GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Staii trg št. S9. Telefon št. 359.
Izhaja dnevno
Posamezna številka velia 1 krono
Upiavništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T.77.
1*13-*^. ■ ~ —  .
Naročnina: Mesečno 12 K. Inserati po dogovora.
St. 58.	V	Ljubljani,	petek	26.	novembra	l920JPBSh,,C2^SCB,,fiDt!iy,nl	Leto	L
Smrt kapitalizmu!
K.
I
Volite vsi narodno-socijalistično stranko!
Sijajna manifestacija narodne sncijaiistične misli.
Podivjanost liberalcev — Ladja se potaplja — Opiti hlapci kapitalistov — Profanacija naše narodne himne — Liberalci na cesti — Velikansko navdušenje za NSS
Ladja se potaplja, JDS razpada. To dejstvo je znova pokazal včerajšnji naš shod. Ker liberalci dobro vedo, da ne morejo ničesar očitati niti našemu programu, niti našim kandidatom, so se hoteli posiužiti zadnjega sredstva — kričanja in brutalne sile. V svrho, da bi razbili naš shod, so privlekli v dvorano vse svoje razpoložljive moči iz Ljubljane in okolice in v svoji pijanosti
so bili nekateri podobni podivjani živini. Odlikovali so se posebno mesar-veletrgovec Seidel, (ki kot izvozničar mesa v Avstrijo že ve, zakaj je tako navdušen zn JDS) prof. Jug in brat, Cimerman, poštni kontrolor Bučar in še nekaj drugih »inteligentov«.
Žalostno spričevalo si je postavila včeraj JDS in vsaa njen član je lahko ponosen nato, da se z vso upraviče-
nostjo sme imenovati — hlapca kapitalizma.
Shod je otvoril tov. Juvan, kijev kratkih besedah pojasnil pomen volitev v konstituanro. -Liberalci so že sedaj delali nesramne medklice in le discipliniranosti naših ljudi je za pripisovati, da kričači niso že tedaj zleteli na cesto.
Nato je povzel besedo preds. NSS
tov. Deržič, ki je jasno in ostro narisal sedanji politični in gospodarski položaj v državi in tudi pokazal prave krivce
— dosedanje stare stranke in niih korupcija in lenoba. Za svoja izvajanja je žel burno odobravanje.
Kot drugi govornik je nastopil ljublj. kand. NSS Brandner, burno pozdravljen od zborovalcev. Liberalci so sedaj mislili, da je prišel pravi čaš zanje. Zagnali so huronsko vpitje in neprestano motili govornika. In čujte! Podlo so zlorabili našo himno »Lepa naša domovina« in celo zahtevali, da sankcionirajo to narodno podlost vsi navzoči, s tem da bi sneli pokrivala. Vsakega poštenega človeka je moralo biti sram v dno duše.
Naši ljudje še vedno mirni in disciplinirani. — Govornik govori o izgubi Koroške. Turk ml.: Vi ste jo zgubili! To je bilo tudi za živce naših ljudi preveč 1 Ogorčenja ni več mogoče zadušiti ! Seidel zleti skozi vrata, takoj za njim pa ostali demokratski voditelji in kričači — dr. Pestotnika mora braniti tov. Fakin dn ga ne pretepo in da lahko izgine za odrom. — Čez nekaj minut nastopi popolen mir. Brandner govori z znano svojo ognjevitostjo, razlaga naš program — masa je elektrizirana, burna odobravanja stresajo oboke, in ko Brandtner konča ni pritrjevanja ne konca ne kraja.jd
•Kot tretji govori kandidat — delavec tov. Podbevšek. Oriše položaj našega delavstva in pokaže, da je rešitev le v skupni poti delavstva in inteligence in da hodi to pot le NSS. Tudi on žanje za svoje izvajanja burno odobravanje.	b
Četrti govornik kandidat — uradnik tov. Hiter. Mirno in temeljito poda sliko o uradniškem vprašanju in zaključi svoj govor s pozivom, da se vse uredništvo združi v socijalni borbi K delavstvom in gre roko v roki z njimi v boj proti kapitalizmu.
Tov. Juvan v svojem zaključnem govoru ostro obsodi nastopanje »inteligenčne« JDS, ki skuša z nahujskanimi pijanci razbiti to, česar ne more storiti z drugimi argumenti. V Ljubljani se svita — in Ljubljaua bo pokazala v nedeljo, dn »ta plava je ta prava«
— da je narodno - socijalistična.
Kontrola.
Zadnjič smo napisali članek, v katerem smo uvrgli nespametno in prazno tarnanje demokratov, ki nas dolže zlobne cepitve naprednih glasov. Dokazali smo, da je naša organizai ija potrebna, da se spravijo baš z našim programom na volišče ljudje, ki bi sicer tja nikdar ne šli ir. bi si SLS in JDS zopet po starem načinu delili mandate — kakor pod ranjko Avstrijo.
Danes moramo pa izpregovoriti besedo o drugi važni nalogi, ki nam je dana. In to je o kontroli, ki jo bodo morale izvajati nad starimi strankami nove stranke.
Ni potreba pripovedovati našim somišljenikom, da bodo skupine v konstituanti take, da bo ravno od malih strank odvisno, kam se bo nagnila tehtnica, kajti to so navadni politični računi, ki si jih vsak lahko sam napravi. Iz vseh parlamentov nam je znano, da so majhne stranke ob yažnih odločitvah največ dosegle ravno zato, ker so jih iskale vse grupe zase in so j'm morale dovoliti koncesije.
Med naloge malih strank pa spa- J da, kot smo rekli, kontrola na delovanjem velikih parlamentarnih skupin.
Dosedanje narodno predstavništvo se je delilo, takorekoč samo v dva precej enako močna bloka, radikal-skega in demokratskega, brez malih načelno izrazitih strank. Zato je pa bila v veliki meri možna tista nesrečna korupcija, ki njene nasledke danes vsi bčutimo. Ce je bil na vladi blok a, je blok b molčal k raznim njegovim mešetarijam, ker je delal sam isto stvar, če je; prišel do mini »istrskih stolčkov. Poleg tega je pa demokrat vedel, da bo radikalec samo nekaj časa „gor“, potem bo pa spet nanj prišla vrsta. Tako se je to kolo yrte!o neprestano „gor“ in „dol'\
Čim pa pridejo v parlament ma-
Za časa vojske je bilo. Avstrijski cesar je potreboval ‘vojakov, a se bolj priganjačev za, vojno službo.
Eden najnevarnejših in najbolj brezvestnih vojnih priganjačev in kmečki oderuh prve, .vrste je bil ve-Jiki klerikalec Vehovec iz Žužemberka. Ko bi bil on drl in tlačil in na vojsko gonil samo kmete, bi se skoro gotovo nq bilo niti izvedelo za njegove strahote in grozodejstva, s katerimi j,e ta zverinski človek trpinčil ubogo kmečko rajo pod zaščito svojih mogočnih klerikalnih protektorjev. Ker se je bil pa spravil ta človek tudi nad notarja pirlija v Žužemberku, torej nad gospoda, ki pozna .postave in ki si je znal na podJagi svojega pravnega znanja poiskati, po vojski tudi primerno zadoščenje, pri sodniji,, torej pri popolnoma neodvisni in nepristranski oblasti, je končno le sam padel v jamo, katero je kopal drugim.
Zalibog, , mi ne moremo objaviti celega procesa in izpovedi vseh prič, ki odkrivajo nezaslišano zlobnost tega klerikalnega prvaka do dna. Mi se moramo zate omejiti le na kratek del utemeljitve razsodbe, izrečene od neodvisnega sodnika na podlagi izpovedb zapriseženih prič.
Zadnji odstavek te * razsodbe, s katero je žužemberiki klerikalni prvak moralno ubit in uničen v očeh vseh poštenih ljudi za vedno, se glasi:
In kaj moremo reči takemu človeku, ki ima: tako srce, da toliko nepravilnosti in toliko gorja povzroči, kakor je dokazno gradivo pokazalo?
Z mirnim srcem lahko trdimo, da je tak človek moralično manjvreden, pro-palica.
Boljšega nazivanja ne zasluži niti po človeški pameti, niti po kazenskih postavah.
Ivan Solnce —
Kako sodijo o dr. Tavčarju njegovi najožji pristaši in somišljeniki, nam kaže sledeči članek, ki ga je napisal in objavil v slovenskem dnevniku ne morda kak naroden socijalist, temveč Tavčarjev somišljenik in navdušen pristaš JDS — dr. Ben Akiba. ■— Po-natiskujemo ga v celoti:
Ben Akiba:
Ivan Solnce.
Ali si že kedaj potoval od Frančiškanskega mosta po Sentpeterski cesti do deželne bolnice in nazaj čez
le stranke z načelnim programom, ni tako gospodarstvo več mogoče. Kajti moč malega človeka je ravno v tem, da je pošten in z vsem svojim srcem sledi cilju, Ki si ga je zastavil, .Samo poštenje ne pozna števila, ampak ga ubija, če postane število koruptno.
In ta naloga čaka v bodoči kon-stituanti IsfSS, ki se bo družila v tej nalogi z vsemi poštenimi strankami, ki so ji po drugih pokrajinah blizu po socialnem in političnem programu.
Nove skupine so pokricanc, da prinesejo v parlament poštenje in prepričanje, ki smo ga dosedaj v narodnem predstavništvu tako pogrešali.
Mislimo, da smo obstoj naše stranke s tem tudi z moralne strani neovrgljivo utemeljili.
sam sebe nelepše karakteriziral, ko sc je izrazil hapram priči, nadoficijalu Jeršctu, da je hudič- V ŠtembUrjevi gostilni v Kandiji pa je rekel, trkajoč sc po prsih:
„Jaz sem hud^č . . jaz sem hudič, kdor se meni zameri, ga uničim, kar je potrdil priča Škrlj.
Na podlagi teh raztnotrivanj je oprostilna razsodba opravičena.
Okrajno sodišče v Novem mestu, , odd. III., dne 15. januarja 1920.
Avsec 1. r. Vsak pameten,. rese« in dostojen človek, ki še ni izgubil zadnje trohice sramu, bi se bil takega človeka otresel enkrat za vselej,	'	I	*
Toda na*i klerikalci sq ,;drugačni Klerikalno glavno glasilo za kmete, ,,Domoljub“> je zapisal:
»Gospod Vehovec, odkar Vas je sodišče spoznalo za moralno propalico, Vas že bolj častimo." , , v
Mi dobro vemo, da političen boj ne pozna tesnih prs in ozkih ozirov in tenkčutnih pomislekov, ampak da s^ utegnejo klerikalci spozabiti do take izjave, tega tudi mi nismo pričakovali od njih, katerim metode njihovega boja niso ravno neznane. Takega omai lovaževanja javne oblasti in takega cinizma v cenitvi javnega mnenja ne pozna svet nikjer doslej, kjer \iada pravo zaupanje do nepristranskih sodišč in spoštovanja do javne morale!
Vsega tega so se klerikalci kakor izgleda popolnoma odrekli. Kaj pravo, kaj morala, kaj sodišče — mi smo, ki vladamo brez ozira na desno ali na levo!
Volilci, ali morete dati taki stranki 28. novembra svoje glasove? Ne, in stokrat ne!
Ven iz našega političnega življenja s takimi moralnimi propalicami!
slamnati mož!
Tabor in Kolodvorsko ulico ali celo mimo kavarne Evrope po Gosposvetski cesti proti Šiški? Svarim radovedneže! V teh časih, ko so hiače in čevlji tako dragi, je pot po tej ,,prometni žili“ pogubna. Po žilah se navadno kaj pretaka. Po tej prometni žili se pretaka ljubljanska občinska specijali-teta. Seveda ni dano vsakomur, da bi se zanimal za takšne prirodne pojave. Kdor ima par konj-belcev, zato pa ■ • • nobenega drugega posla, nego pisanje zabavnih povesti, člankov o avstrijski kroni, ki pomeni „naše Kosovo", in še
bolj zabavnega hudovanja na soeiial-nc demokrate in Poljansko društvo, za takšnega gospoda seveda ni, da bi se zanimal za blato pri Šentpetru ali celo pred kolodvorom. Cemu tudi? K Štepicu ni treba hodili, ali k Mencingerju, k Štrajzlu pa prideš tudi brez tolikih ovinkov. Iz načelnih razlogov tudi ne! Sneg, dež. in blato je bog dal, pa ju že tudi vzame. Sneg skopni, blato se posuši in postane prah. Tega zopet namoči dež ali vsaj megla ali ga pa odnese veter. Dobrotna usoda čuva Emono, koje ,,lord major" je samo te Usode izvršilni organ, brez odgovornosti postavljen zato, da gleda delovanje te usode. Ouieta non move-re! Bog je dal, bog je vzel!
Naš „lord mayor“ ni bil vedno takšen fatalist. Bili so časi, ko je znal presneto švigati okrog. Pozneje šele jc prišla doba zimskega spanja. Včasih sc je zdramil iz-njega, da zamahne za komurkoli, ki si je drznil motiti to nebeško spanje. Tako je dekretiral nekoč, da je ves preporodni pokret slovenske mladine bedarija — ker je bil on v dno duše prepričan avstrija-nec. Poslednjega mu nismo zamerili, saj ni bil edini. Zamerili smo le, da je to svojo avstrijanščino nosil na prodaj in v njej tekmoval s svojim in našim najhujšim nasprotnikom Ivanom Šušteršičem. Postajal je vedno servil-nejsi in jc to ostal žal tudi takrat, ko so se duhovi že zdavnaj ločili. Stranka demokrat,skega prepričanja, jugoslovanskih idealov in napredne misli je iinela načelnika, ki jc po vsej svoji pVošlosti, v dno duše in do kosti anti-demokrat, avstrofilno vzgojen Samo-sloveuec in ki je obstal pri starem liberalizmu Carnerija, brez smisla za globlji pomai dogodkov zadnjih tridesetih let-Takrat, ko je boljšemu delu inteligence izpod občega nezadovoljstva prišlo do zavesti, da smo v Avstriji protidržavni, da smo protimon-arhični, in takrat, ko so naši zunanji zavezniki že močno zrahljali moč stare Avstrije, ko je šlo samo še za to, da se tudi od znotraj pospeši razpad — po smrti starega, cesarja! j— jc čutil emonski „!ord mayor“ še potrebo; da spontano, brez pritiska od katerekoli strani, napiše prosluli podlistek „V žaru cesarske milosti" in da vzgled nedostojnega, nemoškega bi-zantizma.
Prišla so leta in ž njimi življen-sko vprašanje takratne države. Mnogi so se morali hliniti, da rešijo s^be, ali sinove, ali mesta ali korporacije, izročene njihovi skrbi, pred Sturgkh-Conradovim nasiljem. Med njimi, ki so izkazovali svojo tidanost, je bil on sam. To mu je bilo pozabljeno, še več, to m« šteje v dobro, četudi je šel predaleč in nosil ,,srebrni rog“ po svetu. Toda prišla je doba, ko so se zbrali vsi dobri narodni možje v tihem, ro-varskem, Subverzivnem delu: k<j je bilo treba biti pripravljen tudi na eventualne žrtve. V takratnem političnem delu jc narod rabil mož revolucionarnega mišljenja, ki so znali povedati, koj hoče. Takrat ga ni bilo. Prihajali so odlični somišljeniki s severa — njega ni bilo pri sprejemu. Žito je primerjal v svojem članku z neko veličanstva polno sliko Rafaelovo v Rimu —. kdo ga je prosil za to? Kaj mu je bilo treba delati propagando za Habsburg-Parma? Saj ni bil član „Kriegspressequartier - Kinoabteilung Propaganda". — Upamo! in malo pred polomom na Kajmakčolanu je posla! skupno s Kalanom spontano udanostno brzojavko cesarju v dobi, ko se jc od vseh c. kr. vladnih strani želelo zbrati čimveč takšnih izjav, sa-
mo da se postavijo narodni rovarji na laž in da se monarhija izkaže pred svetom, da jc močna in da so jej njeni narodni zvesti-
S temi svojimi izjavami, ki so v svoji dobi in okolici zadobile pomen herostratskega čina, pomen izdajni-štva in preloma, je vrgel kepo blata na svoj »čil. S koncem vojne jc postal nemogoč. \ političnem oziru ni v efektu med njim in Šušteršičem 110 bcnc- razlike več.
Ne zadostuje slika v velikih obrisih. Tavčar jc dal dobi rajnega slovenskega liberalizma svoj pečat. Kakor o Bleiweisovi, pisalo se bo tudi o Tavčarjevi dobi. Kakor eden, ima tudi drugi precej potez, ki kažejo, kako s? vsaka večja koncencija v zadnjem trcr notku izprevrže in postane malenkostna, malomeščanska. Gesta Fiesea se scvrkne v Krjavlja in mali človek iz loškega pogorja gleda skozi ves poznejši akademski firnež. Kadar bo znanstvenik pisal politično in kulturno zgodovino zadnjih dvajsetih let, bo prišel do nelepih osebnih sporov do tekme za razna načelniška in prav-nosvetniška mesta in slično — pri deželnem odbrou, v mestni upravi, v raznih bankah in zavodih, itd. itd. Tudi ob koncu „karijere“ pogreša nepristranski opazovalec vsako senco one veličine, ki sicer odlikuje narodne voditelje, Ko so osebni cilji doseženi, je borbena moč izčrpana — celemu krodu prijateljev-. Tu stoje spomeniki samemu sebi. Majhen narod smo doslej bili in zato se tudi naši prvaki niso dvignili niti do povprečnosti.
To je naš podedovani greh zadnjega stoletja: Janez Solnce je domače krvi, toda ravno tako redke in plehke, kakor Apfaltrerni, Barboti iii Co.
V mestni upravi je doba Tavčarjevega županovanja ostala brez sledu. Talente, izročene mu od prednika Hribarja, je zakopal in jih bo sedaj brez obresti in koristi izkopal in izročil syojen?u nasledniku. Ljubljana je imela dvakrat srečo. Prvič, ko jo je porušil in razmajal potres, drugič, ko je našla v Ivanu Hribarju župana, ki se je brigal za mesto, je dvignil i7 ruševin in napravil iz njega takratnemu času primerno prestolico. Odtlej Čaka mesto kakor zakleta kraljičina sredi trnja na svojega princa, ki jo odreši. Ivan Tavčar ni ta princ. V desetih letih svojega županovanja ni rešil ene komunalne naloge. Med Vojno je bil samo opazovalec, pred njo ne mnogo več. Po vojni je pa voboc odrekel. Prenehal je z vsemi sodobnimi komunalnimi posli, ukinil brigo za prehraaio, odvalil brigo za pr«mog, stanovanja in vse drugo, na druge rame, ko jc videl, da vseh teh vprašanj ne sme več reševati v starih izvoženih in zavoženih tirih. Ne briga se več ne za mostove, ne za elektrarno in plinarno, ne za kaj drugega, in ž njim se ne briga nikdo drug. Sedaj bi bila doba za velike načrte nove velike Ljubljane; bila bi doba brige za nove zgradbe; vodovod, za regulacijo reke, za tisoč drugih vprašanj, ki zahtevajo vsako zase celega moža. Ljubljani sc pozna na vsak korak, da je odrevenela sredi razvoja kakor začarana. Toda nič se ne gane. Niti najprimitivnejše brige za suhe ceste ni, ali brezposelne. Cemu? Apres nous la deluge! Ko se je pred meseci govorilo, da pride kraljevič Aleksander, je županstvo dalo popraviti nekaj lukenj v trotoarjih in na mesto glave Franca Jožefa pred sodiščem je postavilo lonec za cvetlice. Za Ljubljančane je jia dobro, če mešajo svoje blato potrpežljivo napvej.
Somišljeniki!
Volilec je vsak jugoslovanski državljan, ki je dopolnil 21 leto in je vpisan v volilni imenik.	4»
Za volitev se ne razpošiljajo nobene legitimacije, kakor ie bilo dosedaj običajno.
Vsak naj torej pride brez vsakega obvestila na volišče, kjer je vpisan v volilni imenik. Tam naj komisiji pove svoje ime, poklic in stanovanje. Vsak naj vzame s seboj domovni ali krstni list, ali delavsko knjigo, potni ali orožni list, sploh kakršnokoli uradno legitimacijo, da izkaže svoje identiteto, ako bi to zahtevala komisija.
Ivrogljico naj izpusti v volilno skrinjico^ s modro (plavo) li&to.
Za vse naše somišljenike obstoja volilna dolžnost.
Begunci, ne pozabite, da je edino JDS
preprečila kandidaturo dr. Rybara in dr. Gregorina in da je edino JDS kriva, da bodo begunci brez zastopnika v kon^tituanti!
Klerikalne propalice.
Sicer pa se je zasebni obtožitelj
Naša žilava delavnost naj premaga in pobije kapitalistične milijone! Od osebe do osebe naj gre naša misel. Vsak naj podvoji svojo agitacijo in naš uspeh bo sijajen.
„Ta plava je ta prava!"
Hranjs&Bm v 4, stajice! la itaj^siei p % shrlnjico! . V Liubilanl v 3.
m.
„Ta plava je ta prava!“ ‘VK
Zabavljanje po -gostilnah ne doseže visokih ušes.
Tako se nagiba politično življenje, polno razočaranj. Razočaranj, ki jih je doživelo samo, in razočaranj, ki jih je prineslo drugim. Šef naprednosti — največji reakcijonar. To je politični facit, svota pod črto tega življenja. Ob vpeljavi obče volilne pravice je blamiral nas napredne Slovence, ko je bil proti njej. Ob jugoslovanskem pokretu nas je blamiral, ko ga je obsodil- Ob nekrvavi revoluciji nas ie blamiral, ko je hitel izražati svojo nepotrebno udanost. Ob agrarni reformi se zaganja vanjo, boječ se za svojih 40 johov, kakor kokoš za svoja p-ščeta. V prvi „Narodni vladi“ je s svojo kratkovidnostjo in skrbjo 7a moko pomagal Pogačniku, da se prepreči pravočasni pohod na Celovec — »n tu je našel nehote svoj naiv-čji yidni uspeh: Celovca res nimamo. Povsod drugod so uspehi negativni: Nikjer ni dosegel tega, kar je hotel raz-ven v privatnem življenju in svojem ofjera torišču, ljubljanskem mestu, lcaterCmu se pa za to ni obdolžil. Ob kopcu mu je šele uspelo, da si steče toplo naklonjenost klerikalcev — čuden konec prejšnjih borb.
Veliki dan se bližali Naše javno politično življenje je podobno razdejanemu mravljišču, volilna agitacija valovi liki razburkano morje po deželi. Lov za uspeh, lov za — obstanek.
Idealisti sanjarijo o eni edini .stranki za celo Jugoslavijo; zdravi realisti priznavajo dve, kmetijsko in delavsko stranko; -vsi pa vemo, da hoče imeti vsaka vas svojo. Šest strank šmo imeli do včeraj; danes se je oglasila že sedma
— nimamo pa skrinjic; uboga vlada! Sicer pa bi se priglasilo še najmanj pol tucata strank, če bi volitve ne bile tako neposredno pred durmi. Razdrapanost na vseh koncih!
Naša mlada narodno-socijalistična stranka je boleč trn v peti JDS. Starina v svoji preperelosti ne more razumeti, da zahteva naša doba nova pota, pa besni ker smo postavili lastno kandidatno listo s čisto »neznanimi« imeni, ker si drznemo samostojno misliti. NSS naj le ostane, samo za Boga — ne cepite nam naprednih glasov v prilog klerikalcem! JDS nam predbaciva, da smo malkontenti, demagogi, renegati, stranka beračev, sploh strančica brez programa in imena. Nič zato! Samo čudno je, da ima JDS/pred svojo hčerko
— SKS — tako veličasten rešpekt . . . No, mi ne prosimo rešpekta, niti uva-ževanja, še rnanj pa protekcije; saj bodo volitve pokazale kje je stranka in kje strančica.
Že naši organizirani tovariši tvorijo prav lepo število; imamo pa še nebroj somišljenikov, ki se vesele našega čilega poleta in ki bodo brezdvomno z nami volili, akoravno so bili doslej pristaši starih izžitih strank. So to mali kmetje, kmetijski in tovarniški delavci, hlapci, rudarji, obrtniki in rokodelci
V drugih razmerah, v drugi okolici, bi bil Tavčar morda imel drugačno vlogo. Kot pruski konservativec bi bil sedel do revolucije v Her-renbausu in njegov padec bi bil dramatičen, kakor, bi njegova življenska pot bila kazala stil. Kot šef napredne, demokratske stranke — ki pobija svojega šefa z vsakim členom svojega programa — seveda ni mogel doživeti nič drugega. Iz preteklosti moli njegova širokopleča postava v sedanjost mlade Slovenije in zmaje z glavo nad Beogradom. Naš župan še ni bil v Beogradu — (tudi to ni slučaj) — in če bi bil, bi videl le njegovo kaldhno, ne pa položaj tega mesta, „vrat v Orient", in nad kaldrmo bi obupaval, mesto da se napije na Kalemegdanu novih nad.
Ta doba ni več zanj, on ne več zanjo. Da, takrat, takrat — takrat, ko je bila v Krškem zbrana velika lovska družba in je pri njegovem vstopu v dvorano vse skočilo na noge, se zravnajo in molče v strmem ,,pozoru" izkazalo čast — da, takrat se je še dalo živeti. Toda v sedanjih nespoštljivih, „boljševiških“ časih . . , Fiducit!
vseh strok, mali trgovci, železničarji, učitelji, zasebni in javni nameščenci., zdravniki, sodniki, profesorji in do malega vsi begunci (stranka beračev). Vsi ti trpeči in od kapitalistov zasmehovani sloji imajo smisel za resnično narodnost in za pravilni socijalizem; salonski demokratizem, s katerim se ponaša JDS, je našim somišljenikom tuj, mi vidimo sočloveka in tovariša tako v cestnem pometaču kakor v vseučiliškem profesorju. Zato nam je sovraštvo do drugih strank in do drugače mislečih bratov ogabno. Kolikor se to nasprot-stvo v volilni borbi pojavlja, je to ne-neizogibna posledica predvojnih razmer in gnusnih napadov od strani nasprotnikov, proti katerim se moramo braniti.
Po volitvah se bo naša stranka posvetila edinole notranjemu organiza-toričnemu delu na temelju bratstva, svobode in pravice; Jugoslovani od Soče do Črnega morja, Slovani od Ledenega do Sredozemskega morja, socijalizem v najčistejšem pomenu' besede — to je naša bodočnost. Ta naš program vsebuje samoobsebiumevno tudi rešitev naših bratov v Primorju in Korotanu izpod tujega jarma in njih spojitev v svobodni Jugoslaviji.
Bratje, zidajmo si hišo na tem temelju ! Podajmo is roke vsi proletarci, ki smo dobre volje in čiste vesti, str-nimovse v naši res demokratični NSS!
Ze vabijo s sirenskimi glasovi naše tovariše učitelje in uradnike nazaj v JDS, češ, za vse gmotne pridobitve se imate zahvaliti edinole tej stranki in ministtru dr. Kukovcu; previdno pa zamolče nepobitna dejstva, da so vse naše stare stranke sokrive nečuvenega absolutizma, ki se je izražal izza prevrata sem s preganjanjem in zatiranjem
najidealnejših Jugoslovanov,, naših društvenih voditeljev v Zagrebu in naših delavcev v Sloveniji. Višek »demokratizma« pa je volilni zakon, s kterim so te stranke odvzele državnim nameščencem pasivno volilno pravico; člen 15. tega zakona so prodali za dovolitev izvoza 15 tisoč vagonov žita. Ce vsa ta dejstva ne odprejo oči našim uradnikom in učiteljem, če jim je skleda leče več nego vsa osebna in duševna svoboda in pravica, potem takim materijalistom ni pomoči Udar-
Bilo je letos začetkom februarja, ko smo stali tik pred občinskimi volitvami v Sloveniji. »Pogrebna bratovščina NSS« od 8. dtc. 1919, kakor ste takrat zasmehljivo imenovali NSS, se je vkljub neprijaznim rojenicam razvila že tedaj v močno organizacijo, ki je vedno lepše napredovala. In v tistem času, ko smo stali pred občinskimi volitvami, so prišli k nam silni gospodje, ki jim nas eden ne seže niti do gležnjev — sam cvet slovenske inteligence; lepo prijazno se klanjaje so gg. poprosili za informativen razgovor. No, čast je bila velika, saj so bili to gospodje »čuvarji« »državnih« interesov in Vnositelji« slovenske misije v Beogradu —• pa smo jim dovolili razgovor. Dve debeli cigari je pokadil en cvet slovenske inteligence, predno je končal z uvodom, čigar začetek in konec je bil, da sta programa NSS in mladinov JDS eno in isto. In kaj sledi iz tega ? — Kaj neki drugega, kot da moramo pri občinskih volitvah nastopiti skupno — pa ja ne proti SLS ali soc. demokratom, temveč proti starinom JDS. Drugi »cvet« slovenske inteligence je to misel seve živahno podpiral* — »Izrinili smo starina iz nar. predstavništva, izrinili smo jih iz nar. vlade, sedaj naskočimo še njih zadnio trdnjavo: magistrat! Ker pa
Obisk smo doživeli včeraj v našem uredništvu. Dasi smo dvomili, da se bodo gospodje zastopniki dr. Brezigarja res oglasili, so vendar prišli. Naš odgovorni urednik je gospodom izjavil, da prevzame glede objavljenih notic o poneverbi in tatvini dr. Brezigarja vso odgovornost in je pred pričami izjavil, da je dotičnenotice čital, predno so šle vtisk Gospodje vkljub vsemu temu niso bili
jeni eo s slepoto in suženjsko poljubljajo bič, s katerim so nas mogotci doslej krotili. Upamo pa in tudi verujemo v idejno moč in intelektualnost navedenih slojev, da se bodo v zadnjem trenotku, predno spuste krogljico v volilno skrinjico, domislili člena 15. ter volili res po svoji vesti in prepričanju. Če tli v našem srcu saj iskrica narodnega in .socijalnega čuta, potem je izbira enostavna: in mogoč samo en sklep: proč s preperelimi strankami, — ta plava je ta prava! Sevntčani.
smo v Ljubljani vendarle še preslabi (ena miza v »Nar. Kavarni«), pomagajte uam — saj programa sta, kakor vidite, enaka, in če poderemo starine, se bo že tudi za vas našlo kako koritce, no in koncu koncev — denar, , to je postranska stvar.« Tako in podobno so gostoleli dični mladini JDS. Ti preklicani narodni socijalci pa niso šli na led.
Jeguljili pa so gg. mladim vkljub neuspehu dalje, Na vse načine so skušali pridobiti zase g. Peska, v prvi vrsti pa seveda »Jugoslavijo«. Tudi tu so odšli praznih rok. Iz maščevalnosti so nato hoteli podkupiti uredništvo »Jugo-? slavije« s tem, da so pmujali.vsakemu uredniku po 1000 K več plače, kot jo imajo pri »Jug ulaviji«. Ker pa So pri »Jugoslaviji«. Kreminiteiši značaji, kot pa razni JDS«tr--kt kremeni in mladinski Ben Akibi, se jim tudi ta umazaniji1 ni posrečila.
In tako so v težavah- porodili po ppldrngoletni nosečnosti izvozničarsko borzno glasilo »Jutro« ker sedaj ravno ta »cvet« slovenske inteligence divja proti narodnim socijalistom, ker ti niso hoteli za JDSarske milijone prodati svojih načel. G. Žerjav, le govorite še o »krizi slovenske inteligence«; Vaših naukov so pa najbolj potrebni Vaši lastni ljudje z Vam samim vred I
zadovoljni in so hoteli na vsak način osebnih tožb. Tukaj pa so se gospodje urezali. Ne poznamo g. dr. Brezigarja osebno in nimamo prav nikakega vzroka tožiti se osebno. Naš odgovorni urednik bo nastopil na tožbo dr. Brezigarja na-pram njemu dokaz resnice in javnost bo pred poroto uvidela tehtnost, naših trditev.	,	,
■ ■■»iii**«.'-,«*   —	—i—rmrmiTm—i—nmT——m n m hiiii m——Mj_u»iiLLm.auxu_-_jj—
Somišljeniki S 0d Vas £ odvisno’ali
9	ostane „Nova Pravda"
še naprej dnevnik. Plačajte naročnino! Pridobivajte nove naročnike! — Krajevne organizacije, razširjajte naš edini list!
Za narodne socialiste obstoja volilna dolžnost! V nedeljo vsi na volišče! „Malkontenti‘‘ na plan!	*	...	,	j	t	.
Našim somišljenikom!
B z vsemi močmi v agita-
OmiSlieniKl! ciJski ! - Mi nimamo
——■  - — miljonov! Nadomestimo
jih z žilavo delavnostjo! Od osebe do osebe naj gre naša misel! Zadnji teden jel
Malo zgodovine.
»Nova Pravda« nastopi proti dr. Brezigarju dokaz resnice!
Volilci!
Klerikalci
so hujskali, na vojno proti bratom Srbom in Rusom.
Načelnik JDS
dr. Tavčar je postavljal naše krvnike za častne člane občine ljubljanske.
Nc pozabite v nedeljo na uradne dokumente: domovinski list, poročni list, legitimacijo, delavsko knjižico ali krstni list itd.
Socij aldemokracij a
je prodala svoja načela in denuncirala narodno misleče
Klerikalci
Niti k sejam niso hodili!
Klerikalci in liberalci na vse grlo upijejo, da so noč in dan delali v Beogradu za ljudske koristi. Mirno pa lahko rečemo, da je to najnesramnejša trditev. Niti k sejam v narodno predstavništvo niso hodili. Posedali so po beograjskih kavarnah in gostilnah, pili črno kavo in kasirali bakšiš. Delati v parlamentu nihče ni hotel. K zadnji seji v narodno predstavništvo je prišlo 39 poslancev. Kakor je narodno predstavništvo celo poslovno leto „delalo“, tako je tudi končalo.
Zakaj smo izgubili Primorje in Ko-roSko
Zato, ker smo imeli v Beogradu mesto resnega in delavnega ljudskega zastopstva, politične kričače in delo-inržneže. Mesto, da bi imeli pred očmi dobrobit domovine, so se prepirali med seboj in povzročali drage ministrske krize. Zunanji svet je izgubil pred našo državo vsled neresnega parlamenta vsako spoštovanje! Zunanji svet je vedel, da se ni bati države, ki uiti v narodnostnih vprašanjih ni edina! Trgali so nam kos za kosom domovine. Samo Italijan nam je zasužnjil 600.000 Jugoslovanov. Svoje zasužnjene brate odrešimo takrat, če bo-
»lasovala za vojne kredite in elavstvo kot srbofile.
do pri nas vladale stranke, ki bodo podredila vsa druga vprašanja narodnostnim zahtevam! Dosedaj vladajoče stranke so pokazale, da tega ne znajo. Zato jih ne bomo volili! Volili bomo NSS, ki je izšla iz naroda in hoče delati za narod!
Izvozničarji!
Klerikalci, kot liberalci nas psujejo, ker smo razkrinkali izvozno politiko vladajočih strank! Psujejo nas, predvsem vsled tega, ker smo razkrinkali koruptivno izvozničarstvo, ki‘je v klerikalne in liberalne kase prineslo milijone kron za agitacijo ob volitvah. Stvarnega proti našim trditvam niso vedeli ničesar povedati. Klerikalci iti liberalci so v Beogradu sklenili, da se lahko prosto kupčuje v Banatu in Vojvodini z žitom. Klerikalci in liberalci so privolili v to, da razpolaga z žitom izključno le hrvatska čifutarija, ki potem špekulira z blagom in ga izvaža za visoke cene. Akoravno je naša država žitnica srednje Evrope, ljudstvo strada, ker ne more plačevati neizmernih cen! Zato nobenega glasu klerikalcem in liberalcem in volimo NSS, ki zastopa stališče, da se izvozničarji postavijo pod kontrolo države, da se ne bo še naprej kradlo trdo prislužene
groše iz ljudskih žepov. Krivično je, da bi nekateri služili milijone, dočim bi drugi ne imeli ne obleke in ne kruha!
„Tabor“ ali lažnjivi kljukec.
V Mariboru izhaja JDS glasilo, ki se je imenovalo pred kratkim še »Mariborski delavec". Ker je pa delal ta »Delavec" sramoto svojemu imenu in se ni brigal prav nič za pri-proste, še manj pa za duševne delavce, katerim na državni in narodni meji ni ravno postlano z rožicami, zato je ..Mariborski delavec" — frakar — izginil in prišel je mesto njega »Tabor", Otrok nepridiprav pa je pravzaprav ostal isti, le ime je dobil drugo. Kakor pa vse kaže listič tudi tega imena ne bode nosil dolgo. Zakaj na vse pretege 6e trudi, da dobi ime ,,Lažnjivi klju-kec“.
Ta paglavček se zaletava zadnje čase vedno bolj v našo stranko in posamezne osebe, ki imajo svoje misli in si jih upajo tudi povedati, ne da bi preje vprašali velikega pritlikavca v ,.Mariborski tiskarni". — Do sedaj se za tega malega kričača sploh nismo zmenili. Cemu tudi! Naj se dere, vpije in zaletava, kolikor se mu ljubi. Njemu samemu je to v veselje, nam pa ne na škodo. Saj resnim ga ne smatra nihče, razum morda g. Pirc. Njegovi lastni pristaši se ga naravnost sramujejo. Saj svojim ljubljanskim bratcem ali pa še celo celjski sestrici ne seže niti do gležnja.
Ta paglavček je prinesel o našem sobotnem shodu tako poročilo, da je presegel samega sebe. Na stvarna izvajanja našega kandidata g. Deržiča odgovarja s smešenjem, ne ovrže pa niti ene njegove trditve. Ker je slišal tako bridke resnice, jih seveda sploh ne omenja, ker bi lahko kdo začel razmišljati sam o njih ter bi potem iz-previdel, kdo ima prav. Vse meje navadnih laži pa presega njegovo poročilo o izvajanjih predsednika Jarha. On ni niti omenjal dr. Brezigaijevega shoda drugi dan. In ker se ta shodič ni obnesel, temu je seveda kriv tov. Jarh. — Begunci se pa ne dado več imeti za norca. Oni prav dobro vedo, kdo jim je odjedel najbolj simpatičnega dr. Rybara in so si to delo dobro zapomnili. In ker so nam vzeli Rybara ki ni smel kandidirati za naš program, ki je bajestrankarski pa nam vsiljujejo Milka Brezigarja, ki kandidira na ,.nestrankarskem" JDS programu. — Ali imate nas res za take kaline? S takimi, prav doktorskimi zvijačami ne boste pri naš ničesar opravili. To ste videli lahko že v nedeljo. Begunci se ne damo imeti za norca. Zato smo se zbrali v nedeljo in vam povedali svoje mnenje.
»Lažnjivi kljukec" pa naj laže, kakor hoče. Kdor je bil na shodu, ta je videl in slišal, kako je bilo. Zato se je pa pavlihu v ,,Taboru" lahko prav oc' srca smejal. Le delaj to še tako naprej! S takim postopanjem največ pripomorete, da izpregleda še tistih par zasljepljencev, kateri vam še kaj verjamejo. S svojim neumestnim bevskanjem ste itak odgnali mnogo ljudi od svoje stranke. Z lažmi boste pa še ostale.
Kdaj pa dobi „Tabor“ svoje edino pravo ime ,,Lažnjivi kljukec"? bomo poročali. Zaslužil ga je prav pošteno v sedanjem volilnem boju.
Klerikalci zvišali železniške tarife.
Vožnjo po železnici je zvišal klerikalni železniški minister dr. Korošec. Kar čez noč je odredil, da se mora zvišati voznina za osebni promet 100 odstotkov in za tovorni promet za približno 125 odstotkov. S tem proti-ljudskim ukrepom je minister dr. Korošec zagrešil podražitev živil. S povišano tovorno voznino so se cene živilom znatno zvišale. Prizadeti konsu-ment se bo 28. novembra za ta udarec zahvalil na ta način, da bo volil protiklerikalno in za NSS kot stranko kon-sumentov!
Vabimo vos
da se udeležite
volilnega shoda NSS
ki se vrši danes v petek 26. t. m. za Št. Jakobski okraj pri g. Batjel, Karlovška cesta štev. 4.
Dnevne vesti.
Celjska stanovanjska mizerija. Ob
času dr. Ogrizek-ovega paševanja na stanovanjskem uradu čital je človek v. ,,Novi dobi" brezkončne napade in kritikovanja nezmožnosti predsednika urada. Po njegovi demisiji prevzel je to funkcijo trikratni tretji kandidat JDS „dični" gospod Prekoršck. Tako), nato se je čitalo izpod njegovega peresa v »Novi dobi" razne oklice in domnevanja ourejevanju in pobijanju stanovske mizerije. Momentano je-človek mislil, da je ta kočljiva zadeva prišla v prave roke. Vendar po hudem grmenju ni bilo dežja. Stanovanjski ured z njegovim »velezmožnim predsednikom" spi tudi nadalje spanje pravilnega. Koliko obzirov in rešpekta do raznih »višjih kapacitet" proti nižjim slojem pa surovosti poseduje naša celjska gospoda, spričuje sledeči-slučaj. Listič „Nova doba" je prinesel nedavno vest, da sta veletrgovca We~ sten in Rakusch ponudila, i 8 in drugi i sunovanja stanovanjskemu »ra-du na razpolago. Smešno! Dva vele-nemca torej sta morala prinesti stanovanjskim gospodom na »krožniku" gotove prostore, ker leti do sedaj niso našli toliko energije, da bi te prostore zasegli sami. Razno priviligrano gospodo in penzijonirane avstrijske častnike se rešpektira. Zakaj pa rabi neki celjski trafikant z svojo ženo 6 sob v okolci in i sobo s huhinjo v mestu? Prosilcem, ki so pred par tedni vložili prošnje, se dajo stanovanja na razpolago, medtem ko pol do enega leta stare prošnje še čakajo rešitve. Zima pritiska, ljudje pa stanujejo in trpijo mraz v vagonih. Stranke se deložirajo ne da bi se nakazalo drugo stanovanje oziroma že nakazana stanovanja izpraznijo. Povsod skrajni nered. Slišalo se je zvoniti, da se namerava »šemal-na“ vojašnica preurediti v stanovanja, pa je že zopet odzvonilo. Železno metlo bo treba pri tej gospodi, polni „fraz"! Zakaj sedaj cunja iz Stross-majerjeve ulice molči, kje so sedaj razne kritike? Gosp. Prekoršek, It je je Vaše slavno delovanje? Upiti znate in farbati, mi pa zahtevamo od Vas dejanj. — Seveda Celje molči, ker je predsednik stanovanjske komisije iz štaba velezaslužnih vdtrapatrijotov . , demokratov. Kako se pride hitro do udobnega stanovanja o tem bomo poročali prihodnjič.
9abinio vos
da se zanesljivo udeležite volilnega shoda NSS za Št. Peterski okraj, ki se vrši danes 26. t. m. ob poI8. zvečer v hotelu „llirija“, Kolodvorska ulica. Poročata tovariša Deržič in Est.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde*.
Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
so spravili stotine Slovencev s svojim ovaduštvom v ječe in na vislice.
Liberalci
so se prodali velikosrbskim načelom.
Komunisti
hočejo v krvavi revoluciji uničiti Še to, kar nam je po vojni ostalo.
Klerikalci
so še danes prikriti šuštercijanci in habsburgovci in bi nas radi izdali avstrijskim rabljem.
Liberalci
so zakrivili valutno reformo 1: 4.
Socijaldemokratje
hočejo potom intemacijonale zasužniti naš delavski narod.
Klerikalci
predvsem so zakrivili naš polom pri koroškem blebiscitu.
Liberalci
so oropali begunce zadnjega zastopnika.
Komunisti
hočejo uvesti najhujši teror, pri katerem bi poginili tisoči naših zavednih delavcev.
Klerikalci in liberalci
so podpisali sramotni sporazum z Italijo in so skupaj s
Socij aldemokra ti
zakrivili današnje neznosne razmere.
Volilci! Nobene kroglice za te stranke! Volite vsi čisto in pošteno narodno socialistično stranko! SLS kandidira dr. Gosarja ki je obtožen veleizdaje, JDS dr. Brezigarja, kije bil zaprt radi uradne poneverbe in tatvine, JSL)S pa kandidira Kristana, ki je postal milijonar iz delavskih žuljev. Takih ne bomo volili!
Somišljeniki 1
Politične vesti.