Poštnina plačana v gotovini. 6. maja 1939 St. 19 Leto III. ova GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Zahteve Jelavsl Mariborske strokovne organizacije so kompetentnim faktorjem predložile spomenico, o kateri opisujejo težak položaj mariborskega delavstva in med drugim ugotavljajo: Devizna politika d naši državi je imela zadnje čase za posledico veliko omejevanje dosedanjega obratovanja tekstilne industrije. V sled pomanjkanja surovin so bile poedine mariborske tekstilne tovarne primorane reducirati i delovni čas i delavstvo, druge zopet se nameravajo seliti v druge kraje ter že demontirajo svoje stroje. Brezposelnost v vrstah mariborskih tekstilnih delavcev narašča vsled tega iz dneva v dan. Mariborska kovinska industrija preživlja tudi veliko krizo. Vsled pomanjkanja naročil je bila v zadnjih mesecih primorana odpustiti skoraj polovico svojega delavstva. Tudi gradbena in ostale industrije kakor tudi obrtniške stroke hirajo bodisi d sled majhne kupne moči prebivalstva, bodisi vsled izredno velike konkurence s strani mariborske kaznilnice, ki naravnost upropašča mariborski obrtniški stan in obrtniško delavstvo. Posledica vsega tega je skrajno obubožan je delavcev in nameščencev, padanje njih. kupne moči in sploh življenjskega standarda obmejnega ljudstva. avstva Industriji je treba omogočiti nabavo surovin in pričeti je z velikimi javnimi deli Spričo teh težkih gospodarskih in socialnih razmer v Mariboru in njegovi okolici je nujno potrebno, da se takoj razpišejo nova velika javna dela, ki naj omogočijo čimoečjo zaposlitev delavstva. Že započeta javna dela, kakor n pr. bolnica v Mariboru, naj se takoj dovršijo. V te svrhe naj se prvenstveno tudi uporabljajo sredstva iz bed-nostnega sklada. Mariborski industriji je treba omogočiti takojšnjo nabavp surovin in s tem nemoteno obratovanje. Posebno je paziti, da se delavska zaščitna zakonodaja v polnem obsegu izvaja in vsakogar najstroije kaznuje, ki bi kršil zakonite predpise. Bedo delavcev in nameščencev ter vseh tistih stanov, katerih dobrobit je odvisna od kupne moči najširših ljudskih množic, izkoriščajo zadnji čas gotovi propagatorji tujih idej o svoje protidržaone namene in cilje. V strokovnih organizacijah včlanjeno delavstvo bo najodločnejše zavrnilo in onemogočilo vsako podtalno in proti-državno delovanje tujih elementov. Delo strokovnih organizacij med delavstvom bo teni lažje in uspešnejše, če bo organizacijam omogočena popolna akcijska svoboda in če se bodo tudi izvršili neodložljivi ukrepi na gospodarskem in socialnem področju Maribora m okolice. Morilk a nar od« Med vsemi boleznimi, ki tako uspešno gospodarijo med najširšimi plastmi našega naroda in ki s svojimi ubogimi žrtvami polnijo in neprestano povečujejo naša pokopališča, stoji daleč v ospredju najnevarnejša in najneizprosmejša narodna sovražnica, prva dekla smrti — jetika ali tuberkuloza. V Jugoslaviji imamo po zadnjih uradnih statističnih podatkih za odprto tuberkulozo obolelih, okrog 600.000 oseb ali štiri odstotke vsega prebivalstva. Za jetiko umre vsako leto povprečno 60.000 oseb, prav toliko so jih pa vsako leto nanovo okuži in tudi akutno zboli. Stalni kader jetičnikov v Jugoslaviji torej nikdar ne pade izpod 600.000! Žalostne, če ne že naravnost obupne številke! Poraznost teh številk nas mora navdajati z grozo in mora vzbuditi v nas vseh občutek potrebe po nujnih ukrepih za uspešno borbo proti Porazne številke o žrtvah jetike. Bolnic primanjkuje. Obupne socialne razmere tej minožestveni morilki našega naroda. Gornje številke so najzgovornejše izpričevalo veliV- in obupnih razmer, ki vladajo v naši državi, v kateri vsak petindvajseti prebivalec čaka na počasno, mučno, toda neizbežno in sigurno smrt zaradi jetike. roda te številke se dajo ublažiti v izdatni meri, za kar so nam dokaz druge države. V Londonu je na primer še v preteklem stoletju umiralo na vsakih 100.000 prebivalcev 250 oseb za tuberkulozo. Danes je padlo to število že na 100. Angležem se je posrečilo z njihovo energično borbo proti tuberkulozi v nekaj kratkih desetletjih, da so vsako leto v samem Londonu rešili neizbežne smrti nad 10.000 oseb. Zakaj bi pa pri nas ne mogli doseči takih ali vsaj podobnih uspehov? Razširiti in pospešiti bi morali skupno borbo proti tuberkulozi! Danes imamo v vseh jugoslovanskih bolnišnicah in sanatorijih le Z a svo koo< Le svoboden človek je sposoben da v plemenitem tekmovanju razvija svoje duševne zmožnosti, da si jača značaj in krepi odpornost Svoboda posameznika in naroda je najlepši zaklad tega sveta, ki ga je treba skrbno čuvati in braniti. Čut svobode je človeku po naravi položen v srce in dušo, v vso človekovo notranjost, da je z njim prepojeno človekovo dejanje in nehanje od rojstva do smrti. Človek je srečen, ako je oproščen vseh ovir in omejitev, ako sme svobodno dihati, vriskati in zapeti, ako so mu svobodni koraki, besede in dejanja. Vsak človek hoče, da sme in more v okviru zdravega družbenega življenja razviti vse svoje sposobnosti in zmožnosti, da ustvari zase in za splošnost kar največ dobrega in koristnega in tako položi kamen na kamen v stavbi, ki naj predstavlja srečo in blagostanje človeškega rodu, ki je po božji previdnosti poklican, da na zemlji ustvari mir, bratstvo in enakost, ki naj se ustoliči na razvalinah nasilja, krivic in zatiranj. Za svobodo človeka in njegovih najdražjih svetinj je človeški rod bojeval dolgoletne in težke boje, mnogo krvi je bilo prelite za svobodo zlato, mnogo trpljenja in muk so pretrpeli posamezniki in narodi, da so raztrgali verige suženjstva in si zgradili pot v svobodno življenje. Hrepenenje po svobodi je najkrepkejša gonilna sila v življenju narodov in držav vseh stoletij, svoboda je več kot vsakdanji kruh, sinrt je lepša kot življenje v suženjstvu, človek je del narave, ki je vsa en sam simbol nepokvarjene svobode, človek živi svoje naravno in nepokvarjeno življenje le takrat, ako sme to življenje živeti svobodno in neovirano. Človek brez svobode je izgubil svojo božjo podobo, in ni več vreden član kulturne družbe, ni sposoben, da služi moralnim in etičnim vrednotam, ki poplemenjujejo medsebojno sožitje narodov v vseh stoletjih. Le svoboden človek je sposoben, da v plemenitem tekmovanju razvija svoje duševne zmožnosti, da si jača značaj in krepi odpornost, samo svoboden človek je v polni meri sposoben in tudi pripravljen, da brani svobodo sebi, narodu in državi. Človek, ki je omejevan v svobodi, izgublja smisel za vrednost svobode, postaja mlačen napram najresnejšim življenjskim potrebam svojega naroda, njemu upada volja, s časom postaja izdajalec lastnega narodu, ciničen brez-brižnež, ki je naprodaj za mal denar vsakomur za najgrše stvari. Narod, ki se ne more izživljati in izpopolnjevati v demokratični politični svobodi, postane vlačuga, nesposoben zn obrambo, ker mu manjka duševno-notranje razpoloženje za boj, tak narod dozoreva v gnilo jabolko, ki ob malo močnejšem vetru pade na tla. Posebno v malem narodu je vsestranska politična svoboda, ki pomaga ustvarjati kolektiven čut odgovornosti, za usodo naroda, neprecenljive važnosti. Mal narod mora imeti pojačan smisel za demokratične svoboščine, da zna vrednotiti svobodo naroda v svobodni državi. Zatiranje človekovega dostojanstva, nasilja nad voljo in pravicami posameznika morejo roditi samo eno in to usodepolno posledico: padanje smisla za svobodo naroda, kar pomeni oslabitev kolektivnih odpornih sil, upadanje narodnega ponosa in zavesti. Borba za svobodno uveljavljanje človeka v občestvu naroda in kulturne dlružbe je zato borba za pravilno vzgojo naroda v smeri njegove odgovornosti proti vsemu, kar ogroža njegovo individualnost in samozavest. Svoboda je za življenjski obstoj naroda enako sveta in potrebna, kot je vera potrebna za moralno pravilno izživljanje človeškega rodu. Svoboda je malemu narodu isto kot mu mora biti evangelij vere, one čiste in nepotvorjene vere, ki narod dviga duhovno in moralno. Mi vemo, kako tudi katoliška cerkev po svojih velikih in nepokvarjenih učenjakih visoko spoštuje svobodo in kakšno izredno važnost pripisuje demokratičnim metodam vladanja in sožitja med narodi in v narodih. Zato se katoliška cerkev neprestano bori proti vsein nasilstvom in poziva k medsebojnemu spoštovanju in k priznanju osebnosti posameznikov in narodov. Ta pot pelje k občemu miru in k miru med ljudmi v lastnem narodu. Mnogo delavskih teženj je ugasnilo na barikadah v borbi za svobodo. Ta žlahtna kri je globoko gnojila zemljo, da je na njej zrasla kultura in civilizacija. Trdimo, da je delavec do danes največ žrtvoval za svobodo narodov, delavec in kmet sta nosila križ na Golgoto, da odrešita narode. Ali je zato čudno, da delavec in kmet najbolj znata razločevati med življenjem v svobodi in v suženjstvu, med življenjem pod pritiskom nasilj in onim življenjem, ki je lepo, ako se ga sine živeti v svobodi? — Kajti le v svobodi je mogoč tudi socialen napredek. —ec. 2600 bolniških postelj za 600.000 jetičnih bolnikov in le okrog 20 proti-tuberkuloznih dispanzerjev, kar pomeni, da pride po en dispanzer na 30.000 bolnikov. Ali niso te številke obupno majhne v primeri z ogromnimi številkami bolnikov? Zato se mora ves narod z vsemi javnimi ustanovami vred strniti v enotni, mogočni borbi proti največji sovražnici in morilki našega naroda, zlasti pa naše mladine, — jetiki! Tvliv lil i ezki casi kovinarjev Redukcije pri KID na Jesenicah. Skrajšanje delovnega časa. Tovarna ima premalo naročil Že le(a 1932. je velika gospodarska kriza prinesla jeseniškemu delavstvu težke čase. KID je bila primorana omejiti svoje obratovanje, veliko delavcev je ostalo brez posla, drugi so pa precej manj zaslužili kakor prej. Tudi pozneje, ko je KID zopet dobivala naročila, se je skrčeno obratovanje le polagoma zboljševalo. Precejšnje število je bilo delavcev, ki so ostali po šest mesecev ali še dalje brez zaslužka. Lansko leto se je zopet pričelo zmanjševati obratovanje KID. Na tem mestu smo v teku zadnjih mesecev ponovno poročali o redukcijah delavstva, o skrajšanju delovnega časa itd. Pričakovali smo, da se bodo letošnjo pomlad razmere zboljšale. Vsa znamenja pa zdaj kažejo, da o zboljšanju zaposlitve ni govora. V obratih je KID razglasila, d« naj delavstvo pričakuje v prihodnjem mesecu še večje skrajšanje delovnega časa, in to preko določb delovnega reda. Lahko se zgodi, da bo delavstvo zaposleno celo manj ko štiri dni v tednu. Kot vzrok tem ukrepom navaja podjetje pomanjkanje naročil. V istem času, ko ima KID premalo naročil, pa vidijo naši kovinarji dan za dnem dolge tovorne vlake, ki v našo državo preko Jesenic redno uvažajo železne izdelke iz inozemstva. Naša domača kovinska industrija je pa primorana omejevati obratovanje in odpuščati delavstvo. Delavstvo ne more razumeti, kako je mogoče, da ne dobe naročil domači obrati, dočim inozemci lahko sklepajo kupčije in uvažajo blago, ki bi ga naša industrija z našim delavstvom lahko izdelala. Pri KID pa se ni skrajšal samo delovni čas, ampak se stalno odpuščajo tudi delavci. Pred štirinajstimi dnevi je dobilo odpoved okoli -sto delavcev. Med njimi so tudi tisti, ki so odlšli k vojakom. Delavstvo je nezadovoljno, ker se pri redukcijah ni upošteval socialni položaj prizadetih delavcev, ampak se je postopalo popolnoma po drugih vidikih, ki tudi za podjetje ne morejo biti koristni. Zastopniki strokovnih organizacij so organizirali akcijo proti takemu odpuščanju delavstva. Ravnateljstvo je obljubilo, da je pripravljeno popraviti nekatere posebno kričeče primere, če se bo izkazalo, da so bile pritožbe upravičene. Strokovne organizacije so predložile seznam najtežje prizadetih reduciranih delavcev. Prav bi bilo, da bi se akciji strokovnih organizacij pridružile tudi občine, ki imajo vendar interes, da njihovi občani-delavei niso brez dela in zaslužka. Ravnateljstvo KID izjavlja, da redukcije še niso končane. Ako se ne povečajo naročila, bo odpuščenih še 600 delavcev. Preden pa delavstvo zadene ta strašni udarec, upamo, da se bodo vendarle odločujoči krogi zganili in omogočili, da dobi naša industrija dovolj naročil. KID je navzlic redukcijam v zadnjem času sprejela tudi 30 novih delavcev. Ugotavljamo, da niso bili v prvi vrsti vojaški povratniki, ki po vsej pravici prvi zaslužijo zaposlitev. Strokovne organizacije odločno ugovarjajo, da se na ta način krši kolektivna pogodba. Strokovne organizacije so vse storile, da zaščitijo pravice odpuščenega delavstva in da se strogo izvaja sklenjena kolektivna pogodba. V času prebujenja v naravi, v času pomladi, se naj prebudi tudi tisto delavstvo, ki še danes stoji izven vrst strokovnih organizacij, da se takoj organizira, ker če je bila kdaj potrebna organizacija, je danes, ko prihajajo težki časi, in bo le s složnim in dobro organiziranim nastopom mogoče braniti ogrožene delavske pravice. Za Irai ni sredstev? Ra&gUd svetu Čimprej mora biti storjen odločen konec večnemu izgovarjanju za pomanjkljive in nezadostne kredite v pogledu za narod neizogibno potrebnih stvari s stereotipno prislo-vico: «Ni proračunske možnosti* oziroma, kakor pravijo bratje v boli prestolnici, «netna budžetske mogučnosti». Poznamo stotine mladih profesorjev, učiteljev, zdravnikov in drugih visokošolsko ali strokovno izobraženih mladih ljudi obojega spola- ki sedijo po dokončanem študiju že leta in leta (loma v breme in napotje samim sebi, svojini domačim in vsej svoji okolici. Opravičilo za njihovo brezposelnost tiči v onem, usodnem «pomanjkainju proračunskih možnosti*. Istočasno pa poiznamo mnogo vasi, ki sicer imajo šolsko poslopje, nimajo pa učitelja ali učiteljice. Nešteto je v naši državi g o« to obljudenih vasi, katerih prebivalci morajo hoditi v primeru bolezni in nujne potrebe k najbližjemu zdravniku 20 do 30 kilometrov daleč. Redke so v Ju-goslaviij vasi, ki bi sc mogle postavljati z lastnim občinskim živi-nozd ravnikom, dač im vasi z last- nim občinskim agronomom pri nas menda sploh ni. Vsakomur je znano, da se smatramo v vsakem pogledu naprednejšim od naših južnovzhodnih bratov Bolgarov. Ne vemo pa vsi, da ima skoro sleherna bolgarska vas svojega lastnega občinskega živino-zdiravnika, čeprav v Bolgarski do pred kratkim sploh niso imeli vete-rinaske fakultete, temveč so morali izobraževati svoje veterinarje na naših in drugih inozemskih univerzah. Tudi glede agronomov in zdravnikov so bolgarske vasi bogato preskrbljene. Majhna in od nas «manj napredna* Bolgarska je torej mogla in znala najti «budžet-iio možnost», tla je dala svojim vasem potrebne zdravnike, živino-zdravnike, agronome in učitelje. Zaradi «budžetskih mogučnosti ■ pa trpimo mi Jugoslovani dvojno škodo: Mladi ljudje, ki so zapravili ogromno časa, energije in denarja po šolah, sedijo brezposelni doma, dočim naše vasi zaman kličejo po njih in njihovem delu. Tudi tukaj so nam potrebne temeljne reforme! Z dobro in pošteno voljo bo nedvomno šlo! (fjutncLj/i. v SmcLoteamjlju ^ ta svetovna jamiost je bila presenečena, ko je razglasil soetooni lisk, da je angleško gibraltursko broclooje odplulo o grške vode in da ga je zamenjalo v Gibraltarju in španskih, vodah francosko. Toda ta /tojav je povsem razumljiv. '/■a Francijo je špansko ozemlje okrog Gibraltarja prav tako nevarno, kakor dragoceno. Vse je pač odvisno od tega, ali bo to ozemlje ostalo v rokah njenih prijateljev in zaveznikov, ali pa sovražnikov. Trikot, ki ga tvorijo Cadix, Ceuta in MelUla, ima. ogromen pomen za vstop o Sredozemsko morje in za zvezo francoskega severnega atlantskega vojnega brodooja z njenim sredozemskim vojnim brodovjem. V primeru, da bi bila ta zveza v gibral-tarskem prelivu kakorkoli pretrgana, bi nastal za Francijo in njene vojne izglede kočljiv in dvomljiv položaj. Važno pa je tudi, da Francija ne izgubi varne zveze s svojimi kolonijami o Afriki in drugod, ker bi sicer ne mogla v primeru potrebe pravočasno in zadostno preskrbeti svoje države na evropskih tleh z bogatimi rezervami živeža, vojnega materijala in koloni-jalnega vojaštva iz svojih dežel onkraj morja. Španija predstavlja torej v igri evropskih velesil zelo močen in udaren adut za Nemčijo in Italijo, ker jima nudi s svojo upoštevanja vredno vojno mornarico in pa s svojimi utrjenimi pristanišči ob Atlantiku in v Sredozemlju trdno pomoč in oporo, zlasti še v pogledu varnih pomorskih baz za njune vojne ladje, podmornice in letala. Iz vsega je razvidno, da je uspešna rešitev sredozemskega problema docela odvisna od načrtov Italije, od dobre volje Anglije in od popustljivega pristanka Francije. Kljub vsemu pa vendarle ne smemo precenjevati italijanskih možnosti. Dočim Anglija in Francija ohranita o primeru vojnega konflikta skoro stoodstotno varno zvezo s svojimi kolonijami v Afriki, Indiji in drugod preko Atlantskega oceana okrog Afrike po sicer znatno daljši poti, bi ostala Italija o Sredozemlju ob izredni bojni moči in pripravljenosti Francije in Anglije ter njunih zaveznikov s posebnim ozirom na Suez, Gibraltar, Malto, Dardanele, grško otočje itd. docela odrezana od svojih kolonij in s tem tudi od vseh surovin in neogibnih življenjskih ter vojnih potrebščin. Sredozemsko vprašanje je torej zelo občutljivo in ga bo treba reševati s skrajno previdnostjo, pa seveda tudi z vsestransko popustljivostjo in dobro voljo. Vojaška zveza med Anglijo, Francijo in Rusijo bo verjetno v najkrajšem času tudi za javnost dejstvo. Anglija se je dokončno uverila, da z miroljubno diplomacijo ne lw preprečila voj,n,e. Tudi od eventuelili.li pogajanj z Berlinom si angleški državniki ne obetajo ničesar več. V danem položaju ne preostane drugega, da se Anglija pripravi na vse strani in združi vse sile sveta, ki so voljne podpirati politiko demokratičnih držav. V ospredje prihajajo predvsem pogajanja z Rusijo, ki naj bi z Anglijo in f1 raticijo tvorila pravo vojaško zvezo, ki bi Poljski, vsem baltskim in balkanskim državam jamčila inieje in varnost pred napadi. Rusija se bo zavezala, da bo nudila Poljski in Ru-inuniji pomoč samo zn slučaj, če bi jo ti dve državi zahtevali. V odgovor na vojaško zvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo sta Nemčija in Italija predlagali vojaško zvezo Japonski. Po dolgem posvetovanju je Japonska odklonila ponudeno vojaško zvezo, ki bi ji prinesla prevelika bremena, a premalo koristi. — Hitlerjev govor. Ves svet je z veliko nestrpnostjo pričakoval napovedani Hitlerjev govor pred nemškim parlamentom. Hitler je govoril pretekli teden v petek opoldan. V svojem dolgem govoru je označil nemško nepomirljivo stališče napram Rooseveltovemu predlogu, da se skliče svetovnu konferenca, ki naj likvidira vse spore med narodi. Hitler je odklonil, da bi Nemčija na predlog Amerike sprejela pogodbo o desetletnem miru. Ker je Anglija začela proti Nemčiji obkoljevalno poli* tiko, je Hitler odpovedal Angliji pomorski sporazum. Ker se je Poljska priključila demokratskemu bloku držav, je Hitler odpovedal Poljski nenapadalno pogodbo, ki je bila šele pred nekaj meseci podaljšana do leta (944. V svojem govoru je Hitler govoril o mirovnih področjih v Evropi, kamor je prišteval tudi Jugoslavijo. Po Hitlerjevem govoru je pričel nemški tisk izredno ostro kampanjo proti Poljski. Listi groze z zasedbo Gdanskega in opisujejo položaj na Poljskem z istimi metodami, kakor lansko leto proti ČSR. Vsa znamenja kažejo, da je svojo zunanjepolitično akcijo Nemčija osredotočila na Poljsko. — Balkanska zveza se bo sestala na izredno sejo, na kateri bo razpravljala o splošnem evropskem položaju, ki je nastal po zadnjih zunanjepolitičnih dogodkih, o položaju na Balkanu po zasedbi Albanije, o okrepitvi balkanskega revizionizma in o rusko-turškem predlogu za sklenitev črnomorskega pakta. KOMBINEŽE in vse drugo damsko perilo po znižani ceni v novi modni trgovini Mirko brečko, maribor Aleksandrova 32 — Specialno češko industrijo hočejo ustanoviti v Ameriki, kamor bi se izselilo 500 čeških strokovnjakov, ki 1>I organizirali produkcijo stekla, porcelana in nakita. — Prirastek prebivalstva. V zadnjih 10 do (5 letih znaša povprečni letni prirastek prebivalstva na svetu približno 2 "5.700.000 duš. Naj več j i odstotek prirastka izkazujejo one države, ki so najgosteje naseljene: Kitajska 16 %. Angleška Indija 14 % in Sovjetska Unija 12 %„ za njimi pa prihajajo v znatni oddaljenosti Nizozemska Indija in 7x1 ru žen e severnoameriške države s 6 Japonska s 4 %. Brazilija - ? xrlt(l'v. srt;dnji Evropi stojita na celit Nemčija in Poljska, vsaka z. ‘2 svetovnega prirastka prebivalstva. Te številke dobivajo JiOv ponlen v luči letnega presežka rojstev napram smrtnim primerom. Med velesilami izkazuje Francija že nekaj desetletij presežek pod enimi odstotkom, prav tako izkazuje tudi Velika Britanija le majhen prirastek, dočim imajo Nemčija, Italija, Združene severnoameriške države, I oljska in japonska, dvakrat do trikrat večje število rojstev, kakor pa smrtnih primerov. Edina velesila z, res izredno izdatnim presežkom ju Sovjetska unija. Iz lastne pletarne damske jopice od Din 25.— naprej moSke ,, od Din 35*— „ otroške ,» od Din 12*— „ tudi po meri tekom 6 ur po najnovejših modelih in barvah izdeluje „LUNA“ Maribor, samo Glavni trg 24 TEKOM TEDNA Izrabljanje Stalno dobivamo pritožbe, cin so vajenci prekomerno zaposleni. Največ pritožb se nannša na obrtniške obratovalnice, kot krojače, šivilje, modistke. brivce in peke. Vajenec ne bi smel biti zaposlen dalje kot osem ur na dan. Zakon tudi predpisuje, da mladostni delavci pod 16 let starosti ne smejo biti zaposleni več ko osem ur dnevno. Vajeniška doba pa navadno sega preko 16 let. Po tej starosti so pa vajenci lahko zaposleni toliko časa kakor pomočniki. To pa ni v redu. Še prav posebno, ker delajo pomočniki v obrtniških obratovalnicah večkrat preko normalnega delavnika desetih ur. Nadurno delo se vrši seveda običajno brez kontrole oblasti in večkrat tudi brez posebnega plačila za nadure. Vajenci za nadurno delo nikdar nič ne prejmejo. Za vse vajence bi moralo biti nadurno delo sploh prepovedano. Tudi v obrti. Mlad organizem ne zdrži velikega napora. Vajenec mora telesno in duševno propasti, če se zahtevajo od njega preveliki napori. Nobene izjeme niso, da so danes posebno v sezoni vajenci zaposleni na dan po 12 in tudi 14 ur dnevno. Nobene oblasti ni, ki bi to izrabljanje vajencev preprečila. Svojčas je ugotovila Delavska zbornica, da je le 11.5% vajencev zaposlenih po osem ur dnevno, vsi ostali vajenci morajo pa delati po mnogo več ur na dan, nekateri celo po 16 ur na dan. Obrtniki-mojstri, ki se toliko sklicujejo na stanovsko zavest in na «očetovsko skrb» za svoje vajence, bi morali sami v svojih vrstah napraviti red in preprečiti nečloveško izrabljanje obrtniškega naraščaja. = Zagrebška delavska zbornica je v hrvatskih listih priobčila spomenico, ki med drugim ugotavlja: »Svobodni delavski Lii iiaineščeiiski pokrel na Hrvatskem prav tako zavrača zahteve po uvajanju enotnega in izključnega delavskega in nameščenskegn sindikalnega pokreta i ta totalitarnih osnovah. V tem so si složne vse lir-vatske delavske in naineščenske strokovne organizacije, naj bodo potem že socialistične ali pa pripadnic« lir-vatskega narodnega pokreta. Nasprotno zahtevajo vse hrvatske delavske in naiineSčenske strokovne organizacije razpis volite\ /a delavske samoupravne ustanove.® = Naše največje narodne organizacije v Zedinjenih državah ameriških prirede 7. maja velik shod v Pitts-burgu, kjer bodo manifestirale ljubezen do skupne domovine \ njeni svobodi in enakosti. = Prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije I'.. Gangl je podal ostavko. Sklicana bo izredno skupščina Save/.a. Sedež /veze slovanskega sokolstva je prenesen iz Prage v Beograd. Zvezo bo vodil kot starešina K. Gongi. = Nemci so zborovali v Celju. Dostop so pa imeli sa.nio nemški državljani, ki so se morali izkuzuti s polnim listom. Zborovanja se je udeležil tudi nemški konzul iz Ljubljune in neki višji nemški državni urudnik iz Celovca. — Po sorškem polju je toča ua polju in sadnem drevju napravila veliko škodo. — Nesreča rudarske družine. Na dan prvega maja so se rudniški kovač Anton Mulh. hjegova žena in otrok ponesrečili z motornimi kolesom, ko so se vozili iz Trbovelj v Zagorje. = Dve tovarni za celulozo bo zgradila država v srednji Bosni med Zenico in Zavidoviči. — Industrijski obrati. Letošnja statistika za prvo četrtletje izkazuje 11 odjav in samo 4 prijave industrijskih obratov. ()d tega je izgubil ljubljanski okoliš 6 industrijskih obratov. = Za vodna dela v Sloveniji je gradbeno ministrstvo otvorilo kredite za izvedbo melioracijskih del na ljubljanskem barju v znesku 478.000 din, za izvedbo del na področju vodne zadruge v Dolnji Lendavi 450.000 din in za regulacijo v ptujskem okraju 2.7 mil. din. = Posojilo zn dograditev in spopol-nitev bolnišnic je najelo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pri SUZOR-ju v znesku 25.6 milijona dinarjev. Uredile in dozidale se bodo bolnišnice v Ljubljani, Splitu, Beogradu, Sarajevu, Nišu in Novem Celju. SUZOR je dovolil posojilo pod pogojem, da bo obligacija, ki bo izdana za to posojilo, imela veljavo vrednostnega papirja, ki lahko služi za nalaganje rezerv socialnih zavodov. SUZOR je tildi skenil, da zgradi uradovo poslopje v Celju in uredi zdravilišče v Laškem za zimsko obratovanje. — Nove valovne dolžine je mednarodna konferenca v Motrcuxii določila tudi za Jugoslavijo. Od 4. marca 1940 bo imela Ljubljana 526 kiloeiklov ali 570 metrov, Maribor 1*20 kiloeiklov ali 211.3 metrov. Upamo, da bo Maribor do leta 1940. tudi res dobil radijsko postajo. = Kongres esperantistov se bo vršil letos v Karlovcu. Kongresa se udeleže tudi esperantisti iz drugih držav. — Absolventi delovodskih šol so z odlokom ministrstva za prosveto zopet .5 milijarde dinarjev. = Gostiln, kavarn in bufetov ravno ne manjka v Ljubljani. Saj jih je nič manj kakor 287. Nedvomno jih je polovico preveč. = Vedno več žrtev terja pasja steklina. Po statistiki je po steklih psih v Jugoslaviji vsako leto poškodovanih 15.000 ljudi. == Okrevališče za slovensko mladino gradi dravska banovina v kaštelu-Kafnbenovcu. Gradnja okrevališča je proračunana na 5 mil. dinarjev. = Velik gasilski kongres se bo vršil v Ljubljani dne 12. do 15. avgusta. = Nezakonskih otrok je bilo \ Jugoslaviji leta 1937. rojenih 22.511. Z največjim odstotkom je prizadeta dravska, duuavska in savska banovina. = Davčna obremenitev. Povprečno je znašala samoupravna (banovinska in občinska) davčna obremenitev na osebo v dravski banovini 129.72 din, v mestnih občinah pa celo 604.16 din na leto in osebo. Samoupravna davčna obremenitev je \ dravski banovini tri-krat do petkrat višja kakor \ ostalih baifovinah v državi. V Beogradu se na primer plučnje le 20%na občinska doklada na neposredne davke, ni pa treba plačati banovinske doklade, ki znaša v dravski banovini 60 %. Beograd je zato tudi zelo privlačno področje za naselitev industrije. = Beograd ima 40^.000 prebivalcev. Po statistiki je v Beogradu 20.000 hiš, ki so vredne tri in pol milijarde dinarjev. Beograd ima pa tudi 2501 osebo, ki imajo več ko en milijon dinarjev premoženja. Iz naših delavskih krajev Jesenice Majniški izlet se je vršil k Valvazorjevi koči pod Stolom, pri povratku smo se pa tudi ustavili na taboru SMRJ na Završnici, kjer je koncertirala njihova godba. Izleta se je udeležilo veliko število našega članstva. Deputacija. Iz treh organizacij NSZ, JSZ in SMIIJ se je sestavila deputacija, ki je bila sprejeta pri sreskem načelniku in podbanu, da intervenira glede redukcij in o postopku pri teh redukcijah. Gospod načelnik in gospod pod ban sta kazala veliko razumevanje za delavske težnje in obljubila vso pomoč. Gospod podiban se je posebno interesiral, zakaj so bile izvršene redukcije. Deputacija je izjavila, da so pri redukcijah izključeni politični momenti. Gospod podban je obljubil, da bo interveniral pri merodajnih faktorjih. Še k redukcijam! Pri ravnateljstvu KID so se udeležili skupnih razgovorov tudi zastopniki Narodne strokovne zveze in Jugoslovanske strokovne zveze s prošnjo, da bi pri redukcijah pravičnejše postopali. Na podlagi teh razgovorov je vsaka prizadeta delavska organizacija predložila imena najbolj kričečih primerov, katerim naj bi se odpoved preklicala in jih nanovo zaposlila. Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah odreja za mesec maj 1939 naslednji vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane in zavarovane člane brez razlike na njih bivališče, in Sicer: 7. maja 1939 g. dr. Hafner Jože: 14. maja 1939 g. dr. Čeh Milan: 21. maja 1939 g. dr Keržan Bartol; 28. maja 1939 g. dr. Hafner Jože; 29. maju 1939 g. dr. Čeh Milan. Luče Ustanovni občni zbor podružnice NSZ v Lučah se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. ob 13. uri v gostilni g. Boltina. Na | dnevnem redu so poročila pripravljal-! nega odbora in poročilo zastopnika ccn-! trale. — Vse tovariše prosimo, da se ! tega občnega zbora gotovo udeleže, kajti razpravljala.se bodo zanimiva vprašanja, ki se tičejo predvsem lesnega delavstva. Zato upamo, da ne bo nikogar, ki bi se občnega zbora ne udeležil. Zagorje ob Savi Pr TlO i Žirovnica Praznik dela smo praznovali dostoj-j no in je delavstvo cel dan praznovalo. Podružnica NSZ v Žirovnici sklicuje svoj redni letni občni zbor za nedeljo, dne 7. t. m. v Žirovnici. Upamo, da se boste tega občnega zbora udeležili vsi delavci in nameščenci KDE. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika, blagajnika ter nadzornega odbora ter poročilo centralnega zastopnika, ki se bo udeležil tega občnega zbora. — Istega dne pa se bodo vršile tudi Volitve obratnih zaupnikov za KDE, zato j upamo, da se boste volitev in občnega i zbora prav gotovo udeležili vsi name- I ščenci in delavci KDK. Maribor Volitve obratnih zaupnikov. Vse naše članstvo in prav posebej zaupnike (obratne in organizacijske) opozarjamo, da se ta mesec vrše volitve obratnih zaupnikov. Razširjajo se govorice, da volitev obratnih zaupnikov ne bo In da bodo lansko leto izvoljeni obratni zaupniki potrjefti tudi za letošnje leto. Zaenkrat so pa to samo še govorice, ki nas ne smejo zavajati, da se ne. bi r. vso vnemo in vztrajnostjo pripravljali na volitve. Zaupniki in člani naj se čimprej zglasijo v tajništvu zaradi nuj- nih in važnih informacij. Ne odlašajte in ne čakajte zadnjega dne! Teden akcije. Od 7. do 14. maja priredi mariborska podružnica teden akcije. Vsi člani bodo obvezani pridobiti vsaj enega novega člana. Zanimanje za akcijo je že zdaj veliko. Član. ki se bo izkazal za najboljšega, bo dobil lepo knjižno nagrado. Pridobivajte v tednu akcije novih članov. Zdaj je nastopil čas, ko moramo močno strnjeni braniti svoje interese. Vsi in vse v organizacijo! Lep majski izlet podružnice NSZ v Mariboru. Mariborska podnižnicii NS/ je priredila z JSZ in SDZJ prvomajski izlet na sv. Urbana. Izlet st; je vršil v nedeljo 30. aprila. Lepo vreme je privabilo k sv. Utbanu izredno lepo število izletnikov, ki s6 vsaj za en dan zapustili tovarniške prostore in pohiteli v prosto naravo. Popoldne se je vršila na obširni trati za cerkvijo prava ljudska zabava. Svirale so harmonike, tamburice, kitare, pelo se je na več krajih in igrale ljudske igre. Lepšega prvomajskega izleta si ni nihče želel. Onim, ki so se zjutraj ustrašili temnih oblakov, bo žal, da niso bili z nami. Vse tri organizacije bodo priredile še več takih izletov. Kljub veliki množici izletnikov ni prišlo do nobenega incidenta. Prvi maj smo v Mariboru častno proslavili, četudi samo z godbo, petjem in igrami. Vsaki osebi — družini nudi stalni zaslužek „MARA“ Maribor, Orožnova 6 Celje, Slomškov trg 1 ■V PUUlilci — raipoSiljsIiict nogitie li pltltili Posteljne odeje z belo vato močno prešite (dom. izdelek) od din 70.— naprej, samo pri A. ŠTUHEC specijalna trgovina - izdelovanje post. odej Maribor, Stolna ulica 5 Ugoden nakup manufakture pri I . TRPIN-p Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijo! Zima OSTANKI Pomlad Mariborskih tekstilnih tovarn, pristno-barvni brez napak, in sicer: Paket Serija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ceno Tli Din 100.—, T/2 Din 130.—; pri naročilu prosim navedite barvo. — Paket serija vsebina 16—20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa, cvirnzeiga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi Paket Din 130.—. Pakete II & M razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket Serija «Z» vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer Z/l 130.—, Z/2 160.—, Z/3 200.—, Z/4 250.—, Z/5 300,— Din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80.—, 100.— in 120.— Din. Vsak paket poštnine prosto, pri odvzemu dveh ali več paketov primeren popust! Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcev na razpolago. — Prepričajte se tndi Vi in pišite takoj Razpošiljalnici «Kosmos», Maribor, Kralja Petra trg. Za konzorcij „Nove Pravde" izdaja dr. J. Bohinjec — Odgovorni urednik Tavčar Ivan — Za Delniško tiskarno d. d. v Ljubljani France Pintar. Vsi v Ljubljani. Petelin Din. 5' Otroci se radi igrajo z našimi gumijastimi igračkami. So trpežne, zelo poceni, a pri igranju ne morejo otrok poškodovati. Gumijast samokres z a brizganje vode Din. 5 Maček Din. 5' Mornar Din. 12' Deklica Din. 12' iimmn MvXv. WAv//>/XCa;.v.v V.V.V.' >'v>v>v • .V.V.V.VAV/, i Pranje nogavic Din. 0'50 ZDRAVE NOGE • ŽIVLJENJSKA RADOST OBUKIUTE REDNO NAS ODDELEK ZA NEGOVA* ;!vXv;v!v/!v!vX'! ,«MV» O'"- 1‘j oin. O 50 popravljamo nosnice strokovno. hitro In potoni. Krpanje nogavic od Din.0'50 naprej. Likanje nogavic. 'AV.V.V.V