Vzela jo je noč Brežice - Neke julijske noči so za 78-letno Julijano Štern iz Dovškega pri Senovem izginile vse sledi. Sternova se je uvrstila v seznam pogrešanih oseb, ki jih je v Posavju letno približno 14. Toda njeno izginotje je zelo nenavadno. V času, ko je izginila, j e bila namreč pacientka kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Brežice. Čeprav je bila zelo slabotna, priključena na aparature, naj bi sredi noči skočila skozi okno in se dobesedno vgreznila v tla. Dežurna medicinska sestra je domnevno videla ta spektakularni skok skozi okno, a pacientke ni . našla. Našle je niso niti policijske Patrulje s psi, niti helikopter, skratka 0 Julijani Stem ni sledi. To je najhuje za njene domače, ki živijo v žalosti, strahu in negotovosti. Razočarani so nad brežiško bolnišnico in nad njenim osebjem, pa tudi nad njihovimi izjavami, ki so si nasprotujoče. 'Julijano smo dah na zdravljenje, pa s° nam jo zgubili,” je žalosten Štefan črilc, partner pogrešane. “Kako se lahko kaj takega zgodi v demokratični evropski državi, saj nismo Afgani-skiflT’ ogorčeno pravi Grilc. . ..na strani 5 V kakšni stiski je bila bolna Julijana, da je sredi noči skočila skozi okno brežiške bolnišnice, še vedno ostaja skrivnost. Ožgani tramovi, mrtev dom Podboršt - Gospodar zgradi hišo, gospodinja ustvari dom, pravi stara resnica. Tako je bilo tudi pri Krrtieljevih, kjer so v stari kmečki hiši živeli gospodar Boštjan, njegova življenjska sopotnica Jožica ter njun 3-letni sin Gregor, z njimi pa je živela tudi Boštjanova mama Martina. Toda v Četrtek, 28. julija, se je v nekaj minutah njihovo živ-Ijenje obrnilo na glavo. Martina in njen vnuk, Boštjanov sin iz prvega zakona, sta bila sama doma, ko sta zaslišala prasketanje ognja in ljudi, ki so kričali, da gori. Hiša je zagorela kot bakla in kljub hitri interven-ciji gasilcev v celoti zgorela. Ob reševanju premoženja sta se gospodar 'n njegov brat Tine zastrupila z ogljikovim monoksidom, strupenim Plinom, ki se sprošča pri gorenju. Gospodarja so takoj odpeljali v bolnišnico, brata pa so tja napotili kasneje, ker se je slabo počutil. Požrtvovalnega soseda Toneta je ob gašenju tako silovito stresla elek-trika, da so ga morali oživljati. , Družina sije poiskala začasen dom, a si čimprej želi nazaj, Nad garažo že pred nesrečo začeli graditi novo hišo. Ob pomoči dobrih ljudi, na katere računajo v nesreči, se bo življenje kmalu vrnilo na stari tir. Hiša bo spet postala dom, ob katerem se bodo razraščale rože, ki so edine Prestale hudo uro. ...na strani 5 — Nemci hitijo Drnovo - Pri krožišču Drnovo Begrad pripravlja temelje za postavitev 6000 m2 velike montažne hale. Naročnik je družinsko podjetje Grieshaber Logistik iz Nemčije, ki se ukvarja s pakiranjem industrijskih izdelkov in dostavo. Thomas Buck, vodja logistike v podjetju, je spomladi krškemu občinskemu svetu predstavil namero, da tam postavijo obrat, v katerem bi brezposelne šivilje s Senovega pakirale del Boschevega programa za avtomobilsko industrijo. Z režijo vred je predvidenih 130 delovnih mest, prve zaposlitve so načrtovane še v tem letu. Grieshaber je delavkam Lisce Senovo, kjer se septembra zapira obrat, že poslal ponudbo. 120 jih je pripravljenih oditi k novemu delodajalcu. Zasluge za tako hitro realizacijo besed v dejanja ima pri vstopu novega podjetja v prostor tudi župan Franci Bogovič, kije tujce usmerjal in spremljal v kontaktih za pridobitev ustreznih dovoljenj. Za zaupanja vredne investitorje jih ocenjujejo tudi v Ministrstvu za gospodarstvo, ki jim bo namenilo dobrih 200 milijonov SIT pomoči kot spodbudo tujim investicijam. Nova hala mora biti postavljena in v celoti opremljena še letos. Po terminskem planu Begrada, ki je zadolžen za izvedbo prve faze, bodo sredi tega meseca že pričeli z montažo gradbenih elementov. B.D. iz vsebine... Škoda v kmetijstvu še brez številk ...stran 2 Kdo lahko ustavi Rome... ...stran 4 Spet krajevni uradi... ...stran 6 Posavski zlati maturanti... ...stran 7 Pogovor z župnikom Jožetom Vogrinom... ...stran 9 Kdo bo glavni? Posavje - Janševa vladaje obljubila, da bo v njenem mandatu prišlo do ustanovitve pokrajin. Posavju, ki so ga strategi regionalizacije sprva nameravali priključiti k Dolenjski, sedaj obljubljajo samostojnost. Kakšne vrste naj bi bila ta nova pokrajinska odgovornost, lahko zgolj ugibamo, dokler se vlada ne izjasni, koliko denarja jim bo prepustila za lastno gospodarjenje. Posavski župani pravijo, da pokrajine ne potrebujejo, če ne bo prinesla finančne samostojnosti. Kljub temu se je med Krškim in Brežicami že pričel dvoboj za pokrajinsko in upravno središče, Sevnica pa bo ob tem preračunavala, koga se ji splača podpreti. V politiki dejstva in številke same po sebi namreč ne štejejo, ker bi v nasprotnem primeru morali Krškemu priznati primat. Če bi se s številkami spuščali v podrobnosti, se morda tudi v Dobovi, na Bizeljskem in v Kostanjevici ne bi odločali za samostojne občine. Tako pa z izračuni “na palec” lokalni aktivisti resnično verjamejo, da bi jim v majhnih občinah za investicije ostalo več. Menijo, da majhne občine zagotavljajo policentrični razvoj. Razmišljanje je podobno tistemu, da se revščina skrije, če jo le dovolj enakomerno porazdeliš po terenu! ...na strani 3 1 ---če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite ^7/A9912S^ /\JN 1 UAL1NU V Skoda v kmetijstvu še brez končnih številk Krško - Spomladanska pozeba in toča sta v Posavju poškodovali kmetijske kulture na 3000 ha. Posledice zadnje ujme, ki je bila 22. julija, so komaj popisali, tako da o številki skupne škode še ni moč govoriti. Nova svetnika na delu Sevnica - Zaradi protikorupcijskega zakona sta pred kratkim odstopila dva občinska svetnika, oba podjetnika, Drago Krošelj (LDS) in Andrej Repše (SLS). Njuni mesti sta zasedla Stane Kokove iz Rovišča pri Studencu ter Cilka Krajnc iz Budne vasi pri Šentjanžu. Evrosad s Sadjarstvom Blanca in kooperanti je letos načrtoval za 14 milijonov kg pridelka. Na dobrih 500 ha nasadov je ostalo neprizadetih le 6 ha na Čanju, ki so zaščiteni s protitočno mrežo. Roman Matjašič je kot član regijske komisije za popis škode po elementarnih nesrečah povedal, da so imeli že pred 22. julijem 720 vlog za škodo po toči in 291 vlog za škodo po pozebi. Zadnje neurje je nekatere kulture, ki jih je prej toča le oplazila, dokončno uničilo. O znesku ugotovljene škode še ni možno govoriti, bo pa gotovo velika. Matjašič se sicer ne strinja z metodologijo njenega ocenjevanja po določenem hektarskem donosu na kulturo. Ta način pri merjenju odškodnine kaznuje pridelovalce z naprednejšo in boljšo pridelavo in nagrajuje tiste, ki slabše obdelujejo zemljo. Sicer pa državna pomoč po toči in suši, pred katero se lahko pridelek obvaruje s tehničnimi sredstvi, ni produktivna. Posavje je samo v letu 2000 Roman Matjašič za pomoč po suši prejelo 750 milijonov SIT, kar bi zadostovalo za protitočne mreže na vseh sadovnjakih in še nekaj denarja bi ostalo, meni Matjašič. Napeljava mreže po hektarju stane 4 milijone SIT, sadjarji pa sami ob negotovih letinah takšnega stroška ne zmorejo. Direktor Evrosada Boštjan Kozole je posavskim županom predlagal, naj v občinah proračunsko s subvencijami podprejo projekt zaščite sadovnjakov za naslednjih deset let. V prvi petletki naj bi subvencija predstavljala v Krškem 20 odstotkov, v Brežicah in Sevnici pa 10 odstotkov stroškov protitočnih mrež. V drugi petletki bi se subvencija prepolovila. Z 240 milijoni SIT bi zaščitili 300 ha sadovnjakov. Danes je z mrežami opremljenih le 20 ha, te dni pa Evrosad v Brestanici postavlja mreže še na 12 ha. Kmetijski proizvajalci čakajo tudi na ustanovitev vzajemne zavarovalnice, ki jo je kmetijsko ministrstvo obljubljalo že pred leti. Zaradi visokih premij, ki veljajo v komercialnih zavarovalnicah, bi v novi vzajemni pol stroškov zavarovanja letine krila država. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk pravi, daje ustanovitev takšne zavarovalnice odvisna od širše politične volje. Posavska člana odbora za kmetijstvo pri državnem zboru Stane Pajk in Bojan Rugelj sta na Svetu pokrajine Posavje, kije obravnaval omenjeno tematiko, obljubila pomoč za realizacijo te ideje. Preden zaživi takšna zavarovalnica pa je potrebno spremeniti sedanjo uredbo o odškodnini po naravnih nesrečah. Tisti, ki svoje pridelke zavarujejo, dobijo od države manj odškodnine kot oni, ki zavarovanja sploh nimajo. Odškodninski znesek zavarovalnice se jim namreč odšteje od obračunane škode. To je destimulativno in kmeta odvrača od prevzema polne odgovornosti za letino, pravi Roman Matjašič. Branka Demovšek Po neurju za več milijonov škode Posavje - Dobro uro zatem, ko je neurje za seboj zapuščalo razdejanje po Kozjan- v skem, je vodna ujma s točo zajela tudi območje Čanja in Blance ter Leskovca, nekaj zatem pa je huda ura zajela še Pavlovo vas in Globoko. Škodo že ocenjujejo, posebej kritično pa je s cestami na Bizeljskem. Vaščan Stare vasi na preorani cesti Neurje je posebno močno najnujnejša sanacijska dela na loge, o višini pomoči - sredst-prizadelo krajevne poti na terenu in navozil gramoz, za va bi črpali iz proračunske območju širše krajevne skup- kaj več pa ni denarja. Župan rezerve - pa bo jeseni odločal nosti Bizeljsko, posledice, ki Molan je povedal, da bo od- občinski svet. Mogoče bodo jih ocenjujejo na 8 milijonov bor za infrastrukturo po Bizeljanci prejeli tudi del SIT, si je v soboto ogledal ogledu sprejel ustrezne pred- državne pomoči. M.K. tudi brežiški župan Ivan Molan. Najhuje so prizadete krajevne poti v Stari vasi, Brezovici, Vitni vasi in Dramljah, kjer so posamezni odseki od zadnjega neurja neprehodni, sicer pa je veliko poti -vseh skupaj kar 172 km - potrebnih večjih sanacijskih del. Krajevna Skupnost Bizeljsko nima sredstev za sanacijo po neurju, saj so bila njihova interventna sredstva v celoti namenjena gradnji nove šole. Krajani so sicer na posameznih odsekih takoj stopili v akcijo in si delno uredili dostope, strojnik pa je opravil Državni drobiž Ljubljana - Vlada RS je iz stalne proračunske rezerve namenila 84,5 milijonov SIT za trinajst občin, kjer so junijska in julijska neurja naredila veliko škode na cestah. To je nujna prva pomoč za zagotavljanje prevoznosti. Občini Brežice je odobrenih 2,5 milijona SIT, krški in sevniški občini pa po 3 milijone SIT. Močno prizadeto Kozje bo dobilo 25 milijonov interventnih sredstev, Podčetrtek pa 15 milijonov. Denarje bil občinam razporejen na osnovi ocen o škodi in ekonomski moči posameznih okolij. Dobile pa ga bodo na podlagi programov preliminarnih del pri odpravi posledic, ki jih bo potrdilo Ministrstvo za okolje in prostor. B.D. Previsok faktor Brežice - Brežiški svetnik Jože Baškovič je dal občinskemu svetu pobudo za spremembo odloka, ki ureja plačevanje nadomestila za stavbno zemljišče in komunalno opremljanje parcel. Primerjava podatkov kaže, da imajo v občinskem odloku iz leta 2001 Brežičani za poslovne objekte najvišji faktor za izračun komunalne obremenitve v Posavju in na Dolenjskem. Baškovič predlaga, naj se do septembra pripravi nov odlok oziroma spremembe obstoječega za znižanje obremenitev gospodarstva. Stroški opremljanja prostora so eno redkih orodij, ki pri potencialnih investitorjih občino predstavljajo kot ugodno podjetniško okolje. Izračun obremenitev za gospodarske objekte po faktorju 2 ni stimulativen. Konec julija je sicer stopil v veljavo pravilnik Ministrstva za okolje, ki razpone v prispevku za stavbno zemljišče in komunalne takse določa s faktorjem največ 1,5. Dokler svetniki ne odločijo drugače, bo v Brežicah v veljavi občinski odlok. B.D. Prihaja načelnica Sevnica - Za novo načelnico Upravne enote Sevnica je imenovana Darja Drnovšek, ki prihaja iz Upravne enote Zagorje. Funkcijo bo prevzela 1. septembra. Na razpis se je prijavil tudi vršilec dolžnosti Tine Zupančič, v upravni enoti zaposlen 12 let. Dejstvo, da ni bil izbran, ga niti preveč ne preseneča niti ne žalosti, je povedal za naš • časopis. Stane Kokove ni novinec v politiki, saj je v njej vseskozi aktiven. Pa naj si bo kot predsednik KS Studenec ali kot poslanec. Kokove je bil namreč poslanec v takratni občinski skupščini, kasneje pa je postal občinski svetnik, vendar v vrstah SLS. Danes je član LDS. Tudi Cilka Krajnc iz Budne vasi je družbeno zelo angažirana. Kot kmečka ženska se redno pojavlja na raznih prireditvah, poleg tega pa je tudi predsednica aktiva kmečkih žena. Sicer pa je Kranjčeva prišla v občinski svet po spletu naključij. Na njeno mesto bi iz vrst SLS moral sesti Srečko Vodenik iz Pijavic pri Tržišču, a je zaradi bolezni mandat odklonil. Za Vodenikom se je na volitvah uvrstil Miran Zupan iz Krmelja. Tudi ta je zaradi poslovnih obveznosti mandat odklonil in tako je na vrsto prišla Cilka Krajnc. Za odstop s svetniškega položaja pa seje odločil še en uspešen podjetnik, Rudi Dobnik iz Krmelja. Župan Janc ga je prepričal, naj nekoliko počaka in premisli, saj je v proceduri spremenjena zakonodaja, ki ne bo tako kruta do poli-tikov-podjetnikov. N.C. C. Proti termam dve tožb Čatež ob Savi - V prejšnji številki SavaGlasa smo pisali o najnovejših pripetljajih v Termah Čatež, med katerimi smo ob napovedani tožbi Mokroviča omenili tudi tožbo nekdanje pooblaščenke uprave Maje Nosan. Nosanova nam je dejala, da z odvetnico Nevenko Šorli čakata na obravnavo na brežiškem sodišču. Glede na to, da je bila tožba vložena že lani, naj bi bil kmalu znan tudi epilog. Zadeva naj bi bila po mnenju več odvetnikov bolj ali manj dobljena, mesto v razpravi pa naj bi dobil tudi odstavljeni direktor Borut Mokrovič. Ta nam je dejal, da je to zadeva nove uprave. Glede govoric o njeni karieri v termah pa je Nosanova dejala le, daje to zadeva lastnikov, sama pa o tem Maje Nosan nič ne ve. Trenutno ima sicer dela čez glavo - s prodajanjem znanja. Sicer pa bo na mesto Gorana Brankoviča v nadzornem svetu po avgustovski seji najbrž stopil Dejan Podgoršek. M.K. Naftna ploščad ali hidroelektrarna? Boštanj - Ob prisotnosti javnosti in medijev so delavci Holdinga Slovenske elektrarne dokončno zaprli dosedanjo pot reke Save in jo v celoti preusmerili na prelivna polja. Če ne bo večjih težav, bo do oktobra akumulacijski bazen napolnjen do polovice, spomladi prihodnje leto pa naj bi HE Boštanj že dala prve kW ure električne energije. Foto: uto Maore Pogled na preusmerjeno Savo s ptičje perspektive (na foto' grafiji) sta si privoščila Sevničana^ ljubiteljski fotograf Lj1*' bo Motore in njegov “šofer” Jani Šerjak, ki sta kraj prelete^ cesno. Vzletela sta z letališča Prečna pri Novem mestu, kjef ima Šerjak klubsko letalo. “Bila je izjemna avantura,” je k°' mentiral Motore, ki je iz zraka naredil štiristo fotografskih posnetkov. S pričujoče fotografije bi težko razbrali, da gre zf hidroelektrarno^a^ol^pominj^Kniaftnmjloščad. HggJ AK 1 U AJLiNvJ Sava Glas, 4.8.2005 Ustanavljanje novih občin Mislijo, da jim bo bolje Posavje - Takoj, ko je sprememba zakonodaje o lokalni samoupravi dopustila ustanavljanje novih občin, se je od sevniške odcepila Bučka in se priključila Škocjanu. Na svoje so želeli v Dobovi, na Bizeljskem in v Kostanjevici, a v državnem zboru niso dobili potrebne podpore. Sedanja “ozemeljska celovitost” posavskih občin je spet zamajana, saj se starim pobudam za spremembe pridružujejo nove. Po zakonu je postopek za ustanovitev ali preoblikovanje občin možno začeti enkrat v štiriletnem mandatu, leto dni pred lokalnimi volitvami. Spomladi je svetnik Jože Avšič predlagal, naj občina Brežice sproži postopek za pridobitev statusa mestne občine. Zadeva ostaja zgolj pri pobudi, o kateri se ni še niti resno razpravljalo. V Krškem pa aktivnosti za pridobitev takšnega statusa že potekajo. Po Zakonu o lokalni samoupravi je mestna občina nosilec razvoja v pokrajini, zato Krčani, ki želijo biti upravno središče, ničesar ne prepuščajo naključju. Status mestne občine je možno pridobiti, če je na njenem območju bolnišnica, srednje šole, oddelki visokih šol in fakultet, univerzitetna knjižnica in znanstveno raziskovalna dejavnost. Mesto mora imeti najmanj 20 tisoč prebivalcev in 15 tisoč delovnih mest. Po kriterijih za financiranje občin je država do mestnih občin bolj darežljiva. Krško vseh zakonsko določenih kriterijev ne izpolnjuje. 2 Radovljico, Jesenicami in še nekaj občinami so skupaj tožili pobudo za zakonsko sPremembo, ki bi omilila sedanje pogoje. Občinski svetnik Milko Veršec vodi aktivnosti, da bi se Bizeljsko s sosednjimi kra- jevnimi skupnostmi preoblikovalo v samostojno občino. Kot pravi, dajejo neuradni kontakti slutiti, da bi se jim priključili Artiče, Pišece, Globoko in Kapele. Bizeljsko daje skoraj najmanj denarja za delovanje občin in prepričan sem, da bo tudi v modelu financiranja šlo na bolje”, verjame Veršec. . Tudi v Dobovi so pred štiri- namreč nima niti 2000 prebivalcev. Veršec je izračunal, da bi Bizeljsko po delitveni bilanci iz brežiškega proračuna moralo dobiti 700 milijonov SIT, kar bi zadoščalo za financiranje gradnje nove osnovne šole in še večnamenske dvorane zraven. Prepričanje, da bi v Artičah dobili pločnik, na katerega čakajo 11 let in v Globokem kanalizacijo. “Slovenija med državami EU mi leti računali, s kolikšnim denarjem bi razpolagali v samostojni občini in matematika se jim je izšla, pravi tajnik krajevne skupnosti Branko Prosenc. Krajani so na referendumu ustanovitev nove občine podprli z več kot 70 odstotkov glasov. Prosenc pravi, da j ih ta rezultat zavezuje k nadaljevanju postopkov za dosego cilja. “Če bi iz občinskega proračuna doslej dobivali več de- narja, o lastni občini ne bi razmišljali. Tako pa nas zadnjih 10 let odpravljajo le z rento za smetišče in smo na slabšem. Namesto da bi bila ta renta dodatek za razvoj, so bili ljudje obremenjeni s samoprispevkom, da seje kaj večjega naredilo”, povzema Prosenc nezadovoljne krajane. V Kostanjevici so že spomladi “prevetrili” dokumente iz minule pobude za samostojno občino. Vnesli so popravke, saj jim je padlo število prebivalcev. “Čakamo na napovedan popravek zakona. Če bo cenzus 2000 prebivalcev, ni problema, saj jih imamo 2.500”, pravi Marjana Krhin, tajnica KS. Pobude ožjega kroga ljudi so bile tudi za odcepitev Senovega, vendar predsednik krajevne skupnosti Jože Ribič v tej sredini s specifičnimi problemi ne vidi boljših razvojnih možnosti v samostojnosti. Ta bi jim namreč navrgla premalo denarja. Brežiški župan Ivan Molan in njegov krški kko ključavnico in prišli do robe. Kot kaže, gre za ni, bi so dobro poznali teren in natanko vedeli, kje so očiščene varovalne kamere. Eno kamero naj bi tako toili v drugo smer, drugo pa zakrili z oblačilom, sai • kaže, pa njihov načrt ni bil izpiljen do podrobnosti, J naj bi del nočnega dogajanja zabeležila kamera sosednje-Podjetja. N.Č.C. verjeti, kako seje lahko Julijana vgreznila v zemljo. V bolnišnici je bila zaradi driske in bruhanja, priklopljena je bila na najrazličnejše cevke in aparature, pravi M.M. Ko sta jo z bratom obiskala, staji iz ležečega položaja morala pomagati, da je sedla in poklepetala z njima. Zato ji ni jasno, kako je lahko potem v desetih minutah potrgala cevke, skočila skozi okno in izginila neznano kam. Na PU Krško zoper Bolnišnico Brežice in odgovorne osebe do tega trenutka niso ukrepali, pravijo, o primeru dane prijave na PP, je bilo kmalu najdenih, pet razpisov je steklo preko Interpola. Tri osebe so bile najdene, dve še iščejo. Tudi v prvi polovici letošnjega leta je bilo pogrešanih že 8 oseb; vse osebe so bile najdene, razen Julijane Štern. Kot pravijo na PU Krško, se intenzivnost iskanja po začetnih kritičnih dnevih oz. tednih nadaljuje v obliki rednega dela patrulj, povečane pozornosti pri prehajanju državne meje, obveščanja javnosti ter mednarodnega razpisa iskanja. N.Č.C. Ledina ni Planina Ledina pri Sevnici - Svojevrstno avanturo je doživel slovaški voznik tovornega vozila s priklopnikom, ki je v Mokronogu naložil robo in se namenil na Planino pri Sevnici in nato v Šentjur. Ali ga je kdo napačno napotil ali je slabo pogledal tablo, da seje namesto na Planino odpravil na Ledino, hribovito vas pod Lisco? Kako je s priklopnikom zlezel čez strmi klanec v Zajčji Gori, ne ve nihče, je pa sredi vasi na križišču resno podvomil, katera pot je prava. Nekatere ceste so namreč zaradi poslopij, ki so tik ob njih, neprevozne že za klasične kamione. S pomočjo domačinov je Slovak spoznal svojo zmoto in tovorno pošast je bilo treba nekje obrniti. Malo je šlo počez, malo povprek pa malo naprej in malo nazaj, pa v betonsko kanalizacijsko cev pa v električne žice in tako naprej. Ubogi Slovak se je ob pogledu na policiste, ki so prišli reševat situacijo, že pošteno potil. Končno so ga domačini s pomočjo krampov in lopat, pa tudi s pomočjo traktorista, v službenem času policista, izkopali in napotili v pravo smer. Policija tujca ni kaznovala, je pa moral lastnikom poravnati škodo. Tako seje na vasi - v času počitnic in kislih kumaric - končno zgodil en pošten dogodek. Slovak pavsi bo veijetno za vse življenje zapomnil, da Ledina ni Planina. N.Č.C. V nekaj minutah postali brezdomci Podboršt pri Šentjanžu - Sredi dneva je - domnevno zaradi napake pri električni napeljavi - do tal pogorela hiša Krmeljevih iz Podboršta. Pri reševanju so se tri osebe poškodovale, med njimi 32-letni gospodar Boštjan. Vsakršna pomoč družini, ki se bo začasno preselila, je več kot dobrodošla. V družino Krmeljevih iz Podboršta pri Šentjanžu seje naselila žalost. Hiša, v kateri so živeli oče Boštjan, zaposlen v boštanjskih Gradnjah, mamica Jožica Revinšek, sicer še študentka, triletni Gregor ter stara mama Martina, je kljub hitri intervenciji 40 gasilcev z Velikega Cimika, Šentjanža, Tržišča in Krmelja in pomoči domačinov in sosedov, povsem pogorela, saj je hiša gorela kot bakla. Da je nesreča še hujša, so se pri reševanju opreme iz goreče hiše poškodovali trije ljudje. Gospodar Boštjan in njegov brat Tine sta se zastrupila z ogljikovim monoksidom in bila hospitalizirana v novomeški bolnišnici, tam pa je pristal tudi 49-letni sosed Tone, ki je pomagal pri gašenju. V roki je držal cev in se verjetno naslonil na zid, kjer je bila razpadajoča elektroin-stalacija. Električni tok gaje se je po napeljavi razširil na ostrešje. Policisti in kriminalistični tehnik so ugotovili, da varovalke v električni omarici niso bile originalne ampak prirejene; v njih seje nahajalo več žic, v varovalkah pa tudi ni bilo kremenčevega peska. Na podlagi ugotovitev z ogleda je do požara najverjetneje prišlo, ker prirejena varovalka ni opravljala svoje funkcije. Domači pa so prepričani, da je do požara prišlo zaradi zastarele električne napeljave, ki bi jo morali delavci Elektra zamenjati, a tega niso storili. Družini Krmeljevih, ki je v trenutku ostala brez vsega, so takoj priskočili na pomoč sosedje in prijatelji. Življenje bo teklo naprej, čeprav se bo družina začasno ločila. Mlada družina se bo preselila k Jožičinim staršem, stara mama pa bo odšla k svoji hčeri. Krmeljevi upajo, da bodo kmalu spet skupaj v pravem Ostanki hiše Krmeljevih stresel tako močno, da ga je vrglo ob steno, nekaj časa pa je bil tudi v nezavesti in so ga morali oživljati. Po prvih ugotovitvah je bil vzrok požara v električni napeljavi v električni omarici na zunanji strani hiše, od tam pa domu, saj nad garažo že gradijo stanovanjski objekt. A do dokončanja je še daleč, tako da jim bo kakršnakoli pomoč dobrodošla, še zlasti ob dejstvu, da so zgorela tudi vsa njihova oblačila, oprema in tudi že nekaj opreme za novo hišo. N.Č.C. Poletel je Trnje - V naselju Trnje se je zgodila na pogled huda prometna nesreča, v kateri pa seje 26-letni voznik iz Brežic le lažje poškodoval. Brežičan je zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom znamke Opel Astra zapeljal na nasprotni pas ter poletel čez cestno ograjo kakih 10 m daleč do bližnje hiše, kjer je tudi padel iz vozila. A kot rečeno, voznik v nesreči ni utrpel hujših posledic, čeprav so očividci zaradi precejšnjega hrupa in na videz negibnega voznika že pomislili na najhujše. Promet na cesti Brežice-Dobova zaradi nesreče ni bil oviran, službe pa so avtomobilsko razbitino pospravile v dobri uri. M. K. LOKALNE SKUPNOSTI Krajevni uradi Storitve bližje domu Brežice - Brežiška občina je edina v Posavju in ena redkih v Sloveniji, ki glede na svojo velikost nima krajevnih uradov. Pred leti so jih namreč ukinili, sedaj pa jih na novo ustanavljajo. Pred letom 1990 je imela občina Brežice devet krajevnih uradov. Najprej so ukinili krajevna urada Globoko in Pi-šece in nato še ostale. Del nalog, ki so jih opravljali, kot so prijavno odjavna služba, izdajanje zdravstvenih spričeval za promet z živino in overitve podpisov, so prenesli v izključno pristojnost občinskih služb, del pa na krajevne skupnosti. Nova zakonodaja, ki nalaga javni upravi, da približa storitve krajanom, kliče k ponovnemu ustanavljanju krajevnih uradov. Drugod v Posavju lahko ljudje na svojem krajevnem uradu zaprosijo za osebno izkaznico, potni list, obmejne prepustnice in kmetijske vložke za zemljiške dvolastnike. Po te dokumente in druge javne listine morajo brežiški občani priti na Občino. Na slabšem so tisti brez lastnega prevoza, saj so danes avtobusne povezave slabše kot pred dobrim desetletjem. Darko Bukovinski Načelnik Upravne enote Brežice Darko Bukovinski je pripravil predlog organiziranja krajevnih uradov, upoštevajoč koncentracijo prebivalstva po posameznih območjih, najbolj oddaljenih od Brežic, in bližino meje, kjer prihaja do še dodatnih potreb po sto- ritvah krajevnega urada. Občina seje zavezala, da bo dala prostor v brezplačni najem in poskrbela za telekomunikacijsko linijo ter osnovno pisarniško opremo. Občinski svet Brežice je soglašal z njegovim predlogom za krajevna urada na Bizeljskem in v Dobovi, čas za razmislek in dodatne argumente pa so si vzeli glede Velike Doline. Svetnik Janko Zalac je namreč nanizal svoje pomisleke, po katerih imajo Jesenice na Dolenjskem prednost. So obmejna krajevna skupnost z večjo koncentracijo prebivalcev kot Velika Dolina. Imajo pošto in primeren prostor z ustrezno telefonsko linijo za krajevni urad, v Veliki Dolini pa morajo ustrezen priključek šele napeljati, pravi Zalac. Pričakuje, da bo župan pripravil kriterije za določanje sedežev krajevnih uradov, ki se bodo še odpirali poleg Bizeljskega in Dobove. Župan Ivan Molan odgovarja, da so kriteriji stvar upravne enote in občinske službe se v to področje ne bodo vmešavale. Darko Bukovinski poudarja, daje njegov predlog za Veliko Dolino izključno strokovne narave, vendar bo upravna enota spoštovala odločitev občinskega sveta. Prvi trije krajevni uradi naj bi začeli z delom najkasneje v pol leta. Če bo občina zago- tovila primeren prostor, pa bi kasneje namestili krajevni urad še v Cerkljah ob Krki. B.D. /M.K. Franc Tomše, upokojenec iz Sel pri Dobovi: O ustanavljanju krajevnih uradov nisem najbolje obveščen, se pa strinjam s tem, da se ta odpre tudi v Dobovi. Že zaradi pomanjkanja parkirnih mest v Brežicah. Ce bo vse potekalo tako kot na sedežu upravne enote, torej brez zavlačevanj in prelomljenih obljub, da ne bomo po nepotrebnem izgubljali še več časa kot v Brežicah, zakaj ne. Pa ustrezen delovni čas bo potrebno urediti. Najbrž bodo težava le bolniške, pa razna nadomeščanja ob dopustih. Toda z uporabo sodobne tehnologije se bo najbrž dalo vse dogovoriti na zadovoljstvo vseh, predvsem pa nas, uporabnikov. Pavla Jazbec, delavka iz Bizeljske vasi: V se, kar se odpira na novo, podpiram, tako tudi krajevni urad. Na Bizeljskem imamo že pošto, lekarno, zdravniško službo, trgovino, policijo, tako da si večino zadev že lahko uredimo tu. Do Brežic sicer ni tako daleč, a za starejše ljudi, ki so pri nas v večini, bo to priročna novost. Le da bo delovni čas ugoden in da ne bo potrebno predolgo čakati na dokumente. Težave s parkirišči pa so tako povsod, tudi na Bizeljskem. Duh starih časov še ni zamrl Bizeljsko - Bizeljski grad hrani v svojih nedrjih redek biser, namreč bogato opremljeno grajsko kapelo, ki so jo gradu prizidali leta 1623. Mladi restavratorji so se spretno sukali po visokem oltarju. Prav bizeljsko kapelico si je izbrala šesterica, nad preteklostjo očaranih študentov - štirje restavratorji, en zgodovinar in računalničar, ki je v treh dneh temeljito očistila prižnico in tri oltarje, glavnega, posvečenega sv. Hieronimu, zavetniku samskih žensk ter oba stranska. Vsi datirajo iz druge polovice 17. stoletja. S sesalcem, kompresorjem, čopiči in lopaticami - lestev so jim posodili bizeljski gasilci - so temeljito očistili dodobra zaprašene površine, tako da bo prostor primeren tudi za koncerte. Gradivo so nato dokumentiran in napisali poročilo o njegovem stanju. Napredovanje del si je ogledala tudi Miladi Makuc - Semion, profesorica z likovne akademije, ki je dejala, da takega zaklada še ni videla, predvsem so jo presenetile štukature in portreti svetnikov na stebričkih - teh je kar 23 - saj ponavadi naletijo zgolj na glave na palicah. M. K. Spominska plošča in pot ob obletnici vrnitve Bučka - V kraju, kjer je bila leta 1991 ustanovljena prva krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije, so obeležili 60-letnico vrnitve dolenjskih izgnancev in beguncev na svoje domove. Sokrajan in poslanec DZ Franc Žnidaršič je odkril spominsko ploščo na ostankih mejne opazovalnice na Slemenu nad Bučko, da bi mlade generacije vedele, kaj pomenijo tiste kamnite gmote, ki jim krajani pravijo piramide. Foto: Franci Pavkovič MF S945 E i | 1 Na slovesnosti, na katero so prvič prišli tudi pohodniki po spominski poti s Telč do Bučke, je rojakinja Ivica Žnidaršič, sicer predsednica Zveze društev izgnancev Slovenije, podelila zahvalne listine občini Škocjan, KS Bučka ter vsem društvom z Bučke (na fotografiji), saj so pomagali pri organiziranju pomembnih dejavnosti Društva izgnancev Slovenije. Ob tej priložnosti je bil prvič predstavljen tudi grb kraja. Oblikovan je bil tudi na hlebcu kuha, ki so ga predsednici Žnidaršičevi v znak pohvale in zahvale podelili rojaki z Bučke. N.C.C. Cenejše dimnikarske storitve za Kozje Sevnica - Dimnikarstvo Jelančič iz Sevnice seje odločilo za pomoč pri odpravi posledic neurja v občini Kozje. Kot koncesionar za opravljanje dimnikarskih storitev v tej občini bo pri prvem dimnikarskem obhodu za novo kurilno sezono dajal 20 odstotni popust. Prvi obhod bo trajal od 1. septembra do 30. novembra. Popust velja ves ta čas za kompletno čiščenje kurilnih in dimnovodnih naprav. Pomoč prizadetemu Kozje-mu je z milijonom SIT izkazala tudi občina Krško. B.D. Dela na postaji se bližajo koncu Dobova - Železniško postajo Dobova bodo dokončno predali v uporabo letošnjo jesen. Objekt sicer že uporabljajo slovenski policisti, v kratkem naj bi jo še delavci železniških služb in cariniki, potekajo pa še dogovori glede izgradnje dodatnih prostorov za strojevodje. Dela so sicer v grobem končana, prostori čakajo le še na pohištvo. Skupna površina novega objekta bo 2000 m2, v njem pa bodo združene vse službe z obeh strani meje. Skrajni desni rob novega sodobnega poslopja v Dobovi že naseljujejo slovenski policisti, trenutno pa potekajo še zaključna dela na cesti in pločniku. Investicija ostaja v mejah načrtovanja, torej okrog 800 milijonov SIT, od tega bo 68 odstotkov sredstev Phare. Vsa dela, vključno z ureditvijo lokalne ceste vzporedno s progo in infrastrukturo, bodo zaključena v skladu s projektno dokumentacijo in državnim lokacijskim načrtom jeseni. Ali bodo Dobovčani pridobili tudi pločnike in kanalizacijo za meteorne vode, nam Nina Furman z Ministrstva za javno upravo ni sporočila. M. K. Končno do asfalta Brežice - Delavci komunalno-stanovanjskega podjetja iz Brežic so se lotili še zadnjih priprav za asfaltiranje Orehove \ aleje v Brežicah, ki je razrita že slabo leto. Celotna investicija postavitve kanalizacijskih vodov - ob tem bodo uredili infrastrukturo do tovarne pohištva - je vredna 35,5 milijona SIT, trenutno pa še potekajo pogajanja z občino glede dodatnih del. Prebivalci Gubčeve, Gregorčičeve, Cankarjeve in Župančičeve ulice bi namreč želeli še izgradnjo robnikov in pločnika ter preplastitev celotne aleje, kar pa bi investicijo podražilo za 8 jnilijonov SIT. Vodja gradbenega sektorja v KOP-u Krešo Štritof zatrjuje, da bo cesta dokončno urejena še ta teden. M. K. Fotografija ne razkrije, da so dela že v polnem teku. Krško bo sofinanciralo obvoznico Krško - Krčani so se spomladi med ponujenimi varian-tami za lokacijo hidroelektrarne odločili za Sotelsko. Pri ob' voznici pa med štirimi variantami za tisto, ki gre po štajerski strani brežine Save in prinaša dva nova mostova. Njihov3 zahteva je bila, daje obvoznica, ocenjena na 1,8 milijard2 SIT, sestavni del državnega lokacijskega načrta. Vladaje h3 zadnji julijski seji sprejela pobude iz Krškega. Prometno i11 gospodarsko ministrstvo morata pripraviti predlog deliti finančnih obveznosti za financiranje tistega dela obvoznic2-ki se bo uporabljal tudi kot gradbiščna cesta. Stroški gradni2 bodo razporejeni med Holdingom Slovenske elektrarn2’ Ministrstvom za okolje, občino Krško, prometnim in gospV darskim ministrstvom. Načrt obvoznice se mora kot sestavu1 del lokacijskega načrta pripraviti čimprej, da ne bo zamud2 K primtovaniOTdnOJD. Sava Glas, 4.8.2005 JLUKALINE, SKUriNUS 11 Jože Faust v svojem zasilnem bivališču med kopico cunj, ki niso zgolj njegova last priložnosti, saj sem že osem let prvi na listi za neprofitna stanovanja, ne odgovarjam za posledice svojih dejanj.” Včasih je prejemal denarno socialno podporo, a ker so vsi dejali, da jo porabi za pijačo, so mu jo ukinili. “Zakaj tega ne preverijo? Včasih sem jedel boljše, saj sem si lahko tudi plačal toplo malico, sedaj pa si lahko v trgovini nasproti za dobrih 40 tisočakov v bonih kupim le nekaj malenkosti, ostalo pa kakor kdajPomoč mu nudijo dobri sosedi; Pri-verškovi mu skuhajo kosilo, pomagajo pa še Lapuhovi in V letošnjem razpisu za neprofitna - nekdaj socialna — stanovanja v Brežicah je vloge oddalo 31 prosilcev, na voljo pa je pet stanovanj. Občina letos za nakup prepotrebnih stanovanj za razliko od prejšnjih let ni namenila nobenih sredstev. Po besedah Fausta in še koga bi lahko zaradi plačilne nediscipline in zasvinjanosti stanovanj prenekaterega “najemnika” pognali na ulico. To je po novem zakonu menda tudi dovoljeno. Več očitkov pa leti tudi na socialno službo, ki naj ne bi opravljala svojega dela. Zaposleni naj bi se premalo zanimali za svoje varovance, a na centru za socialno delo pravijo, da nikogar ne morejo prisiliti, lahko le svetujejo in pišejo svoja mnenja, ki pa niso zavezujoča. Faust seveda ni osamljen primer v Brežicah - čeprav je najbolj radikalen - bi pa utegnil biti vzorec, kako ne ravnati z ljudmi. Pa čeprav posebneži. Faust se je v preteklosti že izkazal, saj je 8 let skrbel za onemoglo babico. Sedaj mu je pripravljena pomagati še mama, katere pomoč je do sedaj zavračal. Pa poglejmo, kako bo Jože ukanil prekanjenega Mefista. Pa kdorkoli že to je. Mojca Kosem Na posavskih srednjih šolah zadovoljni z maturanti Posavje, Slovenija - Znani so že rezultati spomladanske splošne mature, ki jo je opravilo 91,5 odstotka slovenskih dijakov. V splošnem programu brežiške gimnazije beležijo 96,6 odstotno uspešnost, v obeh oddelkih ekonomske smeri pa 80 odstotno, kar je primerljivo z lanskimi rezultati. Izmed rekordnih 31 dijakov krške tehniške gimnazije, kolikor jih je spomladi opravljajo maturo, je bilo uspešnih 27 oz. dobrih 87 odstotkov dijakov, kar je precej boljše kot lani. Letošnjim maturantom je splošne gimnazije (dva sta gimnazije, od ducata udele-spričevala podelila ravnatelji- bila sto odstotna) so bili ne- žencev maturitetnega tečaja-ca brežiške gimnazije Stana uspešni le štirje dijaki, enajst mnogo jih je obupalo že med Molan. V štirih oddelkih v dveh oddelkih ekonomske letom - pa jih je uspela polo- Yozadju: Matej Bukovinski, Tanja Gorenc, Marko Balas, Jaka Ogorevc, profesor Boris Kuzmin in v ospredju zlate maturantke Sandra Koprivnik, Maša Koritnik in Nina Barbič vica. Trem letošnjim zlatim maturantkam - Nina Barbič in Sandra Koprivnik sta zbrati 30 točk, dve več pa Maša Koritnik - je za uspeh čestital tudi brežiški župan Ivan Molan. Spomnimo, lani je bila pri predsedniku države le Tina Strgar. Bučnega aplavza so biti deležni tudi trije dijaki in dijakinja, ki so zbrati 29 oz. 28 točk, Tanja Gorenc, Matej Bukovinski, Jaka Ogorevc in Marko Balas. Maturo so uspešno opravili tudi štirje dijaki - Sonja Cižmek, Aleš Rancinger, Barbara Sribar in Sabina Tokič - ki jih na Gimnaziji še posebej omenjajo in jim iskreno čestitajo. Na krški srednji šoli jejiaj-boljši rezultat dosegla Živa Blaževič, kije zbrala 29 točk. Kandidati lahko sicer po opravljenem vpogledu na državno komisijo vložijo tudi pisni ugovor. Komisija bo o ugovoru odločila v dveh mesecih po prejemu pisne vloge. M. K. “Nisem ne tat, drogeraš niti razgrajač” Brežice - Jože Faust v Brežicah živi že več desetletij - pravi, da se je tu rodil leta 1956, čeprav je uradno, kot smo razbrali z njegove osebne izkaznice, 4 leta mlajši. “To je le še ena v vrsti napak in predsodkov o meni,” dodaja. Mladostna leta mu niso bila postlana z rožicami in kot prizna tudi sam, gaje pomanjkanje starševske ljubezni zaznamovalo za vedno. Morda prav zato rad poseže po alkoholu, a kot sam pravi, ni ne tat, ne preprodajalec ati razbijač. Žeti si le stanovanje, niti ni pomembno kakšno, le da bo imelo sanitarije, pa vodo in elektriko ter seveda pohištvo. “Sedaj prebivam v razpadajoči sobici lani prodane stavbe, ki bi jo tudi odkupil, a nihče ni upošteval prednostne pravice, ki mi pripada. Kasneje sem hodil po občini, bil sem pri Mercatorju pa stanovanjskem skladu, prej mi še tega niso povedati, da se stavba sploh prodaja”, še pove Faustov Jože, ki si ne žeti na Impoljco ati v samski dom v Krškem, saj bi bil tam čisto prepuščen samemu sebi. ‘Tri zime sem preživel - sicer neuradno - v brežiškem samskem domu,” a je zaradi prodaje stavbe spet ostal brez poštene strehe nad glavo. Septembra mu ponovno grozi deložacija, in to zopet zaradi prodaje, že lani so denimo vso kramo v zanikrnem podstrešju, ki ga ni nihče vzdrževal, zmetati stran, vključno z njegovimi dokumenti, posteljo, posodo. Kam bo šel sedaj? “Ker me ljudje videvajo v gostilnah, takoj pomislijo, da sem pijanec "povzdigneglas, “ače mi končno ne dajo lastniki bližnjih gostiln, kjer občasno pomaga. “Ljudje mi zaupajo - v nasprotju s pristojnimi službami - saj nisem nesramen ali nesposoben, tako da bi mi gotovo podariti nekaj Jože Faust pohištva ati drv za novo biva-lisce. Psihično in fizično -zaradi prirojene srčne bolezni mi je posebno hudo poleti, zaradi vročine - sem čisto na koncu, tako da še ene zime v takšnih razmerah ne bom preživel. V novem stanovanju pa me lahko preverjajo tudi trikrat na dan”, še pove Faust. Dragiča Lazanski z oddelka za gospodarske javne službe in zadeve na brežiški občini je dejala, da nimajo stanovanj za eno osebo, ta pa za razliko od družin tudi zbere manj točk. “Mogoče pa bi vendarle našli neko mesto zanj, čeprav ga bo problematično umestiti med podobne primere”, je še dejala. Blagoslovili sv. Ano Okič - Vaščani Okiča so s pomočjo širše skupnosti prenosi podružnično cerkev Sv. Ane. Vanjo je leta 2002 udarila ^ela in jo močno poškodovala. V letih 2004-2005 je bila cerkev j Celoti prenovljena, blagosloviti pa sojo na Anino nedeljo, ko 511 a Okiču tradicionalno žegnanje. Cerkev je blagoslovil škof hdrej Glavan. Ob tej priložnosti so obeležiti še 10-letnico čilske trojke Okič in izpeljati gasilsko tekmovanje. N.Č.C. Za Abrahama dobili kombi Telče - Prostovoljno gasilsko društvo, ki ga vodi Miroslav Slapšak, je 50-letnico delovanja kronalo z novim gasilskim vozilom, ki ga je blagoslovil kaplan Andrej Jerovšek. S tem so se požrtvovalnim telškim gasilcem, ki so si pred leti urediti gasilski dom v opuščeni osnovni šoti, uresničile (skoraj) vse želje. Na slovesnosti ob 50-letnici delovanja, ki so ga popestrile Ljudske pevke s Telč ter mladi domači virtuozi, seje sevniški župan Janc gasilskemu društvu Telče za izredno požrtvovalno delo zahvalil z Listino občine Sevnica. Zahvalo je telškim gasilcem podelila tudi KS Tržišče, Gasilska zveza Slovenije pa je društvo odlikovala s Plamenico 3. stopnje. N. C. C. Nov avto in posodobljen dom Krška vas - Cerkljanski župnik Simon Ivanušič je blagoslovil nov gasilski avto GVV 1 in obnovljen gasilski dom v Krški vasi, novi pridobitvi PGD iz Krške vasi z 82-letno tradicijo. V teh letih seje v društvu zamenjalo že mnogo članov - predsednik društva Dušan Prah jih trenutno našteje 105 -ti pa pokrivajo Krško vas, Velike Malence, del Mrzlave vasi ter več vinogradniških “vasi” na pobočju Gorjancev. Tudi odlični rezultati na raznih tekmovanjih so vodstvo primorati, daje pričelo razmišljati o nujni posodobitvi - zadnje vozilo so kupiti daljnega leta 1971 - misel za investicijo pa je dozorela pred 5 leti. Seveda ne bi šlo brez pomoči občine - gasilska zveza je društvu prispevala 8,5 milijona SIT. Preostanek vrednosti investicije, to je 10 milijonov, pa so zbrati krajani, od tega je posodobitev doma stala 2,5 milijona SIT, pri čemer je bilo opravljenih več kot 1200 ur prostovoljnega dela. V kulturnem programu so nastopiti navihani Koledniki iz Bušeče vasi z zanimivih izborom pesmi. M.K. Novega vozila se je najbolj razveselil šofer Predrag Lubšina. Preprečili jedrski spopad Kostanjevica na Krki - Pred dvajsetimi leti je Prforcn-haus organiziral splošni ljudski odpor in preprečil tretjo svetovno vojno. Uničujoči jedrski spopad bi se namreč po koordinatah, ki jih je v svoji knjigi Tretja svetovna vojna leta 1978 napovedal angleški general John Hackett, začel v Kostanjevici. “Odgovornost Prforcnhausa je bila velika, časa za ukrepanje pa malo, saj veste, da imamo mesto v popolni oblasti samo za pusta”, se hudomušno spominja dogodka “vojni veteran” Vili Punčoh. “Do zob oboroženi z gorjačami, vilami in grabljami smo izkoristiti prednost Poznavanja domačega terena. Vojna se je končala še pred Začetkom, saj so se Rusi in Amerikanci preveč zamuditi z Iskanjem Kostanjevice.” Dogodek je natančno popisan izšel v takratnem satiričnem Časopisu Pavliha. Sedaj ni več ne Pavlihe in uradno tudi ne blokov iz nekdanjega obdobja hladne vojne. Spomin na Preprečitev tretje svetovne vojne pa je pri takratnih akterjih Se živ in obeležiti so ga konec julija. Prforcenhaus je dobil spominsko plaketo, ki visi v gostilni Žolnir. In ko bo Prforcenhaus spet na oblasti, lahko Kostanjevico okliče za ‘mesto heroj.” B.D. EOTOTCINE K G FTTO5 11 poročili so se ... ..............'_____ rojstva v porodnišnici brežice 26-letna Barbara in leto dni starejši Damjan Resnik si bosta gnezdece zgradila na ženinovem domu na Malem Kamnu. Spoznala sta se pred štirimi leti na kresovanju na Trški Gori in kmalu tudi postala par. Mladoporočenca že razmišljata o otrocih, a zaenkrat se bosta še prej odpravila na poročno potovanje. Kam, je še skrivnost. Zlata prstana sta si izmenjala v Krškem, nepozabno poročno gostijo pa so jim pripravili pri Dularjevih v Kostanjku. Brežice 9. julija so se na Rajcu poročili Janko Kržan iz Globokega in Nataša Brodnik s Senuš ter Uroš Zorič iz Šutne in Branka Kopine iz Dobove. 16. julija pa sta si na mokriškem gradu izrekla zaobljube Tomislav Horvat iz Hrvaške in Rosana Storgelj iz Velenja. 27. julija sta si prav tako v Mokricah poročna prstana izmenjala Jože Gramc s Koritnega in Melita Mrgole iz Limbuša. Krško 16. julija sta svojo zvezo okronala Andrej Podlogar s Čreteža pri Krškem in Milena Bogovič iz Dolenje vasi. Teden dni zatem sta si zlata prstana izmenjala Damjan Resnik z Malega Kamna in Barbara Mirt z Blance, ki sta tudi naša gosta. Zadnjo soboto v mesecu pa sta si za najlepši dan v življenju izbrala Ronald Štukelj in Nataša Levičar, oba s Ceste. Prav tako 30. julija pa so se v Kostanjevici na Krki poročili Iztok Junkar iz Brestanice in Zinka Molan z Libne, Marko Filipič in Dušanka Kovačič, oba iz Krškega, ter Krištof Klemen Žnideršič iz Brežic in Tatjana Dvornik z Broda v Podbočju. Sevnica 2. julija sta se v Sevnici poročila Aleš Staroveški iz Sevnice in Urška Mahne iz Ljubljane. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. Bojan Horvatič ”Pri meni je bilo vse zastonj!” Ko sem te dni nekomu omenila, da bo na tem mestu Bojan, mi je ta nekdo odvrnil: “Šele?” Brez opravičevanj v nadaljevanju. Ali pač, njegova skromnost, tihost, da se operem. Za njegovo vero, idealizem, poštenje, ki so ga gnali od rojstva 26. 12. 1926 naprej. Teče 41. leto, ko je bil pobudnik in glavni ustanovitelj Društva likovnikov Brežice, ki mu je resnično spoštljivo dolgo dobo predsedoval. “O čem se bova pa pogovarjala?”, me je vprašal med prestavljanjem šahovskih figur, ko sta z Igorjem Bricem igrala že ne vem katero partijo in so avtomobili mimo družinske hiše, nekoč gostilne, neusmiljeno švigali v obe smeri. Medtem ko obeh šahis-tov hrupna resničnost ni motila, se je v meni prebujala togota v smislu - tu ne bo nikoli več tako, kot je bilo, Krka ni več to, kar je bila, tudi Hor-vatičevo kopališče na Velikih Malencah je izgubilo svojo značilno podobo dobrodošlega domačega kopališča, kamor je pred desetletji v toplih mesecih drvela reka domačinov s kolesi ali peš in oddaljeni z avtomobili. Pa ne, da bi se zavoljo mene in enako mislečih morala ustaviti čas in življenje, pač pa, ker je Bojan z mamo in sestro z neposrednostjo vplival na podobo in vzdušje kraja. Tu je bil tak turizem, ki ga je družina, zlasti mama, težko vzdržala. Po bolničarstvu v partizanskih vrstah, je končal brežiško gimnazijo in ga je medtem zasačila tudi likovnost. Je bila zanjo zaslužna slikovitost Krke? Med deli je kar nekaj njenih impresionističnih motivov: ”Morda tudi, a ko so mi prišle v roke nekatere slike in sem jih gledal, sem si dejal smo skupina, kije prva začela delovati na likovnem področju. Sam nisem bil navdušen nad imenom klub, tako smo se zmenili za ime Društvo likovnikov Brežice. Sicer pa smo prvo razstavo imeli že 30. Bojan Horvatič - to bi pa znal napraviti tudi sam. Pejsaže in tihožitja sem delal v olju in akvarelu. Potem smo se 1964. Bogovič, Ivkovič, Tomin in jaz dogovorili, da bi imeli klub. Bili avgusta 1962 v takratnem Domu JLA v mestu, poleg mene so razstavljali še Ivkovič, Bogovič in Petrovič. Bili smo prva skupina, potem je. društvo iz leta v leto številčno •w Devet križev Marije Žagar Glogov Brod - Predzadnjo julijsko nedeljo je Marija Žagar (Halerjeva iz Artič) slavnostno obeležila svoj 90. življenjski jubilej. Ko so jo domači spominjali na praznik, je znala odvrniti: ”Bog mi na stran stopi, ko bi že bila v Artičah. .S tem je hotela povedati, daje tam že pet let njen pokojni mož Pepi, s katerim sta preživela skoraj 60 skupnih let. Bila sta sošolca, njen Pepi pa seje izučil za krojaškega mojstra. V Artičah seje po osnovni šoli izučila za šiviljo tudi sama, s 17. leti je odšla na delo k sorodniku dr. Turku v Sevnico, kjer je trdo delala, a ji je bilo vseeno lepo. Skrbela je za red in čistočo ordinacije, za vrt, naučila se je kuhanja in je postala prava slaščičarka, gospodarji pa so njen zaslužek redno mesečno polagali na hranilno knjižico. Kruta vojna usoda je Marijo in Pepija pognala v nemško izgnanstvo, kjer sta bila skupaj in ta njun čas so pri Žagarjevih s humorjem krstili kar “koruzništvo”, kajti Pepi, ob vlogi za poroko ni podpisal izjave, ker bi ga s podpisom doletela fronta v nemški vojski. Sta pa svoj srečni dan doživela leta 1945 nekaj pred Mickinim 30. rojstnim dnem in slavje je ostalo v nepozab- nem spominu zaradi nevestinega skutinega shajanega kolača iz moke, ki jo je slavljenka na hrbtu pritovorila iz izgnanstva, v domači gostilni pri Žagarjevih pa so skuhali “župco”, ki ima prav tako izgnansko zgodbo in je zadišala še partizanom s sromeljskih gozdov. Hišico, ki sta si jo s prihranki postavila še pred vojno na “doti” Pepijevih staršev, sta morala znova postaviti v red in v njej dom ter pričela šivati na “Singerico”, ki ju je spremljala med izgnanstvom, ustanovila sta Krojaško zadrugo ter naučila šivati več fantov in deklet. Njuno življenje je bilo spleteno z marljivim delom, ljubeznijo do hčerke Marije in sina Jožeta in veseljem ob “frajtonerici”. Pri sedanjih devetih križih pa se malo prereka z zdravjem, se pogaja s skrbjo raslo, društvu pa je bila pridružena še skupina žensk z ročnimi deli. Najprej smo imeli po eno razstavo na leto, kasneje po dve in več. Razstavljali smo po celi Sloveniji in večkrat v različnih krajih Hrvaške.” Sam je razstavljal na mnogih skupinskih razstavah, samostojno pa leta 1983 v Ljubljani in v Šentjurju pri Celju 1989. Sodeloval pa je prav tako pri ustanovitvi Združenja likovnih skupin Slovenije leta 1972. Bojanov dom je bil hkrati prva trdna postojanka za likovne začetke v Brežicah, svoj dom je dajal kiparkam, ko je sam k likovnemu izrazu spodbujal mlade in danes uspešne na tem področju, med njimi sta Mitja de Gleria in Anton Miklavžin; dajal pa je tudi inštrukcije iz nemškega in angleškega jezika. S prve razstave skrbno hrani “zveščič” z vpisanimi vtisi, v enem izmed njih je zapisano: "Razstava je v celoti uspela. Izbor slik celotne razstave mi je všeč. Od posameznih slik so mi všeč Ivkovičevi Panji, Bogovičev Mak ter Horvatičev Šentvid in Mlin.“ V kraju je bil vse življenje povezan s turizmom, bil je tajnik in predsednik TD Velike Malence, letos julija je prejel priznanje TD Slovenije, ki mu ga je izročil Marjan Rožič. Šah Bojan igra od 12. leta, ko mi je za konec znova priskočil Igor v pomoč: “Znamenitost najinega šahiranja je tudi ta, da sva igrala tudi pri osmih stopinjah Celzija in je bilo zunaj bolj toplo kot v hiši. Napiši, daje Bojan značilnost svojega kraja, je vse življenje na kolesu in se kopa v Krki pozimi in poleti. Je asket bistrega duha, ki nima niti kančka hudobe v sebi. To je en tak naiven poštenjak. Pa z mnogimi vrlinami. Ena je ta, da v vsej svoji skromnosti vedno počasti.” Počastila sta me s pivom in “odkolesarila”. Z nostalgijo na minuli čas in s kančkom mirnejše duše. N at j a Jenko Sunčič “Dvometrašica” med rožami Bukošek - Ana Novosel iz Bukoška ima zelo rada roŽe> rože pa njo. Njen vrt krasijo cinije, astre, robinije, police n3 oknih so obložene s košatimi cvetovi, prav tako pa barvi11 vzorci vodenik, smrdljivcev kar kipijo iz stojal in korit p° dvorišču. Že bežen pogled na rastlinje pa razkrije prvakinj0 med cvetlicami, skoraj dvometrsko lilijo, ki jo je gospodinj3 pred dvema letoma dobila iz Nemčije. Najbrž bo upoštevaj3 nasvete in ob bujno rastlino presadila tudi ostale rože - mogoč0 bodo tudi druge tako uspešne pri rasti._ Ivano Horvat iz Brežic je njena prvorojenka - s partnerjem sta omahovala med imenoma Nika in hira, a je prevladalo slednje - presenetila pet dni pred rokom. To je v teh vročih dneh pravzaprav precej dobrodošlo, saj je najhujši val Slovenijo prečkal prav prejšnji vikend. Mala Lara (49 cm, 2630 g) je imela že kmalu po rojstvu precej obiskovalcev, pa tudi fotografskemu aparatu seje takoj privadila in se nas ni prav nič ustrašila. Rojstva od 18. julija do 1. avgusta 2005 Deklice so rodile: Lidija Sambunjak iz Ljubljane, Andrea Silvia Arh iz Velikega Podloga, Ivana Horvat iz Brežic, Stanislava Tomše z Velike Doline, Cvetka Kovačič iz Sp. Starega grada, Monika Resnik iz Krškega in Nada Krajnc iz Sevnice. • Dečke so rodile: Kristina Pestotnik z Bizeljskega, Petra Brkič z Jesenic na Dolenjskem, Vladka Zakšek iz Sevnice, Nataša Vahčič iz Šentjerneja, Urška Bogolin iz Krškega, Martina Hribar iz Brežic, Žanet Prah iz Orešja in Jožica Senica s Šedma. ijoivncrvn 5 ivutts v/or 11 Pogovor z župnikom Jožetom Vogrinom "Smisel življenja je, da se osrečujemo!" Videmski župnik g. Jože Vogrin, po rodu iz Jakobskega Dola, je s 1. avgustom nastopil novo službeno mesto kot nadžupnik v Slovenskih Konjicah. V svoji dosedanji videmski fari je svoje farane, zlasti mlade, pritegnil in osvojil. Na poizvedovanje, kako mu je to uspelo, je odprto in smeje se z izdajateljskim gornje štajerskim naglasom rekel: ”Hote ali nehote, takšen, kot sem. Z mladimi sem rad in gledam, da jim dam, kar iščejo.” Čas duhovniškemu poklicu menda ni ravno naklonjen, kako da ste se zanj odločili vi? Izvorno je to, da sem ga v otroških letih zaznal kot lepega, sukal sem se ob domačem župniku, na porokah, pogrebih, na počitnice smo skupaj hodili. Tako mi je bil blizu in to, kar sem prejemal, dajem sedaj jaz mladim. Da bi bil to poklic, ki bi ga jaz opravljal, pa sem se v njem prepoznal na dan moje birme, ko so bile pri maši prošnje za nove duhovne poklice. V tistih prošnjah, 18. 4. 1982, ob 10.50, tni je padlo v srce - saj to si v bistvu lahko ti, Gospod, saj ti nte kličeš - kar je blagoslov, Prej sem vse to jemal kot družbo. V kakšnem duhovnem stanju ste leta 2000 našli videmsko župnijo? Moj predhodnik je bil star gospod in v tako obsežnem delu nekaterih stvari ni več zmogel. Poleg trdih odnosov Dežurstva Lekarne: Sevnica - Lekarna Sevnica, Trg svobode 14, tel. Številka 816 16 20, sobota: redno od 7. do 13. ure, dežurstvo od 16. dp 20. ure; nedelja: redno od 9. do 12. ure, dežurstvo od 16. do 20. ure - Lekarna pod svetim Rokom, Drožanjska cesta 68, tel. številka 816 31 70, dosegljivi 24 ur na dan w Brežice - Lekarna Brežice, Černelčeva cesta 8, [el. številka 499 47 35, sobota: redno od 7. do 13. Ure, dežurstvo od 13. do 21. Ure; nedelja: redno od 9. do D. ure, dežurstvo od 11. 13. ure Krško - Lekarna Krško, Lesta krških žrtev 132 c, fk številka 488 10 95, sobota: redno od 7. do 13. Ure, dežurstvo od 13. do 21. dfe; nedelja: dežurstvo od •do 9. ure, redno od 9. do p: ure, dežurstvo od 16. d° 19. ure Dežurne zobozdravstve-e službe v Posavju ni, je Pn organizirana v novo-‘heškem zdravstvenem do-,d na Kandijski cesti 4. terska številka 39167 00. ^eiorinarske postaje: ta !*režice - Prešernova ces-5V7a, tel. številka 496 11 'dosegljivi 24 ur na dan la tvnica - Cesta na grad ]? tel. številka 816 02 'dosegljivi 24 ur na dan ta , ^estanica - Šolska ces-> tel. številka 497 32 7 ’.°b vikendih služba med ji v;11 uro> sicer dosegl-\P° telefonu je bilo betežno tudi gospodarsko upravno stanje župnije. Starost je naredila svoje, pa tudi podpore ni imel. Ko sem prišel, sem sprejel starejšo skupino, celo poročil sem jih in jih s tem načinom tudi ohranil. Posvečal sem jim veliko časa, srečevali smo se na duhovnih vajah, v župniji pa je “faroš“ kot hiša stalno odprta. Nimam zasebnosti, čar našega župnišča je družin-skost. Naše hišno pravilo je: samo najboljše je dovolj dobro za človeka. Sijajno sodelujemo s civilnimi oblastmi, kjer smo si vsi skupaj naredili lepo in pristno duhovno okolje in se imamo radi. Jože Vogrin Čemu dajete največ poudarka, prednosti? Odnosom med ljudmi, kar je temelj mojega dela. Jezus mi je za zgled, ko je sprejel bližnjega takšnega, kakršen je in če je bil v zablodi, mu je to pokazal. Od ljudi pa tudi sam dobim veliko, niti ne vemo, kakšno duhovno blago imamo. Moraš imeti duhovno uho za poslušanje, z besedo osvetliti poti, ki jih bližnji sam ne vidi. Beseda je seme, ki jo polagaš v zemljo, pravi Jezus, pade pa lahko v mehko prst %priča o največji prevari v zgo-ali beton. Pridiga je moja dovini krščanskega sveta? ca? Je to celibat ali kaj drugega? Ni celibat, po moje je problem v egoizmu, kjer vlada popolno brezčutje za posvetiti se komu, kar je duhovno siromaštvo. Zakonsko življenje ima še večji križ, saj je zahodna civilizacija popolnoma izgubila smisel za daritev. Tisti, ki gredo danes v duhovniške poklice, so starejši. To je zadeva, ki zori. Jaz se imam zahvaliti mojemu duhovnemu voditelju patru Robleku, ki mi je pomagal prežvečiti nekatere nerešene stvari. Ste svojo odločitev kdaj obžalovali? Nikoli. Ne znam biti drugo, se sploh ne vidim drugjč. Ce pa so še “milimetri”, jih odpraviš z molitvijo. Velikokrat slišimo: kako naj duhovniki ustrezno, pravilno razmišljajo o otrocih in družini, ko nimajo svojih? To je družinsko izkustvo, to je to, kar sem sam v otroštvu doživljal. Imel sem čudovito otroštvo, očeta, in menim, da ga ne dosegam. Bil je življenjsko moder, dobričina z globokim značajem, a špartanski. Saj sva zaradi tega imela dosti bridkih ur. Pogledal meje v oči in takoj vedel, kaj se dogaja z menoj. Mojih muk ni zlorabljal. Saj si človek in se ti to sme dogajati, mi je rekel, in nikoli z očitki. Mama je mila, z optimističnim značajem, nikoli ne tarna, je eno tako sončno bitje, ki se prepusti božji volji rekoč, bo že kako. Družina je celica. Ste prebrali Brownovo uspešnico Da Vincijeva šifra, doživela je že 7. natis, ki bojda tedenska spodbuda ljudem, ljudem govorim s srcem. Kje po vaše tiči vzrok za upadanje duhovniškega pokli- Ne, sem pa bral kritike in na Discoveryju gledal znanstveno kritično oddajo. Vse je odvisno od posameznega človeka, kako to dojema. To je čas nekih fiktivnih dogajanj, pri izdajah pa so tudi lobiji. Nisem čredni človek. Odkar uporabljam možgane, se dam nadgraditi in kdor me z argumenti prepriča, prav. Odhajate... Jaz sem tu zelo rad, vzljubil sem Videmčane in oni mene, izkustva gredo z menoj, ker ljudje rabijo pastirje. Vse je v božjih rokah in ne smeš pozabiti, da si kvas, to je evangelijska metafora. Ste o misionarstvu tudi že kaj razmišljali? Sem si želel iti, imel sem že sprejemno pismo za francoski Kongo, v Zaire, vojna pa je povzročila beg tam že delujočih misionarjev. Menite, da danes še zdrži rek - pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal? To pa drži zmerom. Mimo človeka se ne more nič zgoditi, kar bi njemu koristilo ali škodovalo mimo njega. Tu se še da preživeti, tolikšen je že še ta socialni minimum. Ozadje pa je krutost zmaterializi-ranega sveta, veliko je zlorab, različnih, zelo različnih. Vse je neka proizvodnja. Človeka je treba pripeljati k samemu sebi. Po pesniku Kuntnerju starejšemu - treba je izdelati merila za neizmerljivo. Rad ga berem, sploh poezijo, ki na kratko bralcu pokaže globino. Brez pristnosti ni skupnega imenovalca, pove še in doda, da z zlorabami pohabljaš sebe in drugega, začneš pa jih z besedami. Tak vzor je dobil pri očetu. In je zadovoljen, da svoje Videmčane pušča človeku z mnogimi talenti, Mitji Markoviču. N at j a Jenko Sunčič Damirju Utrujen razpet med zemljo in nebom se vleče poet rad bi veliko povedal ni več pravih besed... (Damir Šambarek Kukovič) Brez pravih besed sva ostala, ko sva se soočila na tvoj zadnji zemeljski julijski dan in je nebo jokalo. Pražnje odet, v obleki, s kravato, v plašču, s klobukom na glavi, v bež rjavih tonih, z roko v žepu in značilno Maršalovo držo, si se, danes vem, poslavljal od svojega mesta. Lepo pesem si mu posvetil. A je v njem tvoja osamljenost iz dneva v noč vedno bolj rasla. Iskren, neposreden, z lirično dušo, ki je iskala nepotvorjen svet. Mrcvarile so te laži in svetovne krivi- ce, rekoč: "Globine v srcu in v očeh ti ne more nihče dati, ne vzeti!” Tisti dan je bila v tvojih očeh slutnja tukajšnje dokončne resnice. Prav pred letom si se odmevno predstavil s svojo drugo pesniško izdajo “Do norosti in nazaj-Do ludila i natrag”. Vzel si civilizacijski naslov: ”Ker gredo vse civilizacije od neke normalne točke do neke norosti in potem nazaj v drugo stanje, kjer so vrednote bližje človeku. Prvo “Ne prepoznam se več-Ne prepozna-jem se više”, pa serh napisal z veliko ljubezni.” Svetovljan, bil si iskalec vrednot in vizionar do srha. V nekem trenutku si spoznal, da življenje ni samo dvopolno, ni samo belo in črno, poraz ali zmaga, da obstaja tudi remi, kjer močnejši ne zmaga in slabši ne izgubi. Da sta te humor in duhovitost “vlekla ven” in sprejemanje oblik življenja, daje vendar vse (ne)normalno. Da tisti, ki v milijonih odhajajo, na koncu ne potrebujejo drugega kot kozarec vode, da se srečajo sami s seboj. Žal, žal, v trenutku s samim seboj, pa si sredi polet-ja zavrgel remi in humor. Jesenjina, Prešerna, Ki-ševiča, tanko nit življenja z Ireno... Posebnež, s predznakom biti, ob slovesu si mogel videti, ko so vrele minute tkale svilo v nebo, reko src in duš pod seboj... Natja SPOVEDI Izobraževanje 12. avgust Sevnica - 1. Linux infodan na 15 osebnih računalnikih, ob 15. uri, osnovna šola Sava Kladnika, vstop prost (mentorja Martin Herweg, Mitja Felicijan) Kultura 4. avgust Sevnica - odprtje slikarske razstave Katje Majer, ob 20. uri, grad 5. avgust Kostanjevica na Krki - Ensemble Trecanum (Festival Brežice), ob 20.30, cerkev 6. avgust Kostanjevica na Krki - La Folata (Festival Brežice), ob 20.30, cerkev Brežice - koncert “Bobnar’s united”, ob 21. uri, park pri Mladinskem centru 7. avgust Bizeljsko - koncert La Folata (Festival Brežice), ob 20.30, grad 10. avgust Brežice - potovanje za mir, (nastopajo Joke, Les skalo-pes, Les bouches confesses koncert), ob 21.30, klub MC 11. avgust Mokrice - koncert Stefano Bet, Francesco Cera (Festival Brežice), ob 20.30, grad 13. avgust Kapele - tradicionalna avgustovska prireditev z ansamblom Pogum in mamo Manko, ob 19. uri, Kapele Brestanica - 8. državno prvenstvo harmonikaric z diatonično harmoniko, ob 17. uri, grad Rajhenburg Šport 7. avgust Krško - kolesarski klub Olimp 2004 prireja 1. kolesarski maraton po občini Krško (tri po težavnosti različne proge, 19, 34 in 80 km), ob 10. uri, igrišče Šajsploh (prijava na 070-663-058) 14. avgust Brestanica - Akvatlon Krško 2005 v organizaciji Mul-tisport kluba iz Krškega, ob 11. uri, bazen Zabava 12. avgust Brestanica - brezplačni nočni lan party (Medal of Ho-nor), ob 22. uri, bazen 13. avgust Sevnica - princess rocks the castle, ob 22. uri, atrij in stolp gradu Salezijanski mladinski center Sevnica je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah popoldne in zvečer, sicer pa vse dni po dogovoru z odgovornim Cirilom Slapšakom ali voditeljem Jožefom Krncem. Mladinski center Krško bo zaprt do 29. avgusta zaradi kolektivnega dopusta in obnove kluba. Brežiški mladinski center je odprt vsak dan med 1L in 24. uro, tudi med vikendi in prazniki. Kombo na gradu Sevnica - V okviru sevniškega grajskega poletja so maloštevilni obiskovalci prisluhnili jazz koncertu Zlatka Kaučiča. Kaučič, mojster improvizacije, ki si je s svojim delovanjem pridobil ugled in priznanje tudi v mednarodni jazz sceni, seje sevniškemu občinstvu predstavil s projektom Kombo. To je rezultat njegovega triletnega pedagoškega dela. Za omenjeni projekt je Kaučič mlade bobnarje, tolkalce, basiste in kitariste razdelil v tri zasedbe, ki jih je poimenoval A, B, C. Njihovo glasbeno popotovanje bazira na avtorskih skladbah Kaučiča in kitarista Sama Salamona. Koncert je bil namenjen zahtevni publiki, ki ljubi jazz, kot kaže, pa take publike v Sevnici (skorajda) ni. N.Č.C. stran 10 Sava Glas, 4.8.2005 . H1 ■■ r,j^g! o,, A..s? gr V kampu tudi Sašo Filipovski Tržišče - V okviru programa Hura, prosti čas se je končal 3. poletni košarkarski kamp za otroke in mlade v organizaciji Košarkarskega kluba Tržišče. 20 otrok je pet dni vadilo pod strokovnim vodstvom Gregorja Vodenika. Vsak dan je udeležence obiskal tudi gost iz sveta košarke. Tako jih je obiskal Marko Antonijevič, ki je minulo sezono igral v Laškem, trener Sašo Filipovski., Smiljan Pavič, igralec Union Olimpije, Igor Ivaškovič, bivši igralec novomeške Krke, ter Luka Šefic, ki je na RTV Slo zadolžen za spremljanje košarke. Kamp se je končal s turnirjem dvojk, kjer je v konkurenci štirih ekip slavila naveza Rok in Gregor Vodenik. Prijatelja Mladi poslušalci Borba S Salezijanci je veselo Sevnica - Ob zaključku oratorija, 14-dnevnegapočitniškega programa za otroke, je Salezijanski mladinski center (SMC) na Glavnem trgu pripravil pravo veselico. Na stojnicah so ponujali domače dobrote, na odru so prepevale brhke mladenke, mladina pa je rezala gromozansko torto, na kateri je pisalo - Cirilu in Jakatu. Izkazalo se je, da je salezijanska mladina namenila veliko torto sevniškima duhovnikoma, ki si prizadevata, da mladini v poletnih dneh ne bi bilo dolgčas. Z zaključkom oratorija pa se aktivnosti v okviru SMC niso končale. Vse do konca avgusta lahko osnovnošolci pod vodstvom mentorjev ustvarjajo v najrazličnejših delavnicah, hodijo na izlete, na sevniško kopališče ... SMC, ki je bil v Sevnici ustanovljen leta 1998, tudi sicer vabi mlade, naj pridejo v večernih urah v njihove prostore igrat razne družabne igre, kot so biljard, ročni nogomet, zračni hokej, na voljo^pa so tudi računalniki in povezave s svetovnim spletom. N.Č.C. Udeleženci kampa s Sasom Filipovskim Plavalni tečaj Komaj sem čakal, da bomo imeli plavalni tečaj. Učiteljica nam je povedala, da se bomo vozili cel teden na bazen v Hrastnik. Zelo mi je bio lepo, ko smo se v vodi igrali različne igrice. Tretji dan smo imeli preizkus znanja. Zlata priznanja je prejelo osem učencev, od tega nas je pet preplavalo 35 m in tako smo dobili še delfinčka. Želim si še veliko takih dni. Vid Jerovšek, 2. r/9 OŠ Milana Majcna Šentjanž Feniksov let Dennis Quaid (Dan po jutrišnjem) na čelu odlične igralske zasedbe v adrenalina polni akciji, ki bo navdušila gledalce (The Orange County Register) in vam bo z napetostjo in vznemirjenjem jemala dih! Tovorno letalo C-119, ki prevaža delavce na črpališče nafte, zaradi hudega peščenega viharja strmoglavi v mongolski puščavi Gobi. Preživeli, ki se borijo s surovo naravo, pomanjkanjem hrane in pijače ter puščavskimi tatovi, kmalu sprevidijo, da obstaja le ena rešitev: da iz kosov letala sestavijo novo. Constantine V vlogi Johna Constantina, nepre-kosljivega raziskovalca paranormalnega, seje Keanu Reeves (trilogija The Matrix) primoran boriti proti strašnemu sovražniku v nadnaravni grozljivki, zasnovani na megapopulamem stripu Hellblazer (DC Comics/Verti-go), kultnega Alana Moora umeščenega v Mesto angelov, ki ga zasedajo Sile teme. Oborožen s sveto vodo, metalcem ognja in repetirko, okrašeno z razpelom je naš junak, ob pomoči neustrašne pripadnice policijskih sil (Rachel Weisz), duhovni bojevnik na začetku vojne apokaliptičnih razsežnosti. Bodite srečni, daje na vaši strani! Vrata skušnjave Priznani pisatelj otroških knjig Ted Cole in njegova prelepa žena Marion sta imela nekoč popoln zakon. Vse je spremenila tragedija, v kateri sta izgubila oba sinova. Dodaten pretres povzročita še njena depresija in njegova nezvestoba. Nato mladenič Eddie O Hare, ki ga Ted najame za asistenta, postane kamen spotike nekdaj uspešnega zakona. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah LET moda V kaj se obleče poslovna ženska? Bančnica, odvetnica, računovodja, komercialistka, potnica.. .tista resna, v temnem kostimu? Nikakor nima na izbiro le krila, bluze in sakoja. Danes ima tudi poslovna moda veliko na izbiro, veliko krojev, materialov, barv in seveda slogov. Vse je odvisno od tega, kaj ste, kje ste in kakšen je vaš cilj. Seveda velja pravilo, da povsem seksi, torej pregloboko ali previsoko ter preveč mešane in žive barve v kompletu, ni povsem dovoljeno. Eno mora pristajati drugemu. Videz v celoti mora biti posloven. Barve umirjene, ni potrebno, da so temne, lahko so tudi svetle, predvsem se priporočajo zemeljski, naravni odtenki. Torej ne gre vedno samo za počitnice, kopalke ... nekateri tudi resno delajo in potrebujejo modno poslovni nasvet! Lea Šinko Štraus Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) LASERSKO ODSTRANJEVANJE: MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACIJ AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC KOŽNIH IZRASTKOV 1-LASERSKI PILINGKOŽE IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA UUCA 24, BREŽICE Daniela Trudeč www. dermaart■ S1 O rvJAT ju-jitsu Župan sprejel brežiške udeležence svetovnih iger Brežice - Brežiški župan Ivan Molan je kmalu po vrnitvi sprejel člane globoškega ju-jitsu kluba Katana, ki so nastopili na svetovnih igrah neolimpijskih športov v Duisburgu. Oba para, Vita in Vanja Preskar kot tudi Dejan Kink in Gorazd Kostevc sta na tekmovanju dosegla 5. mesto, prav tako peti pa je bil borec Zlatko Rizvič. Ivan Molan je tekmovalcem čestital za uspeh in izjemno promocijo brežiške občine ter jim obenem obljubil finančno pomoč za nakup prepotrebne blazine. Čestitkam se je pridružil tudi podžupan Davor Račič. Globoške tekmovalce sedaj čaka organizacija in nastop na evropskem pokalu v Dobovi, nato pa še tekma v Hannau, ki bo hkrati prvo svetovno prvenstvo za mladince. Stane Preskar napoveduje nastop vsaj treh Glo-bočanov, Matica Derende ter Andrejke in Maje Ferenčak. Sicer pa je bila odprava pri županu precej okrnjena, saj sta zaradi službenih obveznosti manjkala Rizvič in Kostevc, Dejan Kink pa je bil v novomeški bolnišnici na kratkotrajnem zdravljenju poškodovanega nosu. Rovan na svetovno prvenstvo Helsinki - Med desetimi člani slovenske reprezentance, ki bodo Slovenijo zastopali na 10. svetovnem prvenstvu v atletiki v finskih Helsinkih, bo tudi Brežičan Jure Rovan. Prvenstvo se bo začelo v soboto, 6. avgusta. Z motorji nad vročino Tržišče - Društvo Hrast iz Tržišča, ki združuje ljubitelje starodobnih vozil, je pripravilo že šesto dirko starodobnih Motociklov za pokal Malkovca. Kljub hudi vročini se ljubitelji tovrstnega športa niso odpovedali užitkom, čeprav je pot tekel v potokih. Nekateri tekmovalci in obiskovalci so si temperaturo zbijali tako, da so šli stat v bližnji potok. Vročino je na svoji koži skusil minister za promet Janez ®°žič, ki je prav tako tekmoval, od gostov pa je na motorju Prihrumel v Tržišče tudi naš nekdanji novinarski kolega Aleš ^ulič iz Trbovelj, danes poslanec v parlamentu. N.Č.C. atletika Malo prekratek Kaunas - Na 18. mladinskem evropskem prvenstvu v atletiki, kije potekalo v litovskem Kaunasu, je prvi dan v kvalifikacijah izpadla peterica slovenskih tekmovalcev, med njimi tudi brežiški skakalec v daljino Rožle Bučalo. S preskočenimi 7,11 m je zasedel 22. mesto, za finale bi moral skočiti najmanj 735 cm. kolesarstvo Vztrajnostna vožnja je uspela Krško - Član Kolesarskega kluba Olimp 2004 Krško Dušan Vodlan seje ob srečanju z Abrahamom in ob 4. obletnici ukvarjanja s cestnim kolesarstvom odločil za 24-umo vztrajnostno vožnjo. Vožnja je potekala od sedeža Poklicne gasilske enote mimo Evrosada ter po ulici 4. julija in čez reko Savo nazaj na start. Posamezni krog je bil dolg 5,8 km. Po sobotnem startu ob 17. uri je vozil s počitki do naslednjega dne. Ob 5. uri se mu je pridružil brat Bojan Vodlan na 12-umi vztrajnostni vožnji. Dušan je v 24 urah prevozil 521 km s povprečno hitrostjo 28,36 km na uro. Bojan pa je opravil 301 km s povprečno hitrostjo 29,57. To je zavidanja vreden rezultat, saj je bil izveden na prometni cesti in ob precejšnji višinski razliki 900 m in ob predvsem dnevnih nemogočih vremenskih razmerah, ko je ob neznosni sopari pihal tudi močan veter. Športni pregled vsak ponedeljek ob 17.40 na Radiu Brežice in Radiu Sevnica Na SVICU so “švicali” Brestanica - Šesto leto zapored se je na igriščih ŠRC na bazenu Brestanica v organizaciji Kluba posavskih študentov in Mladinske športne zveze Posavja odvijal športno rekreativni turnir ŠVIC 2005. Preko 280 udeležencev seje na turnirjih v malem nogometu, košarki in odbojki na mivki za moške in ženske potegovalo za bogat nagradni sklad ter si še zadnjič na kvalifikacijskem turnirju poletnih športnih vikendov nabiralo točke za sodelovanje na velikem finalu. V malem nogometu je zmagala ekipa radio Fantasy iz Šentjurja, člani Itea Raka so bili odlični tretji, v košarki ekipa ŠD Podbočje, v odbojki na mivki za ženske ekipa Exxxtasy iz Škofje Loke, brestaniške Di Medhen so bile tretje, v odbojki na mivki za moške pa ŠD Sokol Kris iz Ljubljane. Mokronoško - brestaniška ekipa je bila tretja. Pred nami je še finalna prireditev, turnir Zvezda, ki bo 20. avgusta na SRC na bazenu Brestanica, ko se bo pomerilo osem najboljših ekip po posebnem točkovanju v malem nogometu, košarki in odbojki na mivki. karate Svetovni ekipni prvaki Cagliari - V Italiji je potekalo svetovno shotokan karate prvenstvo, ki se gaje udeležilo 538 tekmovalcev iz 42 držav, med njimi tudi Slovenci. Slovenska karate reprezentanca je osvojila sedem medalj; svetovni ekipni prvaki pa so postali Marko Stopar, Denis Orač in Rok Črepinšek, vsi člani sevniškega KK Hypo. Pri katah posamezo med člani je bil Marko Stopar drugi, Denis Orač pa peti; v borbah do 75vkg pri članih je bil Marko Stopar prav tako drugi, Rok Črepinšek četrti in Gorazd Mlinarič peti; v katah posamezno pri članih veteranih nad 40 let je Jurij Orač osvojil 2. mesto, v katah posamezno pri kadetih je bil Aljoša Orač drugi; v katah posamezno pri kadetinjah pa je Eva Melanija Kožar osvojila 3. mesto. Zakšek tretji Maribor - Konec minulega tedna seje odvijalo prvo izmed plavalnih državnih prvenstev in sicer za mlajše deklice in dečke. Med več kot 300 plavalci iz vseh slovenskih klubov so nastopili tudi plavalci krškega Celulozarja. Naj višje je posegel Nejc Zakšek, kije osvojil 3. mesto na 200 m prsno, odličen peti pa je bil tudi na 100 m prsno. Peti je bil Matija Omerzel na 100 m prosto, šesti pa na 100 in 200 m hrbtno, na 200 m prsno pa je bil osmi. Svoje osebne rekorde so krepko popravili tudi ostali Celulozarji, še posebej pa velja pohvaliti Tima Čargo -Žagarja in Gašperja Gorenca, ki sta odločilno prispevala k 14. in 18. mestu štafet 4 krat 50 m prosto in mešano. do 300.000 SIT takoj! ■do IH mesecev, tako komitenti NLB, kot tudi komitenti drugih slovenskih bank in hranilnic ljubljanska banka studio ROŽMAN p Renault Laguna, elegantna Mncozinja, si je po štirih fch Privoščila neizbežen, na j ■' sicer zelo diskreten lift-§• Zdaj se pojavlja z opaz-eJSo svežino, ki naj bi njeno {/ljubljenost tako po svetu .i°l Pri nas, obdržala vsaj še tat-6 n* dvomiti, da bo Uclari] Sai 'C oc^e D še po- zunaj je opaznejše spre-p^rtjena le maska z novimi ž;i,/Vn° “japonsko” rezanimi Se 0lTleri “a la Megane” in odzadnje luči, ki sicer j° °rihko, a spreminja-0(iPnodobo ravno toliko, da se tugj rejšnjih razlikujejo in ak-l2lrajo podobo še vedno ftVTomoBiuzEn Renault Laguna 1.9 dCi confort expression i°tor: - nrrivaljni turbodiesel ' na°St0rnina: 1:870 cm3 kw>ja moč: 120 KM 300 Nm pri 2000/min zanimivega zadka, v katerem se skriva velik in prilagodljiv prtljažni prostor. Laguna je torej zrela. Pa ne kot hruška, ki bo padla z drevesa, pač pa kot lubenica, ki je najboljšega okusa, pripravljena in ohlajena v hladilniku na voljo po dobrem obedu. Kdor si jo privošči je “zadel”. Še vedno privlačna 5-vratna limuzina, za katero se sicer ne ozirajo več po cesti, svojemu lastniku nudi udobje, prostor, zanesljivost, varnost in v testnem dCi primeru varčnost. Tudi v notranjosti ni posebnih pretresov. Dobro je izboljšano in to se opazi. Toliko bolj, če vam je bila prejšnja Laguna všeč. Osvežena armatura z drugačno obliko merilnikov in stikal in izboljšani materiali so bistvo vsega, sicer pa v Laguni najdemo že znano kartico za nadzor nad zaklepanjem in odklepanjem ter ročno zavoro z električnim upravljanjem. Njeno mesto ni več med sedežema, temveč na levi strani, ob volanu. Sicer pa je notranjost še izraziteje potovalno naravnana. Pozornost je namenjena predvsem udobju in varnosti potnikov, kar je bila že prej ena od najpomembnejših usmeritev. Razvaja z bogato serijsko opremo že v osnovnem paketu in z najboljšo aktivno Zmogljivosti: - najvišja hitrost 202 km/h - pospešek 0-100 km/h: 10,7 s - poraba po podatkih proizvajalca: 7,2/4,6/5,5 ]/100km - testno povprečje: 6,51/100 km in pasivno varnostjo v razredu, kar ji je prineslo 5 zvezdic neodvisne organizacije EuroNCAP. Po udobju in funkcionalnosti je Laguna predvsem družinsko vozilo, toliko bolj z varčnim, 120 konjskim tur-bodieslom. Še bolj je družinska zaradi svoje konstrukcije 5-vratne limuzine s prilagodljivim prtljažnikom, ki z odstranitvijo zadnje police in podiranjem sedežev lahko sprejme pravo čudo prtljage ali kaj drugega, večjega in bolj nerodnega. Tudi prostor na sedežih je razredu in velikosti primeren, malim otrokom (in zavestnim staršem) pa ponuja pritrdišča Isofix za najvarnejše otroške sedeže. Znani dCi, 1.9 litrski motor, pričara temu družinskemu vzdušju kar nekaj dobrodošle dinamike, ki ne zaostaja za konkurenco, predvsem pa ponuja vselej dobrodošlo varč- nost (toliko bolj zdaj, ko cena goriva rase vsakih štirinajst dni) in zelo resno koketira s konkurenco, za katero ne zaostaja. Tako se odziva tudi univerzalno nastavljeno podvozje, ki zagotavlja zanesljivo lego na cesti in predvidljive reakcije, katerih obvladovanje zmore vsak voznik. Vodljivost vozila je dobra, neposrednost volanatudi% Laguna II (drugič) pomeni preizkušen izdelek, namenjen predvsem tistim, ki želje oblikujejo na osnovi potreb in avto ne izbirajo zgolj za leto dve. Aleksander Krebelj JVM/j V JCdUOVLCO stran 12 Sava Glas, 4.8.2005 HOROSKOP OVEH Zdi se, da boste uspešno ustvarili več, kot ste pričakovali in s tem naredili zelo dober vtis na nadrejene. Spoštujte in razvajajte svojega partnerja. Ne pozabite tudi na prijatelje. Vaš dan je sobota. Uh? BIK Resen prepir s partnerjem vam bo prinesel težavno obdobje. Razmislite, kaj vam pomeni več: negovanje partnerstva ali ponovna negotovost in iskanje bežnih avantur. Nestabilnost bo imela posledice. DVOJČKA Zaletavost vam bo prinesla konflikte v družini, zato preden spregovorite, pošteno premislite. Resen prepir vam bo prinesel naporno obdobje. Nestabilnost bo imela tudi posledice v poslu: ne tvegajte. RAK Dobro razpoloženi boste vodilni pri poslu in zabavi. Partner bo ljubosumen in zapostavljen, zato ga skušajte še posebej razvajati in bo kot prerojen. Pazite na zdravje. Vaš dan je nedelja. LEV S poslovnimi rezultati ste nezadovoljni, zato slabo razpoloženje in negotovost. Pojdite na potovanje ali pa vsaj na izlet. Pazite na prehrano in ne pretiravajte s fizičnimi napori. DEVICA Čestitke za rešene poslovni problem in trenutno polno denarnico. Pazite na ljubezenskem področju, kajti obeta se vam stresno obdobje. Kupite si kaj novega in obiščite stare prijatelje. TEHTNICA Primanjkuje vam energije. Vzemite si čas za počitek, ampak ne predolg. Nekaj časa namenite tudi gospodinjstvu, partner vam bo hvaležen. Presenetite ga z večerjo in stvari bodo na svojem mestu. ŠKORPIJON Pri poslovnem načrtu poskrbite za sodelovanje z nekom, ki ste ga že pozabili. Med prijatelji naredite selekcijo in dajte prednost tistim, ki si to res zaslužijo. Čas je, da poveste, kaj čutite. STRELEC Na delovnem mestu boste doživeli razočaranje, kajti vaš trud bo ostal neopazen. Ne bodite obupani, vaši prijatelji so z vami. Dvignite glavo, saj življenje je lepo. Vaš dan je sreda. K0Z0R06 Ne izgubljajte zaupanja vase. Kar ste naredili narobe se bo popravilo samo od sebe. Že jutri je lahko dobro in vse na svojem mestu. Več časa namenite rekreaciji in zdravi prehrani. jaj VODMAR Ne izgubljajte zaupanja vase. Kar ste naredili narobe se bo popravilo samo od sebe. Že jutri je lahko dobro in vse na svojem mestu. Več časa namenite rekreaciji in zdravi prehrani. RIBI Počutite se zelo sposobne in želite imeti vajeti v svojih rokah. Ste na dobri poti, ampak pazite na prijatelje. Nekdo vam hoče prikriti pomembna dejstva, ki so ključna pri vaši odločitvi. Previdno! ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju HH Nagrade m MA6RADMA KR1ZAMKA Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - knjižna nagrada Dragica Zupanc, Glavni Trg 17, 8290 Sevnica 2. nagrada - zgoščenka Viktor Balon, Brezovica 24,8259 Bizeljsko 3. nagrada - kaseta Franc Rupar, Kovorska c. 53, 4290 Tržič Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: DAVOR, EKIPA, KALAN, ODESA, ARE, TR, KOLEDAR, MM, APOTEKAR, LAP, REGENERACIJA, AR-ARA, ADEND, VAN, RU-TIL, IA, ET, MIP, KIANG, LENAU, DANAJA, ARCUS, CLARA. Geslo: UMETNOST V NARAVI Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 12.8.2005, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko! Pošljite rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! MESTO, RAZDELI NAJZRAEl-SKIIN JORDANSKI DEL RAZSTAVNI PREDMET STANE SEVER AVSTR. REŽISER Leon PUŠČAVA V IZRAELU IVAN DOLNIČAR RAZPA- DANJE CELIC NRAVO- SLOVEC PRITOK MORAVE PETER GRAŠIČ MESTO V SRBIJI TITAN STAUTEV RAKUNJI PES DARILO EDEN OD ČUTOV LUKA V U KRAJIN MOJA DRAGA. REKET SAVAGLAS 100 GORANA KRETI BOKSAR MIIHAMMAD SKUPINA ŽUŽELK 15.in 22. ČRKA STEZO -SLEDEČ SEKIRA ZA TESANE JAJČNIK 1 3 4 2 5 6 7 oo Kino servis Brežice Četrtek, 4.8., petek, 5.8., sobota, 6.8.jjn nedelja, 7.8., ob 19. uri Črni mož, grozljivka, in ob 21. uri Sahara, pustolovski; četrtek, 11.8., in petek, 12.8., ob 19. uri Morilec mehkega srca 2, komedija, in ob 21. uri Stran-pota, komična drama; sobota, 13.8., nedelja, 14.8., in ponedeljek, 15.8., ob 19. in 21. uri Morilec mehkega srca 2; četrtek, 18.8., ob 19. uri Chucky se vrača, grozljivka, in ob 21. uri Dvojna ničla, komedija. Kulturni dom Krško Četrtek, 4.8., ob 20. uri Navihana druščina 2, družinska komedija; petek, 5.8., ob 20. uri Vojna svetov, znanstveno-fantastični spektakel; sobota, 6.8., ob 20. uri Črni mož, grozljivka; nedelja, 7.8., ob 20. uri Vojna svetov; četrtek, 11.8., ob 20. uri Chucky se vrača, komična grozljivka; petek, 12.8., ob 20. uri Stoparski vodnik po galaksiji, znan-stveno-fantastična pustolovska komedija; sobota, 13.8., ob 20. uri Chucky se vrača; nedelja, 14.8., ob 20. uri Stoparski vodnik po galaksiji; četrtek, 18.8., ob 20. uri Vera Drake, drama. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 5.8., ob 20. uri Prekleti, grozljivka; sobota, 6.8., ob 20. uri Ugani, kdo pride na večerjo, romantična komedija; petek, 12.8., ob 20. uri Stoparski vodnik po galaksiji, komedija; sobota, 13.8., ob 20. uri Življenje je čudež, romantična komična drama. RECEPT ZfV VSAK DAfl Kraljevska solata Sestavine: glava zelene solate (ledenka ali endivija) 3 kosi toasta (ali kruha) 3 vloženi inčuni olivno olje česen limona 2 jajci sojina omaka sveže nariban parmezan Postopek: Toast narežemo na kockice in jih popečemo do zlato-rjave barve, Solato operemo in narežemo, nasekljamo inčune, skuhana jajca prerežemo na četrtine. V manjši posodici zmešamo 3 do 4 žlice sojine omake, limonin sok, olivno olje in nasekljan česen. Toast kockice in ostale dodatke na rahlo zamešamo v solato in prelijemo z omako. Eksotična solata Sestavine: 50 dag kislega zelja 1 skodela vloženega ananasa 1 žlička sladkorja 1 manjša nasekljana čebula 1 žlica gorčice 5 žlic kisle smetane Postopek: Sestavine zmešamo s kuhalnico. Če nimamo vloženega ananasa, ga nadomestimo s svežim ali pa z jabolki, ki smo jih olupili, narezali na kocke in jim dodali nekaj limoninega soka. Solato takoj ponudimo, ne sme stati v hladilniku. Ruska solata Sestavine: 20 dag na koščke narezanega sira 20 dag na koščke narezane šunke 20 dag na koščke narezanega kuhanega korenja 20 dag fižola 20 dag graha 20 dag kuruze tatarska omaka Postopek: Vse sestavine zmešamo v veliki solatni posodi. STntenaj ifi novi format V J U V i i N / V D 1\ 1V 1^ OBČINA Brežice Kljub poletnim mesecem smo v naši občini v juliju bili zelo aktivni. Tako smo 18. julija imeli še 20. sejo občinskega sveta, na kateri smo obravnavali kar nekaj pomembnih točk dnevnega reda. Sprejeli smo ureditveni načrt kare III S to spremembo ureditvenega načrta bomo omogočili gradnjo poslovno stanovanjskega kompleksa v Brežicah. Se letos naj bi se začela gradnja kompleksa 67 stanovanj in poslovnega kompleksa na Pleteršnikovi cesti. Obravnavali smo tudi ureditveni načrt staro mestno jedro 20. seja Občinskega sveta občine Brežice Pri tem gre predvsem za izgradnjo parkirišč pod obzidjem. Naj poudarim, da se v mestu gradi nova upravna enota, prav tako pa se bo vsak čas začela graditi tudi nova pošta in prav zaradi tega bodo parkirišča okoli tržnice in pod obzidjem zelo pomembna. Zato so zadnja leta glavne aktivnosti usmerjene predvsem k reševanju te problematike. Prav zato sem vesel, da so svetniki v prvem branju podprli ta ureditveni načrt in tako omogočili nadaljevanje postopkov. Z izgradnjo parkirišč okoli tržnice, ki se bodo začela graditi že letos, in s predvideno izgradnjo parkirišč pod obzidjem, ki se načrtujejo graditi prihodnje leto, bo tudi gneča s parkirišči v mestnem jedru nekoliko omiljena. Cerkvi na Cirniku in Ponikvah smo razglasili za kulturne spomenike S to proglasitvijo cerkva za kulturne spomenike smo omogočili investitorjem, da se bodo lahko prijavljali tudi na javne razpise za obnovo teh cerkva. Pomembna točka je bila sanacija deponije v Dobovi Pri tej točki je prišlo do kar nekaj razhajanj, kako to deponijo sanirati. Vendar pa moram povedati, da namen te točke ni bil postopek sanacije, ampak predvsem financiranje sanacije. Kako se takšna deponija sanira, določa Ministrstvo za okolje, ki tudi prispeva 32 milijonov SIT, okoli 20 milijonov pa bo morala prispevati občina. In ker je ministrstvo financiranje predvidelo za tri leta, je bila prva ideja, da bi ta sanacija potekala leto in pol. Vendar pa smo se s krajevno skupnostjo dogovorili, daje bolje, da se deponija sanira v naslednjih mesecih, financiranje pa se izvede za tri leta. Takšen predlog so svetniki tudi podprli. Obravnavali smo tudi vlogo podjetja Vino Brežice za pomoč pri plačevanju kanalščine Občinski svetniki so podprli moj predlog, da se Vinu Brežice oprosti plačevanje kanalščine za vodo, ki jo prodajo, in da se jim zmanjša plačilo ostale kanalščine za 50 odstotkov. S tem bomo temu podjetju pomagali znižati obveznosti za približno 7 milijonov SIT na leto. V Brežicah ponovno ustanavljamo krajevne urade Upravna enota je name posredovala pobudo, da bi ponovno ustanovili krajevne urade na Bizeljskem, v Dobovi in na Veliki dolini in s tem približali storitve občanom. Njihov predlog je bil, da mi zagotovimo prostor, oni pa poskrbijo za računalniško opremo in kader. Zato sem to točko uvrstil tudi na dnevni red 20. seje. Svetniki so podprli ustanovitev krajevnih uradov na Bizeljskem in v Dobovi, na Veliki dolini pa ne, saj je prišlo do pomislekov, ali krajevni urad ustanoviti na Veliki Dolini ali na Jesenicah. Potrjena so bila tudi nova delavna telesa občinskega sveta Ob tem naj še pojasnim, da je z mojo izvolitvijo prišlo tudi do novega razmerja sil v občinskem svetu. Nekako se je oblikovala nova skupina svetnikov, kije ocenila, daje pomemben napredek občine in ne politična nasprotovanja. Prav zaradi tega je prišlo tudi do oblikovanja novih delavnih teles, ki so sestavljena iz vseh strank, pri sestavi pa je bila pomembna tudi strokovnost in ne samo politična pripadnost. Tako verjamemo, da bodo nova telesa res posvetovalni organ občinskega sveta in župana. Spet hudo neurje, predvsem na severnem delu naše občine Neurje je predvsem zajelo KS Križe, Pečice, Pišece, Sromlje, Globoko in Bizeljsko. Tokrat je šlo predvsem za veliko škodo na infrastrukturi. Posledice neurja sem si ogledal takoj drugi dan tudi sam in videl zares veliko škodo. Takoj v ponedeljek sem s strokovnimi službami izdelal načrt, kako pomagati po tem neurju. Dogovorili smo se, da takoj pokličemo krajevne skupnosti, da nam podajo oceno škode. Sklicali smo odbor za infrastrukturo, na katerem smo sprejeli sklep, da se oškodovanim KS takoj delno finančno pomaga. Nato smo sprejeli sklep, da se v septembru sprejme odlok za črpanje Ivan Molan sredstev iz rezerve občine Brežice in da se poda vloga na vlado za pomoč pri povračilu škode. S tem bomo vsaj delno v zelo kratkem času pomagali najbolj prizadetim v tem neurju. Tokrat sem vas želel samo delno seznaniti z aktivnostmi občine Brežice v mesecu juliju. Glede na to, da smo že v zelo dopustniškem času, pa vam želim predvsem lepe počitnice ter obilo sprostitve. Lep pozdrav -župan Ivan Molan občinski svet brežice SDS V zadnjem času so ponovno oživele zamisli o ustanovitvi občin Bizeljsko in Dobova. Pri vsem tem gre najverjetneje za osebne politične ambi-cije posameznikov, ki si tako 'Jbetajo kakšno pomembnejšo Jnnkcijo v novo nastali občini. Pozabljajo pa na nekaj pomembnih malenkosti, kot je Jjnnnciranje večjih projektov. 'Jnienim naj samo Osnovno ®°1° Bizeljsko, kjer je predvidna investicija ocenjena na Približno 850 milijonov tolarjev. Res je, da bo država Prispevala okrog 250 mili-J°nov tolarjev, vendar mora tezliko pokriti občina Brežice- Kako bi se s tolikšnimi enarnimi vložki spoprijela a novo nastala občina, pa ^govorniki samostojnosti fietno ne razmišljajo prav Jriiko. Seveda pa bi na plečih j eine ostalo vzdrževanje vse riastrukture in na novo plenih občinskih us-zbencev. Marsikateri stroški a bi se še sproti pojavljali. v Prav tako bi se tudi Dobo-; težko soočila z investiciji v železniški podvoz, kaše uZ?cy 0> čistilno napravo in , H Nekatere nevarnosti, ki ]Nri'i° na male občine z niz-na Proračuni, se kažejo tudi 0^vPr|meru naravne ujme v Zel lfP Kozje, ki jo bodo sami dej° težko sanirali in bo priza- 2; Proračun tudi v bodoče. Pake Iirp- Ko razdražena občina uVep*Ce k* tudi bistveno težje bodljala svoje interese v Y*ci posavski regiji. voriSe to so pomisleki, ki gonj0 Pr°ri željam posa-°bci ,y P° večjem številu cin v p, osavju. v0(j • Marko Hercigonja, ^'svetniške skupine SDS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kadrovska koncentracija Končno je naša občina, že tretjič v tem mandatu, tudi kadrovsko pripravljena za izzive našega bodočega razvoja. Že v prejšnji številki je naša svetniška skupina izrazila upanje, da bomo kar najhitreje v Brežicah prišli do razvojne strategije, ki bo temelj naše prihodnosti. To do sedaj objektivno menda ni bilo možno, saj je nekdanja opozicijska koalicija to, tako vsaj pravijo odgovorni, ovirala. Na zadnji seji občinskega sveta so bili ponovno imenovani vsi odbori s predsedniki, namestniki in člani. Kljub obljubam in pričakovanjem, da bo NOVA KOALICIJA resnično uravnotežila politični prostor, se to ni zgodilo. Vendar je to pač politika in tisti, ki imajo večino, pač odločajo. To, da druga naj večja svetniška skupina, kar LDS nedvomno je, ne vodi nobenega odbora in da nekateri, po našem mnenju zares dobri predlogi za člane odborov, niso bili upoštevani, je pač politična realnost. Bolj nas pa moti, da tudi “občinsko” novi odbori niso uravnoteženi. In to po celotni strukturi vodenja občine. Kot seveda vemo, predstavlja občina Brežice na lokalni ravni štiri volilne okraje: Brežice z okolico (KS Šentlenart, KS Bukošek), Dobovo s Kapelami in Globokim, Okraj, ki ga sestavljajo KS Bizeljsko, Pišece, Sromlje, Artiče, Pečice in Križe ter “kranjski okraj”, ki ga sestavljajo vse KS na desnem bregu reke Save. V tem članku ni dovolj prostora za temeljitejšo analizo, vendar bode v oči dejstvo, da so najodgovornejše funkcije občine Brežice skoncentrirane v Dobovi in Globokem, torej v enem samem volilnem okraju. Pa poglejmo: Iz dobovske fare prihaja župan, predsednik KVIAZA in predsednik odbora za proračun, finance in davčno politiko, iz Globokega pa podžupanja in podžupan, predsednica odbora za družbene dejavnosti in predsednik odbora za malo gospodarstvo in turizem. Torej, kar sedem najodgovornejših funkcij v enem okraju. Morda je olajševalna okoliščina, da gre sicer za samo štiri funkcio- narje. Kako je to možno, pa bi bilo lahko tudi nagradno vprašanje za bralce Sava Glasa. Kakorkoli že, ve se, kje je skoncentrirana odgovornost za razvoj občine. Za svetniško skupino LDS J. Avšič DeSUS >Q pse general Že je 14 dni naokoli. Za ugotovitev realiziranega je malo časa, za spremljanje dogodkov pa žal le z več ah manj neprijetno vsebino.Vsak krajan, občan, državljan je resno zaskrbljen glede elementarnih nesreč, vprašanje je, kdo bo še komu lahko pomagal. S prizadetimi več ali manj lahko samo sočustvujemo. Zaskrbljujoče je, da je v ospredju politika z dokaj čudnimi potezami. Že velikokrat smo izrazili željo, da ne bi gradili prihodnosti na zgrešenih potezah. Brez medsebojnega razumevanja, spoštova- SLS Slovenska ljudska stranka www.sls.si s! v >•'4 •K mmuu MM/.V-H V SOCIALNI DEMOKRATI Socialni demokrati želimo strankarskim partnerjem in vsem občanom lepe in prijetne počitnice. nja in upoštevanja različnosti ne bo napredka. Izgovori pomočnika na ministra, ministra na predsednika vlade, poslancev na poslance, županov na vodje oddelkov občinskih uprav itd. ne vodijo nikamor. Še najbolj je nekaterim hvaležna tema o upokojencih in njihovih pokojninah. Mar bomo pričeli znova uveljavljati pravice!? Razmislite! Za OO DeSUS Brežice Rok Kržan ☆ ☆ ☆ ☆ JV Si Nova Slovenija n rt Canska ljudska stranka •S Ol ^0» in y * m % Kakšna je razlika med krščanstvom in komunizmom? Krščanstvo pridiga revščino/komunizem pa jo uresničuje. Kaj je to: v sobi so štirje, a samo eden dela? To so trije uradniki v pisarni z ventilatorjem. o Ljudožerski poglavar (zaupno); Najraje imam politike. Debela rit, pa nobene hrbtenice. Toliko veljaš, kolikor te ljudje ne poznajo. Živi in pusti druge, naj te živijo. Kdor laže tudi krade. Ampak, če si veliko nakradel, nimaš več potrebe lagati. Vaš “vic” “Srečko, ali verjamete v onostransko življenje?” je vprašal šef. “Ja, verjamem!” “Kar verjemite! Včeraj, ko ste bili na pogrebu svojega starega očeta, vas je on iskal na delovnem mestu!” Bralge vabimo, da s. svojimi šalami sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. Pošljite jih na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice raZk Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net VREflE NAPOVED ZA SLOVENIJO 4. avgust 2005 Danes bo dež od zahoda postopno ponehal. Predvsem na Primorskem se bo delno razjasnilo. Pihala bo zmerna burja. Petek Sobota 16/24 °C 13/25 °C 13/24 °C NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC SavaGlas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005. Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv. Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi. l/se vaše predloge bomo objavljali vSavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili s praktično nagrado. GLASOVNICA Naj-Posavka/naj-Posavec je Ime, priimek in naslov pošiljatelja