GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo: Ljubljana, Staii trg št. S9. Telefon št. 359. Izhaja dnevno Posamezna številka velia 1 krono Upiavništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T.77. 1*13-*^. ■ ~ — . Naročnina: Mesečno 12 K. Inserati po dogovora. St. 58. V Ljubljani, petek 26. novembra l920JPBSh,,C2^SCB,,fiDt!iy,nl Leto L Smrt kapitalizmu! K. I Volite vsi narodno-socijalistično stranko! Sijajna manifestacija narodne sncijaiistične misli. Podivjanost liberalcev — Ladja se potaplja — Opiti hlapci kapitalistov — Profanacija naše narodne himne — Liberalci na cesti — Velikansko navdušenje za NSS Ladja se potaplja, JDS razpada. To dejstvo je znova pokazal včerajšnji naš shod. Ker liberalci dobro vedo, da ne morejo ničesar očitati niti našemu programu, niti našim kandidatom, so se hoteli posiužiti zadnjega sredstva — kričanja in brutalne sile. V svrho, da bi razbili naš shod, so privlekli v dvorano vse svoje razpoložljive moči iz Ljubljane in okolice in v svoji pijanosti so bili nekateri podobni podivjani živini. Odlikovali so se posebno mesar-veletrgovec Seidel, (ki kot izvozničar mesa v Avstrijo že ve, zakaj je tako navdušen zn JDS) prof. Jug in brat, Cimerman, poštni kontrolor Bučar in še nekaj drugih »inteligentov«. Žalostno spričevalo si je postavila včeraj JDS in vsaa njen član je lahko ponosen nato, da se z vso upraviče- nostjo sme imenovati — hlapca kapitalizma. Shod je otvoril tov. Juvan, kijev kratkih besedah pojasnil pomen volitev v konstituanro. -Liberalci so že sedaj delali nesramne medklice in le discipliniranosti naših ljudi je za pripisovati, da kričači niso že tedaj zleteli na cesto. Nato je povzel besedo preds. NSS tov. Deržič, ki je jasno in ostro narisal sedanji politični in gospodarski položaj v državi in tudi pokazal prave krivce — dosedanje stare stranke in niih korupcija in lenoba. Za svoja izvajanja je žel burno odobravanje. Kot drugi govornik je nastopil ljublj. kand. NSS Brandner, burno pozdravljen od zborovalcev. Liberalci so sedaj mislili, da je prišel pravi čaš zanje. Zagnali so huronsko vpitje in neprestano motili govornika. In čujte! Podlo so zlorabili našo himno »Lepa naša domovina« in celo zahtevali, da sankcionirajo to narodno podlost vsi navzoči, s tem da bi sneli pokrivala. Vsakega poštenega človeka je moralo biti sram v dno duše. Naši ljudje še vedno mirni in disciplinirani. — Govornik govori o izgubi Koroške. Turk ml.: Vi ste jo zgubili! To je bilo tudi za živce naših ljudi preveč 1 Ogorčenja ni več mogoče zadušiti ! Seidel zleti skozi vrata, takoj za njim pa ostali demokratski voditelji in kričači — dr. Pestotnika mora braniti tov. Fakin dn ga ne pretepo in da lahko izgine za odrom. — Čez nekaj minut nastopi popolen mir. Brandner govori z znano svojo ognjevitostjo, razlaga naš program — masa je elektrizirana, burna odobravanja stresajo oboke, in ko Brandtner konča ni pritrjevanja ne konca ne kraja.jd •Kot tretji govori kandidat — delavec tov. Podbevšek. Oriše položaj našega delavstva in pokaže, da je rešitev le v skupni poti delavstva in inteligence in da hodi to pot le NSS. Tudi on žanje za svoje izvajanja burno odobravanje. b Četrti govornik kandidat — uradnik tov. Hiter. Mirno in temeljito poda sliko o uradniškem vprašanju in zaključi svoj govor s pozivom, da se vse uredništvo združi v socijalni borbi K delavstvom in gre roko v roki z njimi v boj proti kapitalizmu. Tov. Juvan v svojem zaključnem govoru ostro obsodi nastopanje »inteligenčne« JDS, ki skuša z nahujskanimi pijanci razbiti to, česar ne more storiti z drugimi argumenti. V Ljubljani se svita — in Ljubljaua bo pokazala v nedeljo, dn »ta plava je ta prava« — da je narodno - socijalistična. Kontrola. Zadnjič smo napisali članek, v katerem smo uvrgli nespametno in prazno tarnanje demokratov, ki nas dolže zlobne cepitve naprednih glasov. Dokazali smo, da je naša organizai ija potrebna, da se spravijo baš z našim programom na volišče ljudje, ki bi sicer tja nikdar ne šli ir. bi si SLS in JDS zopet po starem načinu delili mandate — kakor pod ranjko Avstrijo. Danes moramo pa izpregovoriti besedo o drugi važni nalogi, ki nam je dana. In to je o kontroli, ki jo bodo morale izvajati nad starimi strankami nove stranke. Ni potreba pripovedovati našim somišljenikom, da bodo skupine v konstituanti take, da bo ravno od malih strank odvisno, kam se bo nagnila tehtnica, kajti to so navadni politični računi, ki si jih vsak lahko sam napravi. Iz vseh parlamentov nam je znano, da so majhne stranke ob yažnih odločitvah največ dosegle ravno zato, ker so jih iskale vse grupe zase in so j'm morale dovoliti koncesije. Med naloge malih strank pa spa- J da, kot smo rekli, kontrola na delovanjem velikih parlamentarnih skupin. Dosedanje narodno predstavništvo se je delilo, takorekoč samo v dva precej enako močna bloka, radikal-skega in demokratskega, brez malih načelno izrazitih strank. Zato je pa bila v veliki meri možna tista nesrečna korupcija, ki njene nasledke danes vsi bčutimo. Ce je bil na vladi blok a, je blok b molčal k raznim njegovim mešetarijam, ker je delal sam isto stvar, če je; prišel do mini »istrskih stolčkov. Poleg tega je pa demokrat vedel, da bo radikalec samo nekaj časa „gor“, potem bo pa spet nanj prišla vrsta. Tako se je to kolo yrte!o neprestano „gor“ in „dol'\ Čim pa pridejo v parlament ma- Za časa vojske je bilo. Avstrijski cesar je potreboval ‘vojakov, a se bolj priganjačev za, vojno službo. Eden najnevarnejših in najbolj brezvestnih vojnih priganjačev in kmečki oderuh prve, .vrste je bil ve-Jiki klerikalec Vehovec iz Žužemberka. Ko bi bil on drl in tlačil in na vojsko gonil samo kmete, bi se skoro gotovo nq bilo niti izvedelo za njegove strahote in grozodejstva, s katerimi j,e ta zverinski človek trpinčil ubogo kmečko rajo pod zaščito svojih mogočnih klerikalnih protektorjev. Ker se je bil pa spravil ta človek tudi nad notarja pirlija v Žužemberku, torej nad gospoda, ki pozna .postave in ki si je znal na podJagi svojega pravnega znanja poiskati, po vojski tudi primerno zadoščenje, pri sodniji,, torej pri popolnoma neodvisni in nepristranski oblasti, je končno le sam padel v jamo, katero je kopal drugim. Zalibog, , mi ne moremo objaviti celega procesa in izpovedi vseh prič, ki odkrivajo nezaslišano zlobnost tega klerikalnega prvaka do dna. Mi se moramo zate omejiti le na kratek del utemeljitve razsodbe, izrečene od neodvisnega sodnika na podlagi izpovedb zapriseženih prič. Zadnji odstavek te * razsodbe, s katero je žužemberiki klerikalni prvak moralno ubit in uničen v očeh vseh poštenih ljudi za vedno, se glasi: In kaj moremo reči takemu človeku, ki ima: tako srce, da toliko nepravilnosti in toliko gorja povzroči, kakor je dokazno gradivo pokazalo? Z mirnim srcem lahko trdimo, da je tak človek moralično manjvreden, pro-palica. Boljšega nazivanja ne zasluži niti po človeški pameti, niti po kazenskih postavah. Ivan Solnce — Kako sodijo o dr. Tavčarju njegovi najožji pristaši in somišljeniki, nam kaže sledeči članek, ki ga je napisal in objavil v slovenskem dnevniku ne morda kak naroden socijalist, temveč Tavčarjev somišljenik in navdušen pristaš JDS — dr. Ben Akiba. ■— Po-natiskujemo ga v celoti: Ben Akiba: Ivan Solnce. Ali si že kedaj potoval od Frančiškanskega mosta po Sentpeterski cesti do deželne bolnice in nazaj čez le stranke z načelnim programom, ni tako gospodarstvo več mogoče. Kajti moč malega človeka je ravno v tem, da je pošten in z vsem svojim srcem sledi cilju, Ki si ga je zastavil, .Samo poštenje ne pozna števila, ampak ga ubija, če postane število koruptno. In ta naloga čaka v bodoči kon-stituanti IsfSS, ki se bo družila v tej nalogi z vsemi poštenimi strankami, ki so ji po drugih pokrajinah blizu po socialnem in političnem programu. Nove skupine so pokricanc, da prinesejo v parlament poštenje in prepričanje, ki smo ga dosedaj v narodnem predstavništvu tako pogrešali. Mislimo, da smo obstoj naše stranke s tem tudi z moralne strani neovrgljivo utemeljili. sam sebe nelepše karakteriziral, ko sc je izrazil hapram priči, nadoficijalu Jeršctu, da je hudič- V ŠtembUrjevi gostilni v Kandiji pa je rekel, trkajoč sc po prsih: „Jaz sem hud^č . . jaz sem hudič, kdor se meni zameri, ga uničim, kar je potrdil priča Škrlj. Na podlagi teh raztnotrivanj je oprostilna razsodba opravičena. Okrajno sodišče v Novem mestu, , odd. III., dne 15. januarja 1920. Avsec 1. r. Vsak pameten,. rese« in dostojen človek, ki še ni izgubil zadnje trohice sramu, bi se bil takega človeka otresel enkrat za vselej, ' I * Toda na*i klerikalci sq ,;drugačni Klerikalno glavno glasilo za kmete, ,,Domoljub“> je zapisal: »Gospod Vehovec, odkar Vas je sodišče spoznalo za moralno propalico, Vas že bolj častimo." , , v Mi dobro vemo, da političen boj ne pozna tesnih prs in ozkih ozirov in tenkčutnih pomislekov, ampak da s^ utegnejo klerikalci spozabiti do take izjave, tega tudi mi nismo pričakovali od njih, katerim metode njihovega boja niso ravno neznane. Takega omai lovaževanja javne oblasti in takega cinizma v cenitvi javnega mnenja ne pozna svet nikjer doslej, kjer \iada pravo zaupanje do nepristranskih sodišč in spoštovanja do javne morale! Vsega tega so se klerikalci kakor izgleda popolnoma odrekli. Kaj pravo, kaj morala, kaj sodišče — mi smo, ki vladamo brez ozira na desno ali na levo! Volilci, ali morete dati taki stranki 28. novembra svoje glasove? Ne, in stokrat ne! Ven iz našega političnega življenja s takimi moralnimi propalicami! slamnati mož! Tabor in Kolodvorsko ulico ali celo mimo kavarne Evrope po Gosposvetski cesti proti Šiški? Svarim radovedneže! V teh časih, ko so hiače in čevlji tako dragi, je pot po tej ,,prometni žili“ pogubna. Po žilah se navadno kaj pretaka. Po tej prometni žili se pretaka ljubljanska občinska specijali-teta. Seveda ni dano vsakomur, da bi se zanimal za takšne prirodne pojave. Kdor ima par konj-belcev, zato pa ■ • • nobenega drugega posla, nego pisanje zabavnih povesti, člankov o avstrijski kroni, ki pomeni „naše Kosovo", in še bolj zabavnega hudovanja na soeiial-nc demokrate in Poljansko društvo, za takšnega gospoda seveda ni, da bi se zanimal za blato pri Šentpetru ali celo pred kolodvorom. Cemu tudi? K Štepicu ni treba hodili, ali k Mencingerju, k Štrajzlu pa prideš tudi brez tolikih ovinkov. Iz načelnih razlogov tudi ne! Sneg, dež. in blato je bog dal, pa ju že tudi vzame. Sneg skopni, blato se posuši in postane prah. Tega zopet namoči dež ali vsaj megla ali ga pa odnese veter. Dobrotna usoda čuva Emono, koje ,,lord major" je samo te Usode izvršilni organ, brez odgovornosti postavljen zato, da gleda delovanje te usode. Ouieta non move-re! Bog je dal, bog je vzel! Naš „lord mayor“ ni bil vedno takšen fatalist. Bili so časi, ko je znal presneto švigati okrog. Pozneje šele jc prišla doba zimskega spanja. Včasih sc je zdramil iz-njega, da zamahne za komurkoli, ki si je drznil motiti to nebeško spanje. Tako je dekretiral nekoč, da je ves preporodni pokret slovenske mladine bedarija — ker je bil on v dno duše prepričan avstrija-nec. Poslednjega mu nismo zamerili, saj ni bil edini. Zamerili smo le, da je to svojo avstrijanščino nosil na prodaj in v njej tekmoval s svojim in našim najhujšim nasprotnikom Ivanom Šušteršičem. Postajal je vedno servil-nejsi in jc to ostal žal tudi takrat, ko so se duhovi že zdavnaj ločili. Stranka demokrat,skega prepričanja, jugoslovanskih idealov in napredne misli je iinela načelnika, ki jc po vsej svoji pVošlosti, v dno duše in do kosti anti-demokrat, avstrofilno vzgojen Samo-sloveuec in ki je obstal pri starem liberalizmu Carnerija, brez smisla za globlji pomai dogodkov zadnjih tridesetih let-Takrat, ko je boljšemu delu inteligence izpod občega nezadovoljstva prišlo do zavesti, da smo v Avstriji protidržavni, da smo protimon-arhični, in takrat, ko so naši zunanji zavezniki že močno zrahljali moč stare Avstrije, ko je šlo samo še za to, da se tudi od znotraj pospeši razpad — po smrti starega, cesarja! j— jc čutil emonski „!ord mayor“ še potrebo; da spontano, brez pritiska od katerekoli strani, napiše prosluli podlistek „V žaru cesarske milosti" in da vzgled nedostojnega, nemoškega bi-zantizma. Prišla so leta in ž njimi življen-sko vprašanje takratne države. Mnogi so se morali hliniti, da rešijo s^be, ali sinove, ali mesta ali korporacije, izročene njihovi skrbi, pred Sturgkh-Conradovim nasiljem. Med njimi, ki so izkazovali svojo tidanost, je bil on sam. To mu je bilo pozabljeno, še več, to m« šteje v dobro, četudi je šel predaleč in nosil ,,srebrni rog“ po svetu. Toda prišla je doba, ko so se zbrali vsi dobri narodni možje v tihem, ro-varskem, Subverzivnem delu: k