Katoliško vseu.iliš.e v Salzburgu.! iVa praznik Marijinega vnebovzetja sel ,e položil v Salzburgu temeljni kamenj zg ikatoliško filozofsiko fakulteto. Zgo-1 •Jiio se jt *<> o Driliki občnega zboia Katoliš;kega vseučiliškega drustvaj tki ohhaja letos svojo 501etnico. Poleg av.tritjsikih škofov je tudi bil navzoč avstrijski državni preds-ednik Miklas. V wojem govorvi je državni predsednik iooudaril, da hočejo avstrijski katoličani iavršiti nekaj, kar so že izvršili katoličani Zedinjenih držav Amerike, Ho'andije, Francije, Švice, Italije in dru$ih dežel: ikatoliško vseučilišče, fci naj ,5asiigura katoli&kemu duhu v znanosti tdlsto mesto, iki mu gre. Ministrskl svet j« na svoji seji 7. avgusta sklenil, da Todeli zakonsiko dovoljenje za ustano'.riitev svobodne katoliške filozofske fakultete, ki se ustanovi v okviru akcije Xatoliš)kega v&eučiliškega društva ter >e otvori v jeseni letošnjega leta. Ta !JkIep je tem dragocenejši, ker je s tem zpolnjena srčna želja umorjenega ikan¦ lerja dr. Dollfussa ter izvršeno njegoo naročilo. Novo katoliško vseučilišče ro, taiko je končal državni predsednik, zvrševato svojo vzgojno nalogo v prid ¦ertkvi in državi v plemeniti tekmi z Irugimi vseučilišči države. Poganski krst v Nemčiji. Poganstvo, u so pod hitlerizmom vedno bolj širi v NemCiji, ima tudi svoje »bogoslužne« jbrede. Imajo neko blagoslovitev zakoaa in4|U.možem in _eno. Imajo tudi nekak »iRrst<c Ta pa ss vrši tako-le: Postavijo nii.;o iz skal. Oko)i te kamenite mize, iki n& njej leži bronasto kladivo in posoda z vodo iz bližnjcga ribnika, .€ ustop7_o ljud;e. Slovosno zadonijo tvc*i iz gozdr.cgti rrvga. Vsi skiipoj sa- poje-jo »lij^stno« pesem. Nato položi mati otroka očetu <k nogam. Ta se nagne k detetu, ga vzame na roke ter izjavi: Priznam te za svojega, sprejmem te v naš rod ter ti dam ime. Pokropini te s čisto vodo iz nemškega vrela. Naj odvzame od lebe vs-e, kar je nenemškega jn tujega.« Oče izroči dete »botru«, ki obljubi, da bo staršem vedno pomagal % besedo in dejanjem. Kon.no izfečc »blagoslovitelj« ta-le blagos-lov: »V imenu tistega, ki se je sam u&tvaril! Blagoslavlja.mo te.. Vs^oče — poganski bog — naj prebiva v tebi!« — Če bo nacionalizem dolgo vladal v Nemčiji, bo v tej državi kmalu hodilo in tekalo okoli vse polno poganov. Nemčija se bo uvrstila med poganske dežele ter tako postala misijonsko področje, ka- mor bodo morali hoditi misijonarji oznanjcvat ^veti evangelij in krščevat pogane. Katoliška zdravniška šola. O njcii potrebi razpi avlja angleški učenjak in pisatelj dr. Piney, ki je prestopil iz protestantizma v katoliško cerkev, v svojem spibii tako-le: »Preiskovati sem začel, zaJkaj načela brezbožnosti in nemoralnosti tako lahko prodirajo v familije ter izpodkopavajo koren narodnega zdravja. Tekom svojih globokih in na široko i'azpredenih opazovanj sem se seznanil s premnogimi zdravniki ter dognal, da prav malo ali skoro nič ne poznajo edino resničen katoliški nauk o življenjiU, o ženitvi, o družini ter o neporušljivih temeljih narodnega zdravja. Katoli-ški dijaki nimajo prilike, da bi se na svetovnih zdravniških šolah seznanili s katoliškim naukom o življenju in o nioraM, živijo pa vedno v ozračju, ki je okuženo s pogubnimi načeli, katera izhajajo iz brezverstva. Sarno v nekaterih slučajih sem naletel na izjeme. Tako so ikatoliške dijakinje na visoiki zdravniiš'ki šoli v Londonu našle neko katoliško zdravnico, ki jih. je zasebno in v javnih predavanjih poučevala o zdravništvu, v kolikor je v zvezi » ialoijš'i.0 resnico in moralo. — Sličiia predavanja prejeir^j^ t"di katoJiški dijaki na vseučilišču v DuT.')inu (Irska). Ta prcdavanja prireja Zveza katoliških zdravnikov. Zdi se mi, da bomo prisiiljeni zasnovati posebno katoliško zdravniško visoko šolo.« Izvajanja dr. Piney-a &o jako aktualna tudi za razmere v naši državi. Ker se dija'ki, ki študirajo medickio (zdravilstvo) ne poučujejo o katoliških načelih', ki se tičejo njihovega zdravniSkega poklica, so jim ta načela po večini neznana. Zato s« tudi po njih ne ravnajo. Čo bi jih poznali, bi mogli preprečMi veliko zla ter storiti mnogo dobrega. Zdravnik ima za duhovnikom največ opraviti s stvarmi, Ju se tiičejo morale ter globoko posegajo v zasebno in družabno žfvljenje.