Pridruževanje podjetij k zadrugam Zve2ni izvršni svet je sprejel Le drvi odlotbo o potgajih in po-¦ topku za pridruževanje podje-.ij, trgovin i«i ol>ralf>v k za-Jružnim organizeeijam. Po tej idlcibi se lohko k zadružnim >rganizacijam — splošnim ali specialižiranim za-diugam in k adiužn.m poslovnim zvezam — pridimžijo posame&na podjetja, .igovine in obrati. Z odločbo je Joločeno, ka.lera podjetja in rgovine iji pod kakšnimi po-ioji se lahko pndružijo k za-iiužninn organizatijam. Kotera podjelja se lahko piiciruztjo k zaiiriKjam L>a b-i se iahko nejto puojetje ,uidnužUo k zadrugi, morajo bi-i izpainjeni dok>ceni pogoji. lako določa odlotba, da se ]ah-;io k zadrugfim pndruzjjo samo lola podjelja. k«i so jiii usta-juvile zadTužne organ:zacije in .a katerih ustanovHev so za-Jružne organizacije daJe sred-siva (v celoti ali več kakor po-.ovicu sredalev). Ta pogoj ne r-elja za podje.ga, ki se ukvar-^aju z nepooiedjio kmeajsko ^rpizvodnjo, aii opravljajo uslu-ie kmeiijsfom pro.zvajalcena; la pudijeija se lahko bolj svobodno pridiužijo k zadrugam, ne gietie na to. kdo jih je ustanovjl in jd kod so dobila sredstva za ustanovitev. Diiigi pogoj je, da se pridru-itna podjtlija ukvarjajo z eno ,;d naslednjih dejavn&sli: s kme-tijsko proizvodnjo, s prometom i kme-tijšiclmi pridelk-i, s proda-o leproduktijskega matejiala lieme, umetna gnojila itd.) in aiedstev za zaščito rastlin ter iivali, z nudenjem uslug kme-Jj&kiim proizvajalcem in damači ubrtni dejavnosti. Pod določeni-mi pogoji se lahko razen tega lc zEdrugam pridružijo tudi po-:amema man.jša podjetja za pre-delavo in dodelavo kmetijsloih pridelkov. Za podjetja za pre-lelavo in dodelavo kimetijskih ^ridelkov, kaierih pridruževa-aje je treba posebno omejevati, je določen razen omenjenih še poscben pogoj: ta podjetja se ahko pridružijo k zadmgam samo, če kmetijstee pridelke. ki ih potrebujejo za dodelavo ali jredelavo, pretežno nakupujejo na- področijiu kmetijske zadruge, h kaleri naj bi se pridružile. Te omejitve so bile uvedene .'.atc, da bi se po eni strani omo-iiočilo zadrugam pridruževanje Ustih podjeli.j, ki so jim naj-bo]j potrebna, a da bi se po drugi stranj ieognilii nepotreb-nemu pridiruževanju podjetij k zadrugam, fri sc ie t zadnjem času precej širilo. Dogajalo se je namreč, da niso podjetja pri-druževali k zadrugann zaradj Irakšnih nujnih potreb. temveč somo zato. da bi sp izognili ot>-vezinostim do zveze — v prvi vrsti plačanju <5av*ka na doM-i-ok. Pogojl za pTidruževanje podjelij k zadružnim zvezam ZadTUŽne poslovne zveze' se naj ukvairjaoo z opganiziranjem kmelijske proizvodnje, promela n predelave kmetijskiih pride]-kov- Za to njihovo sicer po-;nem(bn.o vicgo so jim potrebaa ustr^zajoča osnovna in obTfltna redstva, ki jijn jih same kme-l.ijskc zadraige ne morejo zago-lovili. Razen le&n &o p-osameine gospodarske dejavnooii, ki naj preidejo na poslovae zveze, do-sl«j opiavljala razna »zadružna« iin siplošnodiružbena podjetja, ki razpolagajo s kadri in sredstvi polrebnimi posiovnim zvezam. Zaio so pofioji za pr:druie\r-an.je podjetij k poslovnim zveeam milejši kakor v primerih, ko gre za zadruge. Njim se nam-reč nudj vecja možnost za pri-druievanje podjelij. Za pridTužitev podjetja k za-družnim poslovnim zvezam, v katcre so združene krr.eKjiike zadnuge. se kot pogoj določa sa-mo lo, da se podjetje ukvarja z goiipodarsko dejavnostjo, s ka-tero se ukvaija, ali s katero se iahko ukvarja zadruina poslovna zveza. To pa so pod-jei.ja. ki se ukvarjajo s kme-tijiko proizvodnjo, s prometom, predelavo in d-odelavo kraetij-skih pndelkov, o katerih smo že agoraj govorili. Ta podj'?tja se lahko pridružijo k zadružjnim zvezam. ne giede na to, kdo jih jc us.lanovii in od kod so do-bi)a sredslva ob ustanovitvi. Izjema so samo podjetja, ki so regjstrirana kot industrij;?k-a in ki jih za sedaj ne bo mogoče pridružiti k zadružnim poslov-mim z-vezam (ko)ikor se bo po-kazsla potreba. bo to mogoče izves.ti ludj kasneje). S posebno določbo je določeno, da se osnovma sredstva likvidiranih podjetij, ki so bila registrirana kpt industrijoJra. ne morej0 da-ti v upravijanje zadružni po-slovni zve^i. To zato, ker so bili primeri, da so bila določena in-dustrijfka podjetja namerno brez vzrokov likvidirana. nato pa so njihova sredstva dodeliK zadružni zvezi. Za manj^Sa podjetja, ki se uikvarjajo z dodelavo ali pre- delavo sadja, vrtnln, groadja, mleia, perulnane itd. veljajo podobne om-ejitve kakor v pn-meru, ko gre za njihovo pridru-ževanje k zadrugam. Ta pod-jo je doi*x t'ii!_i, da unajo prtidružena podjetja pol*>-žaj obrailov s samostojaim ofera-tunom kakor tudi svoje organe delavs&ega upravljanja. S tem sc po eni straai nudi zadružntm organnzaoijam možnost, da vpli-vajo na delo obratov, ko bodo foiTniianii iz pridruženih pudje-tij, po drugi stranj pa se dose-že tudii to, da se v določenoh mejah zagotovi samostojnost teto po-djetij ali obratov. Poir&bno je poudariti, da odločtia izrecno navaja, da se podjetja ne m-orejo pridružfvati h kater:kaJj zadružnd organiza-ciji, temveč samo k tistim za-družnim organizacijam. kd se neposred.no u-kvarj-ajo z onganii-zaoijo ali poapeševanjem kme-tfjtike prodzvodnje. To pa so kmetijiske zadruge, speciatizira-ne zadruge in okrajne poelovne zv«ze. Cf gledauio v celoti, je odloč-ba .šla za tem, da po end strami omogofci zadružnim. organizaei-iam v določenj meri krepiti svoja sredstva, ki so jim potreb-na za pospeševanj^ kmetiijstva in za sprememfoo družbenih od-nosw na vasi, po drtiga stranl pa, da se pridruževanje podjetij k zadrugam omeji na razuntno mero. Kciko so kmetje v vcsi Kozarca dosegli visoke pridelke Kakivr je znano. je biia -au-ska jesen deževna. pomlad hla-dna in prevlažna in celo prve dni polelia je bilo veliko dežja. Take vrememske razmere niso obljubljale rodnega leta. Mnogl so s strahom pri^akovali m.a-čev. Toda v&č vasi je vendarle imelo dohro letino. Tako na primer kmetovalci Kozarca. Pridelali so povpječno po 26 stotov pšeni'ee na hektar ali nekaj tnanj Itakor 15 stotov na oral. Slabo vreme vsekaKor tudi zaidružnikom vasi Kdzarca nj priaaneslo. In Jjudje so se vpnašali: »Kako to, da j« njihov pridelek dva do trikrat večj» kakor pni drugiii kmetovalciii, čeprav so njihove njive druga pol&g druge«. Pred5«dnik ta-m-kajžnje km*tijske zadruge To-mo Fažon pravi o t«ro takole: • Po mlač-vi sem že veikrat odgovarjal ma podoibna vpraSa-nja, toda mnogi še vedno nc verjamejo iriojim beaedam. Ne-kiate.ri se čud«jo, ntkateri pa skiomignejo z rameni in odid-eJo brez besede ... To pa ni nobe-na tajnost in mi ne skrivajno, JcakiO smo delali. Pasejali smo pšeniieo Y-l. Porabili smo po-vprečno po 5 in pol stota umet-nih gnojil na oral. Pšenico smo veči'nt>ma posejali na' zem.Ji, s katere smo prej pobTali koruzo. Razumljivo je, da smo z«mlK> dob.ro pdgnojili tud« s htevskim gnojeim. Tako torej vidite nismo -f napravili nič nenavadnega niti izjemnega. Razi^ka je Lll brez t«ga trud zaman«. Vse-kakoir je kmetij&ka za