlikovan h srebr, drž. svcljnjo Na Ivovski razstavi s prvo ccw»  - srebrno svetinjo
TT
Tovarna uzornih telovadnih priprav
JOS. Y1MBYŠ-A,
v Prag-t na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinoliradski'1 ulico eislo 8U1,
«e priporoča
k popolnemu uzornomu prirojovmiju
soKolHkili in Holsklli telovadnic
po najnovejših pripoznnnih in prakličnili sestavih.
V la dokaz je nn razpohiKO innofjo pripoiotu-ofib sprifal domačih in inozciuskili.
Zagotavlja jedno lelo. Cene zelo zmerno, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavarke priprave so vedno v zalogi,
Onlki,  prorufuni  in  nnčrli za popolno telo " vo  brezplačno in  poštnin" 80, .Vi   5 Popravo izvrfiiijo po najnižjih ceimli.
vadmVe  pošilja
••—•••—••%•••*•—šm%»9mmmmt
Anker            », 25.1«
L i n i m e n t. Capsici compos.
Iz Hichterjeve lekarno v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla« žujoce mazilo; za eno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseli lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno In
Bichlerjev Liitimetit s »sidrom'
Bichlerjev Liitimetit s »sidrom"  jpfrig
kot edino pravo in vzame   [(A | ll|
le tako .-steklenico, ki je pro-    j^vIL/J
videna s »sidrom" kot znano   rWV^|
zasmililo zntnnko.
Richlarjeva lakarim »pri zlatim levu" v Pragi.
Fran Vanek
priporoča svojo                   \i» (Vi.)
goriško pivovarno
na OoriSčeku — V Gorlel — Pinzza (latteriiii
Pivovarna je zdalno razširjena tei urejena po najnovejši zahtevi. Kulta pivo po češki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le češki hmelj in moravski slad.
Priporoča se p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Brdili in na Tolminskem.
Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russian v Korminu in gosp. Gottfiied De-genharl v Gampolongo za Furlanski del dežele.
Za svojo restavracijo Išče spretnega in veščega gostilničarja.
Pekovski mojster
Karol Drašček
na Kornu v Gorici
prevzetna  naročila za vsakovrstno najflneje in navadno pecivo, n. pr.
kolače za birme,
poroke, godove itd.
Vse izvršuje natančno po želji naročnikov in v 24 urah po sprejetem naročilu. Priporoča se svojim rojakom  v Gorici
in na deželi.                                       125
Wei'lheimov šivalni stroj na dvojen prlšitek.
Nemški f.ibrikal prvo \rsio za domačo in obrtno
rabo, r.i/pottljaiii / Dunaja na v^e krije nvslio-ogorske
111011,11 bije:
~                   Stroj na noge z visokim drža!oni
:ir> gld. r>w nf.
Stroj na roko ¦/. Usoklm dr/.alom
iti gld. TiO nf. Stroj z hidjleo na krog 41) prid.
nodiiGMia iinskiišiija, Tilelno jainslM).
Vsak stroj kateri ^e ne obnese izvrstno v fu-.il po-^kiiSnje, vzamem nazaj na mojo sirotke. 1'onik in šivalni uzorel dobiti je na zulttov. ltazpošiljalna hi5a bivalnih sliojev
Lonis Strauss,     ^ »» r-
Ir{;ov^ko¦.nl1nnprotok(lliran1 lirma, oskihovalec dmstva
e. kr. državnili uradnikov.
Iliiunj, IV., Margnrctliciistrnsso St. 12. gn.
Iz krogov naSih odjemalcev smo dobili •
Romanu, 13. dcc. 1800. Iloposlani nam stroj, Wertheim St. 5., je pravo mojslersko delo v največi popolnosti, smatram j;a ta-korekin: za nekak čudež svoje vrsto. Šivalni stroj odgovarja vsem mopočini zahtevam in kar je glavno, no provzroča nikake^a ropota, radi toga jo moja soproga povsem zadovoljna in priporoča ta stroj vsem prijateljicam nnjtoplcjn.                                    B. Michollni.