Stev. 25. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 21. junija 1922. Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obiinska uprava". izba), mki o.do ob 5 uri ziotrai. - C.na mo j« 10 Dia. oa leto. Z. inozemstvo 20 Din. Po*aa>.to. it.vllk. u prodajalo po 50 par. Spili in dopisi s. pošiljajo: Uredništvu „ D o m o l| ub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij, in inserati pai Upr.vnlitvu .Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Obrtno društvo v Št. Vidu in v Zgor nji Šiški jc zadnje dni razposlalo na vsa obrtna društva, Obrtne zveze in na posamezne korporacije poziv, v katerem protestira proti centralizaciji okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Zadeva je sledeča: Ob prevratu se je posrečilo socialnim demokratom, da so združili vse okr. boln. blagajne v Ljubljani in tam vodijo sedaj centralno pisarno tako, da je vsak dan več pritožb. Kakor nikjer, se centralizem tudi tukaj ni obnesel. Toda samostojni obrtniki, ki so združeni v šentviškem in šišenskem obrtnem društvu, ne protestirajo zaradi tega, Zadeva ima drugo ozadje. Centralizacija okrajnih bolniških blagajen je mastno korito. Dohodki menda znašajo do 3 milijone mesečno. To je lep dohodek in liberalci ozir. samostojni zavidajo socialiste zavoljo tega in ugibljejo, kako bi jih odrinili in prišli sarni zraven. To pa ne gre tako lahko, kajti socialisti so ljudje, ki ne izpuste z lepa take zlate sklede. V tej zlati skledi se je nabralo tekom časa lepo število milijonov, kateri so sicer last članov okrajne bolniške blagajne, kateri so jih skupaj znosili. Demokrati pa bi radi sedaj, ko jim je gospod Kamenarovič zadrgnil mošnjo, rabili ta zaklad za svoje »kulturne svrhe«. Načrt je lep: vso reč bi radi prenesli z Zagreb in denar naložili v Praprot-nikovo banko, da bi potem s tem denarjem špekulirali in bi tako slovenski obrtnik, ki je te milijone pristradal, tega denarja nikoli več ne videl. Da pripravijo ugodna tla, so zadnji čas mladoliberalci in tisti del socialistov, ki nt pri vodstvu boln. blagajne, zagnali v svet velik vrišč o lumparijah, ki se gode pri tem zavodu. Ta umeten in plačan vrišč, je nanovo prepričal naše obrtnike v Obrtnih zvezah, da ne bo poprej pravice in reda v okrajni bolniški blagajni, dokler se ista ne decentralizira in se ne upostavi zopet predvojno stanje. Zato je centrala Obrtne zveze na svojem občnem zboru v Ljubljani dne 11. t, m. sprejela tozadevno resolucijo in bo odločno vodila boj, dokler tega ne doseže. To je zahteva te življenjska potreba vsakega obrtnika. Obrtna zveza v Št. Vidu nad Ljublj. j« tudi napravila primeren sklep in, se obrnila do nasprotne organizacije Obrtnega društva v Št. Vidu s pozivom, da naj bi se o tej zadevi napravili skupni koraki. Toda na ta svoj dopis ni dobila odgovora, zato je ukrenila sama, kar se ji je zdelo potrebno. Med tem pa so samostojni obrtniki v Obrtnem društvu razposlali po celi deželi letake, na katerih v svojem imenu vabijo obrtnike vseh struj na velik protestni shod v Ljubi ano. Mi smo te letake brali, in se čudili drznosti teh ljudi, ki tt#ii tako resno obrtno zadevo izrabljajo v svoje agitacij-ske namene. Bodimo odkriti: Mi vemo, da pri sedanjem režimu, ne bomo dosegli decentralizacije bolniške blagajne. Obrtno društvo pa, ki je orodje sedanjega režima, bi v ta namen, ako bi videlo kako možnost ugodne rešitve, lahko storilo druge korake, ki bi v slučaju sreče ugodno vplivali na njihovo društvo. Da pa sklicujejo v Ljubljani velik obrtni sliod, na katerega vabijo tudi člane Obrtnih zvez, sklepamo dvoje: Ali ste naprošeni od mladoliberal-cev, ali pa mislite to perečo obrtno zadevo izrabiti v svoje agitacijske namene. Eno bo pravo. A v obeh kažete, kako imate obrtnike za orodje. Korupcija vladnih strank, ki se pojavlja med nami vsak dan v novi obliki prihaja prikrita, natihoma že na deželo, Naloga Obrtnih zvez je, da smo na straži. Zato se bomo člani Obrtnih zvez vsi kot en mož udeležili obrtnega shoda, ki ga v ta namen priredi Obrtna zveza v Št. Vidu dne 9. julija t. 1. Izreki velikih mož, ki niso katoličani in duhovniki o brezver-skl šoli: Liberalec de Ligne je vzkliknil 16. junija 1879 v belgijskem parlamentu, ko je šlo, da se razkristjani šola: »Gorje rodovom, ki bodo vzgojeni brez vere.« — Predsednik burske republike Kriger je dejal v svojem govoru na otroke: »Z vsemi močmi delam/na to, da podpiram Cerkev in šolo, da vas vzgaja v krščanskem nauku, da tako postanete dobri člani države in Cerkve. Za nas je sreča, da sta vlada in parlament sprejeli v zakonodajo poučavanje verouka v šoli.« Znani Wilson izjavlja: »Ni eden veliki narod, ki ne pouči svojih otrok y božjih stvareh, ni zmožen prenesti tega posku-v sa in toliko lahkomišljenosti; zavedam sa da moram kakor predsednik inučitelj stati obenem z drugimi graditelji naše republik« le na tem temelju, zakaj pravičnost posameznika more sloneti le na tej podlagi.« —« Wilsonov prednik Viljem H. Taft (1909— 1913) je pisal: »Vem, da so ljudje, ki bi radi Boga izbacnili iz šole, toda jaz za svojo osebo sem trdno prepričan, da se ljubezen do Boga dobro vjema z ljubeznijo do domovine, in da je vzgoja, ki oboje povdarja, najboljše jamstvo za srečo poznejših rodov. —• Znana je tudi izjava prvega predsednika zedinienih ameriških držav J. Wašhigtona: »Vera in red so nedomestljivi stebri javnega blagostanja ... Kdo jamči še za imetje, življenje, dobro ime, kadar izgine prisega, ki je glavna opora sodnijskih dvoran? Razum in skušnja priča, da ne more biti reda brez vere. Zato pa je ravno vera tisto, kar daje državam življenjsko moč.« — Celo prosluli Masaryk, predsednik čehoslovaške republike, je zapisal kot vseučiliški profesor: »Ni dvoma, da je ravno krščanska vera močna podlaga reda, ker daje dolžnosti božji izvor .,. Kadarkoli izginja vera in moč Cerkve, pokaže se pomanjkanje tolažbe, upanja in veselja do življenja.« —-Pretresljive so besede francoskega pesnika: Hugoja: »Želim si vroče, da iskreno verskega pouka in verskega poučavanja po Cerkvi. Daleč proč sem od onih, ki hočejo tako pouk zavreči. Kolikor bolj človek napreduje, toliko bolj raste. Pred sodišče bi morali priti oni stariši, ki pošiljajo otroke v šole, na katerih vratih je napis: Tu nI verskega pouka.« In Cerkvi strupeni Hav-liček, ki ga navaja tako rad naš slovenski odpadnik Lah v svoji »Domovini«: »Cerkev in šola morata ostati združeni, ako hoče ostati Cerkev prava Cerkev, a šola prava šola.« In vendar se Čehi tega ne držijo. Ravno oni so izbacnili verouk popolnoma iz šol. Zato pa je tudi število katoliških otrok padlo že od 1. 1918 do marca 1921 od 96.96 odstotkov na 70.86 odstotkov. Razmere med Čehi pa je označil misijonar, ki je deloval 20 let v Indiji med pogani takole: »Pagani so tam po svojem življenju mnogo boljši in po svoji veri vernejšl kot tu ljudje, ki se še imenujejo kristjane.« In Čehom sledimo tudi mi korak za korakom * razkristjanjenju šole. ^ Valuta in blagovne zadruge. Nestalna valuta pomeni nestalnost een. Ako so pa cene nestalne in spremenljive, potem pomeni to za trgovino veliko nevarnost, ker ne more nihče računati takrat ko kupuje z gotovostjo, kakšne bodo jene v prihodnosti. Naše blagovne zadruge, zlasti kmetij-»ka društva in razne kmetijske nabavne *a druge so prevzele nase preskrbo kmetijskih potrebščin in prodajo kmetijskih pridelkov, torej posle, ki jih je prej opravljal trgovec, seveda za dober zaslužek. Zato te zadruge nosijo pri današnji ne-»talni valuti veliko nevarnost, velik riziko, t kakorsnim je združena pri nestalnosti Cen vsa trgovina. Ako naš denar pada, potem cone blaga, izražene v tem denarju, rastejo. To Je za blagovne zadruge ugodno, ker vsled rastočih cen pri blagu vedno zaslužijo. Njihove zaloge blaga so tem več vredne, čim bolj je valuta padla. Zato je za zadruge ugodno pri padanju valute imeti čim večje t.;loge blaga. Današnja draginja, o kalen toliko tožijo, ni v bistvu nie drugega kakor vpliv naše slabe valute, ki je v zadnjem letu padla več kot za 50%, na blagovne cene. Ako se naš denar boljša, ali kakor pravimo, da se naša valuta dviga, potem cene blaga, izražene v tem denarju, padajo. To je za blagovne zadruge nevarno, ali naravnost rečeno, pri siLnem padcu njih nesreča. Zaloge blaga so vsled padajočih cen vedno manj vredne. Za z. druge je v takem slučaju tem ugodneje, čim manj blaga imajo na zalogi. Najugodnejše je pa in nobena izguba jih ne bo zadela, ako »ploh nimajo v takem času, ko se valuta popravlja, blaga na zalogi. To se da napraviti na ta način, da zadruga kupuje blago sproti samo toliko, kolikor ima naročil. V tem slučaju zadruga ne vodi lastne taloge, ampak ona kupuje 6amo po naro-Hlu na račun in nevarnost naročevalca. Ona v tem slučaju prav za prav ne vodi lastne trgovine, ampak samo posreduje nakup kmetijskih potrebščin ali prodajo kmetijskih pridelkov. Ker je pri nas dosedaj denar skoro brez izjeme stalno padal, je bil položaj blagovnih zadrug skoro vedno ugoden. Njihov dobiček je bil tem večji, čim večje lo bile njihove zaloge blaga. NUo pa vse države v takem gospo-Oarskem položaju kakor Jugoslavija, da bi njihov denar stalno padal. V geškoslov :id republiki se Je češkoslovaška krona, na Italijanskem pa lira v teku zadnjega leta »natno zboljšala. Posledica zbolj?.. j a valute je bila v teh dveh državah ta, da so V teku zadnjega leta cene blaga znatno padle. Za blagovne zadruge ie v teh dveh državah bilo zato preteklo leto zelo neugodno in so po večini vse pri blagovni treoviai utrpele večjo ali aanjšo izmbo. 21 Čtin večje so bile pri njih zaloge blag*, tem večje so bile tudi izgube. Poučene po škodi, ki so jo utrpele, so nekatere zadruge v Italiji, zlasti zveza konsumnih društev v Genovi, začele postopati bolj previdno in po možnosti opuščati vso trgovino na zalogo, da se s tem izognejo riziku padanja cen. Ravno zveza konsumnih društev v Genovi, katera oskrbuje kot veledobavitelj čez 1500 konsumnih društev, nima pri svojem velikanskem prometu nobenega blaga v svojih skladiščih, ampak kupuje samo sproti, samo toliko blaga, kolikor ga zadruge naročijo. Kar smo v gornjem razložili, je za naše zadruge, ki se pečajo z blagovno trgovino, velike važnosti. Po splošnem našem političnem in gospodarskem položaju, kakoršnem je sedaj, ni upati kljub nadam na inozemsko posojilo poboljšan ja nagega denarja. Dokler tega ni, je za blagovne zadruge ugodna čim večja zaloga blaga. Z druge strani pa morajo naše blagovne zadruge vestno paziti, kdaj nastopijo take razmere, ki bodo naši valuti pomagale do resničnega in stalnega zboljšanja, kdaj zlasti sc bo zboljšal koruptni sedanji politični režim in slabo državno gospodarstvo. V tem slučaju morajo hitro po boljšanju valute odgovarjajoče znižati ali celo popolnoma odpraviti nakup blaga na zalogo in kupovati le sproti po največ proti naročilu. DENAR. Vrednost tuj'.; rja denarja. 12.jur»ja lG.junija 19.junija Denar K v K v K v ameriški dolar 285 _ 2S8 — 292 — avstrijska krona — — — 02 — — Ceškoslova.ku krona 5 30 5 60 5 60 angleški funt — — — — — — francoski frank 24 40 24 40 — — italijan-.kn lira 14 30 14 30 14 56 bolgarski lev — _ — — -- carski rubel — _ — — — — grška drahma _ — — — — — nemška marka — % — 93 — 94 rumuuski Icj 1 80 _ — — — švicarski frank — _ 54 - — — poljska marku mažarska krona — — - 30 -- d Izplačilo vojnih posojil na Cešketn. »Venkov« poroča, da bodo voina oosojila v češko-slovaški povrnjena v višini 80 odstotkov. Kako bo glede ostalih 20 odstotkov, to ie ni znano. Tako na Češkem. O vojnih posojilih, ki so jih podpisali naši ljudje, noče Belgrad ničesar slišati. Pač pa smo mi prečani lepo mirno pr s vzeli razne srbske in črnogorske vojne dolgove, za katerih kritje plačujemo tudi davke. Pa se še najdejo ljudje, ki si upajo trditi, da nas Belgrad ne izrablja, da nas noče izžeti kakor kakšno limono potem pa vreči na gnojišče! g Menjalnica v Zireh. V Žireh ie ustanovljena nova menjalnica, ki nakupuje bi prodaja valute vseh vrst, zlasti laške lire, dolarje, marke itd. Menjalnica si ie zagotovila stalne zveze z večjimi denarnimi zavodi in bo vsled tega v položaju, da bo lahko plačala oziroma prodajala valute po najugodnejši ceni. Ker je ravno v tem kraju velik promet s sosednjo Laško, bo ljudem z novo menjalnico zelo o!aj-iano in prihranjena tudi razna pota in stroški, ki so jih imeli doslej z zamenjevanjem. Obvarovani pa bodo tudi vsakega Izkoriščanja raznih prekupcev. g V Nemčifi ie v prometu papirnatega d«, narja za 144 tisoč, 138 milijonov, 326 tisoč mark. CENE. g Trine cene v Celju. Govedine je v splošnem dovolj, a slabše kakovosti. Cene se zadnje tedne niso veliko izpremonile. Plačuje se v mesnicah 58 do 64 K s kostmi, pri stojnlčarjih 44—52 K kg. 1 kg vampov stane 36 K, pljuča 82 K, jeter in le-dic 40 K, loja 14—48 K. Za teletino se zahteva 60 do 04 K kg. Prašičje meso stane 74 —80 K, slanina 02—104 K, mast 112 K, prekajene šunke 120 K, prekajeuo meso 76—112 K. Za živega kozlička se zahteva 200—230 K, za 1 kg koštrunovega mesa 40 K. Perutnine se pojavlja vedno več ua Irgu, vsled česar cene nekoliko padajo. Majhni piščanci se dobijo za 40 K, večji za 50 K, kokoši zu 10!) do 120 K in petelini za 140 do 160 K komad. Cene pri mleku, siru, maslu in jajcih se niso izpreme-nile. Liter mleka stane 9—10 K, kg surovega masla 120 K, eno jajce 4—4.50 K. Z zgodnjim sadjem je trg dovolj založen. Liter črešenj staue 12 K, 1 majhen krožnik jagod 6—8 K, liter borovnic 7 do 8 K. Pri špecerijskem blagu in pri inlevskih izdelkih so cene že delj Časa precej stalne. Kg belega krislalnega sladkorja slane 0-1 K, v kockali 68 K, riža 24—40 K, namiznega olja 90 K, bučnega 108 K, kg moke št. 00 24.80 K, št. 0 23.80 K, št. 2 22.80 K, ješprenja 19.40 K, koruzne moko 15.40 K. Za cj sladkega sena se zahteva 700 K, pul sladkega 000 K in kislega 500 H, za slamo 300 2 obrestno mero za hranilne vloge od 8% na 4%. g Vinske razstave leta 192%. Vinarski in sadjarski odsek kmetijske družbo za Slovenijo v Ma-i riboru je na svoji zadnji seji dne 10. t. ni. sklenil, da se udeleži z vini iz svojega območja 1. pokrajinske obrtno razstave v Mariboru, po možnosti pa ' tudi 2. vinsko razstave v Zagrebu in 3. vinske . razstave v Belgradu, ki se nameravata prirediti prihodnjo jesen. II. ljubljanskega velesejma se kot | tak letos ne udeleži, ker se ni oglasilo zadostno število udeležencev. Vinogradnikom iz ptujskega, ormožkega, celjskega in bizeljskega vinskega okoliša priporoča udeležbo z vini na letošnjih sadnih, oziroma vinskih razstavah v Ptuju, oziroma Celju. Odsek je uied drugim sklenil tudi, da se označba »savsko-sotelski vinski okoliše opnsti, v rabo pa stopi označba >Bizeljska vinat za vina, ki se pridelajo v sevniškem, kozjanskem in brežiškem okraju. Končno se je odsek bavil z teškočami pri izvozu naših vin ter sklenil ponovno pod vzeti tozadevne potrebno korake, posebno glede pospeševanja izvoza naših vin v Avstrijo pri predstoječih trgovskih pogajanjih med Jugoslavijo in Avstrijo. Vedno rastoči pridelovalni stroški, zmiraj višji davki ter vinska konkurenca posameznih vinorodnih pokrajin v lastni državi, popolno mrtvilo na vinskem trgu, ker ni izvoza, ogrožajo obstoj našega vinogradništva. Potrebno je torej, da storimo vse, kar M zamoglo istemu koristiti. K tem pa moramo prištevati tudi vinsko razstave v svrho reklame za naša vina. Poživljajo se torej vinogradniki že sedaj, da se prijavijo na udeležbo ter gredo odseku pri njegovih stremljenih na roko, ga vsestransko podpirajo, da bo uspeh namenjenih razstav tem boljšii. Natančnejša navodila glede udeležbe na posameznih vinskih razstavah slede.. g 11. ljubljanski veliki semenj od 2. do 11. septembra 1922. Uprava II. ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 2. do 11. septembra 1922 naznanja: Uprava velesejina je preskrbela svojim udeležencem dosedaj sledeče ugodnosti: 1. 50% znižano vožnjo za osebe in blago ua vseh železnicah našo kraljevine in v vseh razredih. Pravico do uporabe polovične vožnje imajo vsi oni, ki sa na železniški postaji izkažejo z permanentno sejm-sko legitimacijo IL ljubljanskega velesejma. — 2 Carine prost uvoz iu izvoz inozemskega razstavnega blaga, če je naslovljeno na naslov ljubljanskega velesejma in se tekom 6 mesecev iz naše države zopet izvozi. V slučaju, da se inozemsko »lago zadrži v naši državi, se mora naknadno plačati običajno carino. Zaprosili smo, da se izjemoma dovoli tudi uvoz luksuznega razstavnega blaga za razstavo na velesejmu in za prost uvoz onega luksuznega blaga, katero naši trgovci in konsu-menti naročijo za časa ljubljanskega velesejma od razstavljalcev na sejmskem prostoru. Vsa tozadevno kupčije pa so podvržene kontroli ljubljanskega velesejma. g 11. ljubljanski veliki semenj je izdal pravkar I. številko svojega »Vestnikat, ki se te dni razpošilja brezplačni? jsem apjmskemu uradu aja« ' nira naslovom. Ako bi kdo slučajno Vestnika n* prejel, naj to Izvoli potom dopisnice javiti sejun skernu uradu, ki mu bo takoj dragevolje poslal Vestnik, ki vsebuje poleg raznih informacij tudi aktualne članice in je okrašen z lepimi slikami. Ker je začelo prostora na starem sejmišču ž« lanjkovati, opozarjamo vse one, ki so poslali % bvezne prijave in vse one, ki se nameravajo '■-a prijaviti, naj čimprej pošljejo prijavnice, ke» se je deloma že začelo z razdeljevanjem prostora. Domneva sejmske uprave, da bo letos lansko sejmišče premajhno, se je potrdila. Zato je uprava pravočasno poskrbela za razširjenje. Celo sejmišč« bo letos obsegalo preko 50.000 kvadratnih metrov. Predpriprave so že v najlepšem teku in bo uprava zastavila vse sile, da bo velesejm sigurno ob do« ločenem roku otvorjen. g 11. Ljubljanski vzorčni velesejem od 2. do 11. sept. 1922. Svojo udeležbo je priglasilo že mnogo svetovno znanih tvrdk; po: ?bno strojne vela-tovarne domače in tuje bodo zastopane v častnem številu; njihovi vsakovrstni stroji, ki bodo cel čas v pogonu, bodo oživljali sejmišče. Zelo bogato bodo zastopane tudi usnjarske, lesno ia kemične idustri-je z najboljšimi svojimi izdelki. — Z razdeljevanjem prostorov se je deloma že začelo, zato naj vsi zamudniki čimpreje pošljejo svoje prijavnice Uradu Ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljub* ljani, Goaposvetska cesta, telef. int. 140. g Seja »Mlekarskega društva« za ljubljansko okolico bo v nedeljo dno 25. junija ob devetih pri Mraku v Ljubljani. Zalo pa odpade redna seja zar četkoui julija. Seja bo važna, udeležba obvezna, Predsednik. g Štajerski vinogradi. Toplo, suho, solnčno vreme je zelo ugodno uplivalo na rast in raz« voj vinske trte, tako se ie zamuda v prejšnjem razvoju vsled slabega in pa hladnega vremena zopet popravila. Ta teden stojijo že vse trta« vrste v polnem cvetju, med tem ko se izabela, šmarnica in rano cvetoče vrste, kakor burgun« der, že odeveteli. Vsled lepo dozorelega lesa! v lanskem letu nam javljajo iz vseh krajev, da kažejo gorice bogat nastavek. Kaverki as ve« liki in lepo razviti. Druga kop ie večinoma! opravljena, istotako prvo žvepljanje in prvo škropljenje. Začelo se ie pleti in vezati. Vinska trgovina ne miruje, vse čaka. kako bo odeve-telo grozdje in kako bo vreme prve tedne pa cvetu. g Polja v naši državi lcažejo po dosedanjih poročilih dobro. g Znižanje delavskih plač v Julijski Benečiji. Zadnje dni so se med zastopniki podjeU nikov in delavcev v kovinski industriji Julijske Benečije začela pogajanja zaradi ponov« nega znižanja delavskih plač. Delavstvo zni« žanje doslej odklanja. Pogajanja se nadaljujejoi g Švicarsko mlekarstvo. Švicarska vladi je razpisala v podporo domače mlekarske itn dustrije 20 milijonov švic, frankov in tudi nagrade za izvoz sira. Ker so francoski produ« centi sira, ki mejijo na Švico radi tega ukrepa zelo ogroženi, bo francosko trgovsko ministr« stvo baje naredilo korake pri švicarski vladi, da ta te nagrade ukine. g Naša trgovina v Švici. Nnš izvoz v Švico se ie lani zvišal od 25 na 47 miliionov frankov, dočim se je uvoz iz Švice v Jugoslavijo znižaj od 8 na 5 odstotkov miliionov frankov. Politične. p Občinske volitve za 5 odbornikov so se vršile 18. t. m. v Št. Jerneju. SLS j« dobila 299 glasov in vseh pet odbornikov. Samostojneži 42 glasov in nobenega odbornika. p Mohamedanci proti vladi. Znano ja, da je za sprejetje centralistične ustava Pašic kupil muslimanske poslance za znatno število milijonov. Centralizem ja bil sprejet s pomočjo muslimanov. Seda| pa ravno iste auslimajML centralizem tak? '3 tepe, da so postali zopet navdušeni avto-nomisti — ljudstvo v celoti, poslancev pa polovico. Med poslanci centralisti in avto-noniisti se je razvil hud boj, kdo bo potegnil ljudstvo za seboj. 15. junija so im-" zbor zaupnikov v Sarajevem in tu je v« telj avtonomistov poslanec dr. Spaho zn. gal z 91 glasovi proti 3 centralistom. Centralistični poslanci so'bili pozvani, da od-lože mandate, česar pa najbrže ne bodo naredili. p Volivni zakon, ki ga hoče vladna rečina na vsak način sprejeti, je tak, da io vse manjšinjske stranke obsojene na gmrt (saj so celo demokratje zračunali, da dobijo namesto 98 samo 48 poslancev, ker so pri zadnjih volitvah samo s pomočjo ostankov dosegli tako veliko število; n. pr. dr. Žerjav, dr. Kukovec) in da se voli po ljudskem štetju iz leta 1910, ker štetje iz leta 1921 ne izkazuje toliko Srbov. Proti-ivladne stranke so raditega ostro nastopile ter izjavile, da ne bodo sodelovali pri vo-livnem zakonu. In res so pri prvi razpravi zapustile zbornico. p Radi denarnih grdobij, ki so jih ,vršili dr. Žerjavovi prijatelji izrabljajoč Jadransko banko, bo moral dr. Žerjav kot minister odstopiti. p Važno razburjenje. Belgrajski gospodje politikarji so silno razburjeni, da je kralj odlikoval bolgarskega poslanika z redom sv. Save. Ko bi se gospodje tako zelo razburjali radi vedno večje korupcije, ki vlada med višjo gospodo v Belgradu, bi celo država kaj imela od takega razburjenja. p »Nova vas*, ki jo je izdajal dr. Novačan, zadnje mesce pripadnik slovenske republikanske stranke, je prenehala izhajati. p Spor v socialistični stranki. Ker je socialistična stranka — Kristanovci — izključila ljubljanske vodilne socialiste dr. Periča in Kocmurja itd., 60 le-ti začeli izdajati list »Zarja«. »Zarja« in »Naprej« sta si sedaj hudo v laseh. p Avstrija na koncu. Avstrijska valuta se bliža svojemu koncu. To je avstrijska vlada tudi hotela iz dveh vzrokov: 1. da ji ni treba plačevati vojne odškodnine, 2. da celemu svetu dokaže, da je edina rešitev priklopitev k Nemčiji. Vprašanje je, če bodo velesile zopet za nekaj časa hotele podaljšati življenje Avstriji in tako začasno preprečiti zedinjenje z Nemčijo, česar se Franoozi tako boje. — Naša vlada mora biti na straži radi slovenske Koroške, ki se je izrekla za Avstrijo, ne pa za Nemčijo. Bojimo se pa, da za ta slučaj steza svoje kremplje čez Koroško tudi Italija, ki bo seveda tudi zmagala. p Za Cito slabo kaže. Na Mažarskem so se vršile volitve v državni zbor. Izmed 242 poslancev je izvoljenih samo 30, ki so pristaši Habsburgovcev. p V Rumuniji neomejeno vlada z nasiljem in bajoneti ministrski predsednik Bratianu. Ljudstvo mora molčati, ker ječe požirajo kar na debelo. — Zato smo mi demokratični Jugoslovani v tako ozkih prijateljskih zvezah z Rumunijo. — V balkanskem kotlu bo še močno vrelo. , p 140 milijonarjev - poslancev Bedi v francoski zbornici. S tega vidika je politika Francije, razumljiva. Domače novice. VELIK KMETSKI TABOR PRIREDI KRAJNA KMETSKA ZVEZA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO DNE 2. JULIJA V DRAVLJAH. ZAČETEK OB 5. URI POP. GOVORILI BODO NAŠI GG. POSLANCI. KMETSKE ZVEZE IN LJUDSTVO IZ LJUBLJANSKE OKOLICE, PRIDITE POLNOŠTEVILNO. PRIRAVLJALNI ODBOR. d Dolarsko posojilo, ki smo ga dcbili iz Amerike pod pogoji, kakršnih niti najbolj zadolžen kmet ne bi sprejel, bo služilo v namen, da se gradi Jadranska železnica: Belgrad — morje. Železnica bo tekla po srbskem ozemlju, delali jo bodo srbski inženerji, koristila bo največ Belgradu, posojilo bomo pa vračali — mi. Posojilo so sklenile vladne stranke: liberalci, radikali in samostojneži. d Nevarnost za Ljubljano. Na ljubljanskem polju so skladišča, v katerih je 400 vagonov municije. Zato se Ljubljani lahko 'kaj takega primeri, kot se je pred kratkim Bitolju. Poslanca dr. Gosar in Gostinčar sta na to opozorila vojnega ministra z zahtevo, da se nevarnost odstrani. d Za cestarje. Poslanec Žebot je zahteval od gradbenega ministra, da se pre-kličejo vsi odloki o odpusitvah cestarjev. d Cestarje odstavlja ljublj. gradbena direkcija preko veljavnega sklepa finančnega odbora na cesto. Poslanec Žebot je dne 14. t. m. pri ministrstvu za zgradbe posredoval v tej zadevi. V ministrstvu so mnenja, da gradbena direkcija nima pravice metati cestarje na cesto. Saj je finančni odbor sklenil, da se ne sme niti en cestar odpustiti. Vse prizadete cestarje pozivamo, da pošljejo takoj poročila Jugoslovanskemu klubu v Belgrad (Narodna skupščina), zakaj in kdaj so dobili odslo-vilne odloke. Naj navede vsak tudi svojo starost, službeno dobo, obseg delokroga in število družine. Dobro je tudi, če navede višino vseh dosedanjih mesečnih prejemkov. d Shod samostojnih kmetov se je vršil 11. junija v Kozjem na Štajerskem. Ko se je predlagala zaupnica ministru Puclju, se je vzdignilo — 6 rok. d Koroški in primorski begunci. Poslanec Žebot je vprašal ministra, zakaj se je bednim koroškim in primorskim beguncem odtegnila podpora, dočim jo celo ruski Wranglovci od naše vlade dobivajo v najobilnejši meri. Minister dr. Krstelj je na kratko odgovoril, naj se begunci vrnejo domov, če niso tu zadovoljni. d Povratek dr. Šusteršiča. »Jutro« prinaša izjavo, ki mu jo je podal eden prvih politikov radikalne stranke: »Radikalna stranka ni sicer ničesar ukrenila v prilog skorajšnjega povratka dr. Šuster-šiča v domovino, vendar pa radikalci zlasti z ozirom na preokret klerikalne stranke na levo že v naprej toplo pozdravljajo šu-steršičevo akcijo, ako bo res stremila za tem, da odvrne del konservativnih katoliških Slovencev od pogubonosne politike, ki jo vodi današnja SLS.« — Mi pripominjamo, da je radikalna stranka poleg demokratske tista, ki trdno vztraja na centralizmu in da ii le ravno Slovenska ljud- ska stranka najl>olj boleči trn v peti, ker neizprosno zahteva avtonomijo Slovenije in ker neprestano kritizira radikalno-demokratsko politiko, ki je Slovence in Hrvate do kosti izmozgala. d Tudi »Stara pravda« ne bo pomagala. Samostojneži bodo začeli izdajati v Mariboru tednik »Staro pravdo«. d fekom enega leta je prestopilo k pravoslavju 169 Slovencev. Vzrok je bil skoro vedno petolizništvo. d Pozor onim, kateri nameravajo vstopiti v orožniško službo. Iz Črne gore nam piše orožnik: Zdi se mi, da slovenski fantje v večji meri vstopajo v orožniško službo, Kdor namerava vstopiti naj to trezno premisli. Kar se tiče službe same, je v Slove-ni.i in Hrvatski prav dobro a tu v Črni gori je pa zelo slabo, kar se tiče službe in plače. Plača je malo večja nego v Sloveniji, pa bi morala biti še enkrat več;a nego v Sloveniji, zakaj služba je silno naporna in draginja neznosna. Obet? o nam že leto dni nove obleko, pa je še danes ni. Raztrgani smo kot cigani. Seveda nismo vsi enaki. Kdor si zna povsod malo pritrgati si je kupil za svoje denarje nekaj obleke. To pa samo Slovenci nimajo navade, da bi hodili raztrgani, srbiianski orožniki pa so bolj podobni beračem kot orožnikom. Dotični starši, ki imajo sina pri orožnikih, naj ne pričaku ejo, da bi jim sin poslal kakšen krajcar, ker komaj sam sebe vzdržuje, za tobak in za vžigalice pa že nima. d Vojaško pismo. Cenjeni gospod urednik! Prosimo Vas, dovolite tudj nam Slo-vencem-vojakom iz hribovite in dolgočasne Bosne, mal prostorček v Vašem cenjenem listu. V prvi vrstici pozdravljamo vse fante in dekleta, može in žene, kateri so našega mišljenja. Prav prisrčno pa pozdravimo tudi vse poslance Slovenske Ljudske Stranke, ker edino oni se potegu ejo za nas in nam olajšujejo te težke napore. Sedaj je že malo bolje, kot je bilo, ali se še prav malo pozna. Uši smo imeli tukaj tudi mnogo, sedaj jih je že malo manj. Menažo imamo tukaj prav slabo, samo vodo in pa od pese perje. Kruh je slab in malo ga ie, dva vojaka en hleb. Tukaj je nas mnogo, slovenskih fantov. Dobivamo tudi en izvod »Domoljuba«, katerega prav radi prebiramo. Naznanjamo, da pet številk nismo dobili, enega pa je nam raztrgal neki podna-rednik, ko smo ga čitali. Zdaj pa prosimo naše gospode poslance, ako bi bilo njim mogoče toliko napraviti, da bi mogli služiti v Sloveniji in da bi imeli prosto vožn o na dopust. Življenje je tukaj slabo, draginja huda, ko bi hotel vse kupiti, kar vojak potrebuje, bi potrošil vsak mescc več kot 200 kron. Več pa Vam pisati ne smem, ker tu se zelo gleda .,. Zimo smo imeli tukaj tudi zelo hudo, tako da smo vsi ozebli. Bili smo slabo oblečeni in po noči brez vse odeje na golih tleh. Naznanjamo, da smo 18, marca tega leta imeli tudi spoved pod milim nebom. Na sv. Jožefa dan smo imeli skupno sv. obhajilo. Sedaj pa Vas dragi bralci in bralke še enkrat lepo pozdravimo od 25, pešpuka. — Podpisi, d Po habsburško. »Slovenski Narod« priobčuje razne dogodke, ki se pripetijo kralju in kraljici pri njunih izletih. Dogodki so vsi sila nedolžni in brezpomembni, »Slov. Narod« pa misli, da amo še v av- itrijskih časih in da je naš kralj navajen avstrijskega klečeplazstva, ki je priobče-valo cele članke, če je cesar dvakrat kihnil namesto enkrat. d Za rektorja (vrhovnega ravnatelja) ljubljanskega vseučilišča so vseučilški profesorji izvolili bogoslovnega profesorja dr. Aleša Ušeničnika. Jutrov urednik je bil radi tega tako izven sebe, da je napisal uvodni članek tako grd in surov, da ga od 1. 1914 ne najdeš več v slovenskem časopisu. d V slovenskem, jeziku so se letos peli evangeliji in molitve pri procesiji sv. R. T. — Polagoma bo sledila slovenščina tudi v drugih cerkvenih obredih kakor pri sv. krstu, sv. poslednjem olju itd. d En milijon dinarjev je daroval kralj za fond, iz katerega naj se podpira moralno, oboekulturno in državnovzgojno delo. Vsako leto bo prispeval v ta fond po 800.000 dinarjev. d Kraljeva godba (42 mož) se je na Bledu s posebnim privoljenjem kralja udeležila procesije sv. R. T. d Kralj in kraljica delata z Bleda izlete po Sloveniji zlasti po Gorenjskem. d Ministrski predsednik Pašič pride menda na oddih na Bled, kjer sta že njegova žena in hčerka. d Slovenskemu kmetu se obetajo zlati iasi. Minister Pucelj je bil ob priliki kraljeve poroke odlikovan z redom sv. Save. J Brezposelna podpora. Socialno ministrstvo je izdalo naredbo, glasom katere dobivajo vsi brezposelni, ki so se zglasili pri Borzi dela, a jim ista ni mogla v 3 dneh preskrbeti dela, dnevno podporo po 3 dinarje, za vsakega družinskega člana pa še 50 par. Izvzeti so bolni in nesposobni ter za čas sezone sezonski delavci (n. pr. poljski, gozdni delavci poleti). d Zakon o delavskem zavarovanju za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nezgode je prinesel »Uradni list« dne 13. t. m. Zavarovanje je obvezno. Prispevke plačujeta delodajalec in delavec vsak polovico. d Mohamedanskim duhovnikom je vlada zvišala plačo in jim takoj nakazala 9 milijonov kron. d Nabori na sv. R. T. dan. Vojaška oblast je odredila nabore tudi za dan sv. R. T. Ker je nastalo radi tega veliko razburjenje, je vojaška oblast svojo odredbo preklicala. d Sokolska proinja do klerikalcev. Sokoli sicer dosledno sovražijo klerikalna, toda njegovega denarja vendarle nujno potrebujejo. Te dni razpošiljajo našim pristašem sledeče moledovanje: Brati Podpisani nabiralni odsek I. jugoslo-venskega vsesokolskega zleta dovoljuje si, poznavajoč Tvojo požrtvovalnost, prositi Te, da s skromnim darom pripomoreš kriti ogromne stroške I. jugoslovanskega vsesokolskega zleta. Čast in ugled ne le Sokolstva iu Slovenije, ampak cele Jugoslavije zahteva, da bodi prireditev impozantna, gostje dostojno sprejeti in pogoščeni. Preveva naj celo Slovenijo en duh, da se mora vsak posetnik vračati domov z najlepšimi spomini na zletne dneve. Ker zahteva prireditev, kar Ti je lahko umljivo, velikanske stroške, omenjeno bodi tu le, da se bo brezplačno pogostila vsa sokolska mladina (naraščaj), sodelujoče dijaštvo in vojaštvo, obrača se odsek tudi do Tvojega plemenitega srca z vljudno prošnjo, da se odzoveš s primernim prispevkom. Vsak dar se sprejme t največjo zahvalo. Posebno pa ustrežefi s prispevkom stavbnega lesa, drv, slame in sena ter raznih živil. Vinogradniki ln vinski trgovci naj se spomnijo zleta s svojo izborno kapljico. V nadi, da m sauesljlvo odsoveS s Pri- mernim prispevkom, ko potrka brat Sokol tamkajšnjega društva z nabiralno polo ua Tvoja vrata, se Ti toplo priporočamo in kličemo Zdravo) Razume se, da bodo naši pristaši gospodom Sokolom uljudno razložili, naj iščejo podpore za svoje protiversko delo med mladiuo recimo pri dr. Zerjavovih prijateljih, ki so na račun Propagandnega fonda za Koroško spravili znatne svo-tice skupaj, ki kaj dajo na svojo vero, pa za Sokole ne bodo žrtvovali niti vinarja. d Umrl je v ljubljanski bolnici frančiškanski provincial g. p. Avguštin Čampa. Dolgo je trpel na želodčnem raku in je' naposled kljub trojni operaciji podlegel. Bil je prvi župnik v novi fari na Viču, ki jo je z veliko gorečnostjo vodil 11 let. Bil je zgleden duhovnik in nad vse skromen redovnik. Po lastni želji je bil pokopan na viškem pokopališču. d Umrl je v Ljubljani profesor bogoslovja v p. g. dr. Ivan Janežič, star 67 let. Ranjki je bil globoko učen mož, nad vse usmiljenega srca in svoj čas velik socialni delavec. Spisal je znano povest v »Dom in Svetu«: Gospa s pristave. Naj počiva v Bogul d Umrl je dne 19. t. m, v Tržiču župnik in duhovni svetnik Jos, Potokar, star šele 48 let. Bil je izredno ljubeznivega značaja, delaven in vnet duhovnik. V župniji je bil splošno priljubljen. Bil je priden dopisnik našega lista, N. v m. p.! d Umrl je na Bledu 17. t. m. po dolgotrajni bolezni Franc Zupan, trgovec in hišni posestnik, oče semiškega ekonoma dr. A. Zupana. Spoštovani in ugledni rodbini naše iskreno sožalje. d Umrl je v Naklem pri Kranju bivši župan Jožef Legat. d Šenlviiko orlovsko okroije priredi na praznik 29. junija svojo okrožno javno telovadbo v Smledniku. Ker je to edina letošnja prireditev tega okrožja in pri kateri sodelujejo le člani in članice domačega okrožja, vabimo tem potom vse somišljenike in prijatelje orlovstva na udeležbo. Sodeluje polnoštevilna salezijanska godba z Rakovnika. Dohod udeležencev s poldanskimi vlaki. Nato ob dveh pete litanije v župni cerkvi v Smledniku, po cerkvenem opravilu ob pol štirih javna telovadba in nekoliko veselice. Torej 29. junija vsi v Smledniku na svidenje. Bog živil d Orlovska slavnost v Dol. Logatcu. Vrhniško okrožje »Orlov« priredi obmejno javno telovadbo na praznik sv. Petra in Pavla z dne 29. junija 1922. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Kraji ob progi juž. železnice in Ljubljane v Logatec imajo ugodno zvezo in sicer z vlakom, kateri odhaja iz Ljubljane ob 2.35 uri popoldne — odhod iz Logatca ob 9.45 uri zvečer. Sodeluje godba Zveze Jug. železničarjev iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. d F. V. J. Obrnite se z vprašanjem na direkcijo za agrarno reformo v Ljubljani. Sirom domovine. IZ CERKELJ NA DOLENJSKEM. V zelo prometnem kraju leži naša vas. Mimo vasi teče reka Krka. čez katero do danes ni bilo mostu. Mučili so se ltudie in živina na trhlem brodu. Kadar je oa voda precej na-ras tla. sploh ni bilo mogoče priti z ene strani na drugo. Kako je to nekai hudega, razume vsakdo, ki ve da imajo, prebivalci z levega brega Krke vsa svoja drva. steljo in vinograde na desnem bregu Krke in da Imajo prebivalci i desnega brega veČino svojega polja na levem brega Krke. Torti promet čez Krko je pozimi in ooleti nawest«n. In dam«? pa že boli t veselim obrazom gledamo v bodočnost, Gradi se namreč nov most. Sicer bo lesen-hrastov. a bolje nam bo služil kot marsikje najlepši zidan. Žrtve za most — stal bo namreč 800.000 K je prevzelo ljudstvo na svoje rame. Dasi semintia posamezniku primanjkuje denarja, toda za most bodo pa dali vsi — razen par trmoglcvcev — zelo. zelo radL G. podjetnik — vsa čast mu je — obljubil, da bo most do 1, avgusta t, 1, gotov. — Okoličani« ki boste tu deležni dobrot tega mostu. Vas pa prosimo. daene odoodite brez daru naših' pooblaščencev, ki bodo prišli prosit pomoči. Zahtevajte pooblastilo) — Odbor za gradbo mostu čez Krko pri Cerkljah sredi meseca io« nija 1922. ST, RUPERT. Zadnjič smo sporočili, da se vrši v nedeljo, dne 2, julija pri nas orlovski tabor. Upamo, da nas pridete ta dan obiskat od blizu in daleč. Vsi gostie nai se zberejo pri postaji ob 9. uri dopoldan, odkoder bo sprevod v St. Rupert. Ob' 10. uri sv. maša na trgu. nato tabor, ob pol 3« uri javna telovadba, nato prosta zabava na dvorišču pred dvorano. Kdor želi opoldan ko« silo, naj potom svojega orlovskega odseka spo-roči semkaj vsaj do 27. t. m. Pri prosti zabavi se bo postreglo s pijačo in mrzlimi jedili. Pri« dife vsi. ki se nameravate udeležiti tabora, do 9. ure na vozovih ali peš do postaje, ker vlak pride prepozno, da bi se z njim pripeljali. —« Na veselo svidenje — Bog živil GORICE NAD {ORANJEM. 18. junija je bil za našo faro važen dan* ustanovili smo v našem izobraževalnem društvu orlovski odsek. Društvo si fe lansko leto zgradilo dvorano in oder. kjer so fantje, zlasti po naši dijaki pridno pomagalL Da se društveno življenje začne živahnefe razvijati, smo sklenili, da se za iante mora ustanoviti orlovski odsek. Prišel je iz Ljnbltane zastopnik orlovska podzveze in razložil namen in važnost orlovske organizacije v dvorani pred številno zbra« nimi fanti. Vpisalo se je v odsek takoi 40 fantov iz goriške iare, ki go potem izvolili od« sekovni odbor. Fantje, le korajžo. V odseka ie prostora za vse poštene fante naše iare In teh ie več kakor štirideset. Pa ne samo za goriške, tudi za trsteniške fante je v odseku dovolj prostora, Trsteničani, je oridite. vsi st« nam dobrodošlil Kmalu bomo tudi ustanovili naraščaj in potem mogoče še orliški krožek; Bog živil DOBREPOLJE. Dne 11. junija 1922 se je vršil v prostorih! »Kmetijskega društvac v Dobrepoljah sijajen javen SLS, ki ga je priredila krajna kmetska zveza. Udeležba je bila obilna, zlasti še, ker so se shoda udeležili tudi sosednji farani Stružanci. Kot prvi govornik je natopil g. Anton Pogorelee, župan v Strugah, ki nam je v polni luči pokazal gnilobo sedanjega slabega gospodarstva v državi. Govoril je ln posebno povdarjal je med drugim slasti še o disciplini, ki je prvi in nujni pogoj sa obstoj vsake stranke. Drugi govornik g. poslane« škulj je nam podal obširno poročilo o delovanju Jugoslovanskega kluba, nakar je ljudstvo njemu kakor tudi celemu klubu izreklo zaupnico. Naštel nam je tolik« sgledov slabega gospodarstva sedanje vlade, da ml jih nemogoče tu omeniti Vb! smo se zgražali nad takim početjem in sklenili, da hočemo odstraniti gnilobo s našega gospodarstva. Sprejele so se tri resolucije, v katerih odločno obsojamo politiko beograjskih centralistov, zahtevamo avtonomijo Slon venijec, protestiramo proti novemu šolskemu sa« konu in zahtevamo takojšnje nove volitve. KRKA. Is neke vasi na Krki smo dobili od priprostei-ga moža ta-le dopis: Na Krki se je ustanovilo nek® novo izobraževalno društvo, kateremu je g. naduči-telj Samce dovolil postaviti oder na šolo, v podstrešje. Usojamo si vprašati g. Samca, kako sme on razpolagati s šolskim podstrešjem? Je H on gospodar šole ali krajni šolski svet? Krajni šolski svet sgani se, pokaži, kdo fe gospodar pri žolil AH si samo sa tretje oko? Alf smo res samo, da plačuje' mo ln šolo vzdržujemo. Starši, kateri ljubite svoje: otroke, ne puščajte svojih otrok v taka društva. Ne šolskih, ne odrastlih. Tndi ne k ifri v podstrešje! G. Samcu na svetujemo, da se bolj pobriga (a uee« nje pri šolskih otro«ib. UJSlteJJ gam* hi nMtelJft* £1 teili — kot noi pa • mnli vsaj podpisati In čitati, kar Je nujno potrebno. Da ne hodi na lim prenapotež*m, ki jim je bil farovž molzna krava Kmetijska ladruga Je par osebam trn r peti. Potolažite se, ladruga ne gleda na posameznika, le na splošno korist ljudstva. Majcon je bil prišel na Krko, povedal je, da duborni stanejo driavo 21 milijonov, o vojaštvu in uradništvu pa ni nič povedal, koilko stane. Naj povem pa jas: samo za vojaštvo plačamo 6000 milijonov. Rekel Je, da je v Kragu-fevcu obiskal našo vojake in da se jim precej dobro godi, 30 dkg imajo mesa in vsak dan en dinar, vsakih šest mesecev dopust, vožnjo bo plačala država. Ali vojaki o vsem tem nič ne vedo. Vojaki so loslanco tudi pogruntali, kaj so dobili od stranke, rfi mnogo obljubijo, pa nič ne store. Svaka sila do vremena I (Gospodu Majcenu naj bi zborovald po-vedai, da osem samostojnih poslancev z ministrom Pncljem stane državo na leto poltretji milijon kron, najmanj 1400 slovenskih duhovnov pa 24 milijonov. Katoliški duhovnik dobi od ilržavo u ft mesec 600—800 K (pa ne vsak), poslanec Majcen pa na d a n 720 K. Op. uredn.) SEMIČ. Država ie dala za revne kraje debelače, la bi jo revni dobili. Župani bi morali revne popisati in debeiačo naročiti. Tudi nri nas ie dosti revežev. ki bi debeiačo tako rabili. Ko je pa šel en revež prosit novega župana, naj to debeiačo naroči, ga ta surovo nažene: »Naj revni pokrepajo od glada I Jaz ne bom naročal, sem vse nazai poslat.« Vprašamo Vas g. rucan zakaj ste t>a župan? Ali samo za čast? Bogatini res nimate srca za reveže. Bomo Vas vedeli še, drugič voliti! Za Telovo tudi niste preskrbeli nobenih brez. IZ PREDTRGA. Cenjeni gospod uredniki Tudi iaz bi rad ualo potožil Domoliubovim bralcem zaradi nezgode in revščine, ki mi ie nastala po ognju. Pred malo leti sem naredil vsa nova in prav trdna poslopja, streho z trpežnimi skalicami K k rito, imel sem dobro orodje, vozovje in letske stroje, obilo desk. drv in mrve, kar nastane pri sosedu ogenj in kar v eni uri sem bil tudi jaz ob vse. Dve leti smo skup vozili in delali, da smo zopet nazaj nostavili, na še ni tako dobro narejeno, kot je bilo popred. stalo me ie zelo veliko, več kakor sem si t mojo družino z vsem trudom in težkim štedeniem prislužil celo svoje življenje do sedanje starosti ln onemoglosti. Kar ie zrastlo lesa skozi 50 let na 35 oralih gozdov so zdai prazne goliča-ve. Ali ni res vse to žalostno? In vse to zaradi nesrečnega tobaka. V naši vasi ie t 34 letih zdai vdrugič gorelo, pa vselej kakor vse kaže, so zatrosili ogenj z cigaretami. Prepričan sem. da je več kot polpvica vseh pogorišč zaradi tobaka. Več ko bo kardilcev, več bo pogorišč, več izsekanih gozdov in pa revščine iu lačnih ljudi med nami. — Kalan. IZ LOŽKE DOLINE.. Važna pravda. Dne 3. junija le bila pri okr. sodišču v Cerknici obosojena zaradi motenja posesti Olga Kaiiež, soproga tukajšnjega sodnega svetnika Antona Kaiiež. ker ie dvema strankama najemnino od njiv zvišala na štirikratni znesek. dasi zakupna doba trafa še 2 leti. Zadeva je zbudila veliko pozornosti ▼ celi dolini, ker le bil če ne dejanski pa vsaj duševni prozvroči-telj cele- alere sodni svetnik sam. ki ie tudi odpovedne kartice strankama lastnoročno on •am pisal. Ljudje so izgubili vse zaupanje v sodnika, ker ie vendar on postavljen da sodi ta kaznuje navijalce cen. kar tudi pridno iz-,vriu|«, pa »am ▼ isti greh pade. Da ie tudi za •odnika stvar silno mučna in neprijetna, ra-zumemo. ker le postal tukai nemogoč. Demokratsko - socialistična «f n,.Ile«t«cila t nedeljo 11. junija se ie polomila. Mislili smo, ka| bol Pa n a r o d a ni in ga n« bo Sama škricarijal čast našim »Jadernl Najbolj zanimivo (e bilo gledati ■trojnika Dimica. Id j« ob volitvah tako agitao razmetaval letake za republiko. In »edaj ga .Vidimo voditelja delavcev i družbi centrali-itoT, — Lesni delavci. «11 m vidite, kam plo-Tete? aa Baraka. Tik glavne ceste na marolu !• oskrbništvo graščine Snežnik postavilo veliko leseno stavbo za nedeljsko slavile. Pri današnji draginji lesa bo stala ogromno denaria. Zanima nas izvedeti, na čegar račun ie državni komisar t Snežniku to napravil? — Zadeva mora zanimati tudi oddelek za agrarno reformo pri pokrajinski upravi. TRBOVLJE. Na binkoštno nedeljo ie po nekaterih vaseh naše občine toča napravila silno škodo. Posebno v Svinem. Sv. Marku. Sv. Katarini in Čečah. Po nekaterih njivah niti eno steblo ni ostalo ceio, ravnoiako zbiti so tudi nekateri travniki. Tako hude toče ne pomnimo v našem krajo. Med nalivom ie tudi udarila strela v kozolec Fr. Žagarja, ki ie bil na mah v plamenu. šele pred dvema letoma si ga je povečal in popravil, sedaj pa mu je popolnoma zgoreL Obrnili smo se na oblasti in poslance, da pomagajo t tei nesreči, ki ie pri sedanjih razmerah posebno huda. Z IGA. Po prizadevanju vnetih cerkvenih ključarjev so v uodružnični cerkvi Matena vašča-nje iz svojega preskrbeli dva, nova zvona. Fantje so postavili visoke raiaie in napravili lepe slavoloke. Ko ko pripeljali zvonove v vas je marsikomu porosilo oko. Binkoštno nedelio jih ie slovesno blagoslovil domači g. župnik Kvechler. Prav med pridigo, ki je bila na prostem, začno ljudje vrveti sem in tia. Dva fantiča sta prišla s smodnikom do možnaria in pri izstrelku se silno ponesrečila. 16 letni Jože! Starcc ie bil tako obžgan od smodnika, da ie v_ nekaj urah umrl. Martina Podlipca pa so tudi močno obžganega pripeljali v bolnišnico. Dva zvona sta zahtevala dvoje žrtev, na samo vsled silne neprevidnosti... HORJUL, Prošlo nedelio 11. t. m. se ie pripeljalo iz Ljubljane in Vrhnike na 7 vozovih mnogo uniformiranega sokolskega naraščaja z namenom da s svojim lavnim nastopom vzbudijo pri Horjulcih zanimanje za sokolsko misel. Naš nadučitelj Tone Urbančič že dolgo pripravlja temelj za sokolski dom. ker pa Horjulce predobro pozna, ni upal nasvetorati. da naj odrasli Sokoli nastopijo prvič v Horitilu. ampak ie poslal y boj sokolčkc-malčke. Ker so oa v poletnem času v naši dolini prehude mnhe, tudi sokoliči niso dosegli svojega namena, ker so morali telovaditi le samim sebi. Vse ore-bivalstvo le počastilo svobodomiselne sokole z odsotnostjo oziroma s tem. da ie spremilo horjtilske Orle. Orlice in naraščal na izlet v Žažar, kjer je naš telovadni odsek Orel imel lep nastop, ki so se ga udeležili vsi žažarčani in mnego ljudstva iz horjulske doline. — Sokoli so odšli potrtih src. ko le bilo solnce še visoko na nebu, spremljalo jih le Ie Urbančiče-to sočutje. Listek. Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard, — Poslovenil Franc Poljanec. (Dalje.) »O Valda Nagasta,« je vpil in se ii vrgel pod noge, »imenovala si me pogumnega moža, toda iaz sem pogumen samo tam. kjer svetijo solnce in zvezde. Tu v temi med toliko zlobnimi duhovi v lakoti, ki razjeda moie drobov-bovje, sem velik strahopetec: sam Jozva ni tak bojazljivec kot jaz. Poidimo na svetlo, dokler je še čas. Predajmo se princu; morebiti da bo usmiljen in našemu življenju prizanese!, ali vsaj prizanese! tvojemu. In če moramo umreti, nai solnce sveti nad nami.« Toda Makeda je samo z glavo odmajala, nato pa i« {« on obrnil k Ormeiu in nadaljeval: »Gospod, ali bi hotel Imeti kri Hčer* ' kraljeve na svojih rokah? Ali ii tako povračaj' njeno ljubezen? Proč jo peljitel Nič zlega sa ne pripeti njej, ki bi morala sicer tu poginiti.« »Ali slišiš, Makeda, kaj mož pravi?« j« Orme s težo dejal. Je nekaj resnica v tem. /:» na« ie žare« vseeno, ali umriemo v oblasti Abatov. ali tu od lakote. Jaz mislim, da bj se moralo izbrali prej konec, in brez dvoma n* položi roke nate, ali greš?« »Nel« je strastno odvrnila. Nadme bi pri, šla roka, roka Jozvova, in preden se me oa dotakne, raje umriem sto smrti. Naj gre usoda svoio pot, zakaj iaz verujem — kakor sem yam pravila, da se nam odpro vrata, ki jih še ne moremo videti. Če oa upam zastonj, so tu druga vrata, skoz katere moreva skupaj iti, o Oliver; za temi vrati ie pa mir. Reči možu, nai obmolkne ali pa ga proč naženi. N« pusti, da bi me še nadlegoval.« Plamenček je počasi pojemal. Trenil ja enkrat, dvakrat, trikrat, vsakikrat ie pokazal šestero naših bledih in izsušenih obrazov, ki smo krog njega sedeli, kot čarovniki, ki u£a« njajo čarovnijo, kot mrliči v grobu. Nato ie ugasnil. Koliko časa smo bili potem še v tem prostoru? Vsaj tri cele dni in noči, menim, če ne več. Predvsem smo trpeli smrtne muke vsled lakote, ki smo jo zastonj poizkušali potolažiti z velikimi požirki vode. Brez dvoma nas je pa voda ohranila žive: saj mi je še Higgs, ki i a bil abstinent, pozneje priznal, da od tedaj vode ne more videti in se mu nien okus gnusi. In zares od tedai piie pivo in vino kot drugi liudie. To je bila muka; jedli bi bili vsako reč. Profesorju se ie v resnici posrečilo ujeti in pojesti netopirja,ki se mu ie zapletel v njegove rdeče lase. Ponudil mi je grižljaj, kakor s« spminjam, in je bil na vso moč hvaležen, ko sera ga odklonil. Najhujše pa ie bilo, da smo imeli majceno živeža, nekaj koščkov mornarskega orfcpefcen-ca; prihranili smo ga za Makedo. Ravnali pa smo z niim tako-le: V presledkih sem naznanil, da ie prišel čas za ied in sem izročil Ma-kedi nien prepečenec. Nato smo se tudi vsi drugi delali, kakor da jemo, in smo dejali, kako se čutimo po jedi pokrepčane in kako bi še več radi; craakali smo z ustnicami in grizli kosec lesa, tako da nas ie morala slišati. To burko smo iz usmiljenja nadaljevali oseminštirideset ur ali pa še več. dokler nas nesrečni, duševno popolnoma razdejani Jafet, ki ni imel nobene volje več, ni izdal. Kako ia natančno bilo se ne morem spomniti. Po vsem tem se Makeda ni hotela ničesar več dote-niti, kar pa ni prida delo, saj nam ie samo še en košček prepečenca ostal. Ponudil sem ga ji, pa se ie meni in nam vsem zahvalila za našo uliudnost nasproti ženski, vzela prepečenec in ga dala Jafetu, ki ga je pogoltnil kol volk. Kmalu oo tem dogodku smo pogrešili Ja< feta; vsaj doseči ga nismo mogli več in če smo ga klicali, nam ni več odgovoril. Zato smo sklepali, da se ie splazil proč umirat in sram me ie. pa moram priznati, da smo malo na to mislili, saj kar ie trpel on, smo trpeli tudi mi. Preden pa nas ie obiel zadnji spanec, i« nas obšla čudna volja, kakor se spominjam. Bolečine so popolnoma prenehale, kakor ore' idejo, če zdravnik kak ranien ud omoti. In i njim ie prešel ta strašni krili no hrani. Postali smo veseli in se večinoma razgovariali. Tako mi ie Roderik pripovedoval vso funško zgodovino in svoje življenje med niim in drugimi svojimi rodovi. Dalje je razlagal Higgsu vs« tajne podrobnosti njih malikovania, kar ga I« na vso moč zajemalo; poizkušal si ie s P?J močjo naših malo preostalih užigalic napraviti nekaj zapiskov. Ko je tudi ta predmet izčrpal, nam je s svojim lepim glasom pel angleške m arabske pesmi. Tudi Oliver in Makeda stal Perilo j« pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali uporabljal pri pranju tako milo, katero mu n« škoduj« ln ga ne razjeda? — Ali uporabljal »GAZELA - MILO«? prav veselo čebljala; slišal sem iu namreč smejati se in sklepal sem, da jo poizkuia učiti angleščine. Zadnja atvar, ki se le snominiam ic prizor, ki se mi ie pokazal v hipni svetlobi ene izmed zadnjih vžigalic. Makeda je sedela pri Oli-veriu, glavo je imela naslonjena na Oliverievo ramo, njeni dolgi lasje so valovali razpleteni, njene velike nežne oči so strmele iz njenega upadlega obraza v njegovega, ki je bil tak kot kake mumije. Na drugi strani je bil moj sin Roderik in te naslanjal ob zid, za njim pa Higgs, ki ie bil liimo še senca nekdanjega HiggsV Migal je alabotno s solnčnikom in očividno poizkušal nekaj napisati na svoj panamski slamnik, ki ga ie držal v levici in mislim, da ga ie imel za svoj žepni zapisnik. Čudna neskladnost tega slamnika s prostorom, kamor solnce še nikdar in i posijalo,, mc je pognalo v smeh. in ko je užigalica ugasnila, mi ie bilo žal, da ga nisem pogledal v obraz, da bi videl, ali ie nosil svoja temna očala. »Čemu mu bo slamnik in črna očala na onem solncu?« sem ponavljal sam pri sebi, Roderik pa, čigar roka ie bila ovita krog me, »e mi ie zdelo, da odgovarja: »Funški čarovniki pravijo, da ie Harma-kova sfinga nekoč imela klobuk, toda, oče, če ie imela tudi očala, pa ne vem.« Nato me je prevzelo čuvslvo, kot da se v nekem stroju okoli in okoli vrtim no strmem pobočiu, po katerem sem se nazadnje pogre-znil v žrelo črne teme; ime — to sem vedel — li je smrt. Motno, čisto motno, sem opazil, da so me nesli. Zaslišal sem vesele glasove, kaj pa so govorili, nisem mogel razumeti. Nato ie zadel občut luči moie oči, kar mi je povzročalo veliko trpljenja. Po meni so se pretakale smrtne bolečine, kakor se pretakajo po diobovju utopljenca, ki se iz smrti vrača v življenje. Nato ie nekaj gorkega zdrknilo do mojem grlu in zaspal sem. Ko sem se zopet zbudil, sem bil v veliki sobi, ki je nisem poznal. Ležal sem na postelji; v svetlobi vzhajajočega solnca, ki ie lila skoz okna v sobo, sem ugledal one tri: mojega sina Roderika, Ormeja in Higgsa, ki so ležali po drugih posteljah, pa so ie spali, Abatski služabniki so vstopili in prinesli hrane, neke vrste krepko juho, koščki mesa so bili v njej; dali so mi ie del v leseni skledi in hlastno sem jo pogoltnil. Tresli so tudi moje tovariše, da so se zbudili in avtomatično pojedli vsebino podobnih skled, nato so pa zopet po-spali kot jaz, ki sem hvalil Boga, da smo bili še vsi živi. Vsakih par ur sem Imel prikazen teh mož, ki so vstopili s skledami juhe ali soka, dokler se mi nazadnje nista življenje in pamet zares povrnila; in videl sem Higgsa, ki fe sedel na postelji meni nasproti in strmel v me. »Prijatelj moj stari, povejte mi no,« je de-jal, »ali smo živi ali smo v nebesih?« »Nebesa ne bodo,« sem odvrnil, »ker so Abati tu.« »Prav res!« ie odvrnil. Če Abati kam pridejo, pridejo v pekel, kjer ne bo bčlo pobeljenih sten in postelj na štirih nogah. Oliver, vzbudite sel Pa smo le iz te iame ven! Orme se ie dvignil na roke io zijal v nas. »Kje ie Makeda?« je vprašal. Seveda mu na to vprašanje nismo mogli odgovoriti. Takrat pa se ie zbudil Roderik in deial. »Nekaj se spominjam. Vse so nas iz jame nesli. Jafet ie bil pri njih. Hčer kraljevo so odnesli na eno stran, nas pa na drugo, To ie vse, kar vem.« Kmalu potem, ko so prišli abatski strežniki in nam prinesli lcrepkejše hrane, kot je bila juha, ie prišel eden njih zdravnikov, pa ne tisti stari dvorni bedak, Preiskal nas je in naznanil, da si bomo vsi opomogli, kar smo pa mi tudi že vedeli. Njega in strežnike smo po marsičem izpraševali, pa nismo dobili odgovora; očividno jim je bil zapovedan atroij molk. Vendar pa smo jih pregovrili, da so nam donesli vode. da smo se umili. Prišla ie in z nio brušen kos kovine, kakršno so rabili Abati za ogledalo. V njem smo videli svoje obraze, strahotne, razdejane obraze liudi, ki so za las v temi šli za las mimo smrti od lakote. Vendar pa, dasi naši ječarii niso hoteli ničesar reči, so nam njih pogledi pripovedovali, da ie bilo naše življenje v prav resni ne, varnosti. Gledali so nas srdito kot lovski pes iz kletke gleda na divjačino, ki ga bodo pravkar nadnjo izpustili? Poleg tega je Roderik, ki ima, kot sem — menim — dejal, zelo tenko uho, slišal enega strežnika, kako ie drugemu pošepetal: »Kdaj se konča naša služba pri teh neje-vernikjh?« Tovariš mu ie na to odgovoril: »Veliki svet še ni določil, mislim pa, da jutri ali naslednji dan, če bodo dovoli imeli moči. To bo imeniten prizor. (Dalje.) Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je zvišala s 1. julijem 1922 obrestno mero za hranilne vloge od 3 na 4%. ^ Občinska hranilnica na Vrhniki je zvišala s 1. julijem 1922 obrestno mero za vse vloge od 3 odsto na 4 odsto. Pred ogledalom more vsakdo vsak dan opazovati, kako se lepše in mlajše Izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fellerja nad 25 let priljubljena fa priznana sredstva za lepoto. Fellerjeva >Elsa<,-pomada za lice, Fellerjeva jElsa-t-Tanochina-pomada za rast las (dva lončka ene vrste teh pomad skupa] s poštnino 80 K). Fellerjevo >Elsa< lllljno mlečno milo, najboljše »milo lepote«, 4 kosi pošto, prosto 120 I<. Eugen V, Fellor, Stubica donja, Elsatrg 16, Hrvatsko. zajamčeno pravi azbestni škrilj za kritje streh. ZALOGA pri krovcu Fr. Fujan-u, Ljubljana - novica 48. ?CNQKfl pošteno, snažno, srednjih let sprejmem proti dobri plači k mali družini v mesto. Znati mora kuhati in vsa Hišna dela. Naslov v upravi DOMOLJUBA pod _številko 2412. POSESTVO obstoječe Iz dveh zidanih enonadstropnih hli, mlina, iag«, 4 njiv, gozda in velikega sadnega PREKLIC, vrta, po ugodni ceni proda. Natančno te poizve pri Ustni-pove uprava lista pod itevilko ku. Naslov pove uprava 2413. OKROGEL LES (hlode) smreka, hrast, bukev, kupuje v vsaki mno-Hnl PARNA ŽAGA V. SCAGNETTI V LJUBLJANI. — V ponudbi je navesti ccne. 2432 Lepo POSESTVO Je naprodaj t gospodar, poslopjem, sadnim vrtom, nfiv za 25 mernikov posetve, lep travnik in več gozdov. — Vprašati je pri: IGNAC ZIDAR, po-icstnik. Tlhahol it 19, Sv, Križ pri Litiji. 2417 Podpisani Jakob Zaje, posestnik v Veliki Loki pri Višnji gori, preklicujem vse obdolžitve, katere sem izrekel o Jeri Perme, dekli na Grosupljem, ker so se iste izkazale kot neutemeljene, in sc ji zahvaljujem, da je odstopila od obtožbe. Ljubljana, 16, junija 1922, JAKOB ZAJC. Slamoreznica v jako dobrem stanu je naprodaj, Vprašati ... ------ y£u_ je v gostilni PAVLIC na Vfi 2356 Svetokriška vina iz priznano dobrih goric Bočja, Dola, Razkrižja in Brezovic imamo naprodaj naslednji vinogradniki: Matija Colarič, Sv. Križ 23, 35 hI rdečega, Franc Turk, Sv. Križ 14, 8 hI rdečega, Martin Komlja-nec, Malo Mraševo 8, 28 do 30 hI rdečega, Janez Banlč, Brod 7, 7 hI rdečega, Franc Oštir, Naklo 26, 5 bi rdečega, Jožef Zorko. Selo 5, 7 hI rdečega, Franc Zibert, Šutna 19, 10 hI rdečega, Anton Škulj, Vrbje 3, 6 hI rdečega, Ana Stefanič. Vrhovska vas 10, 20 hI rdečega in belega, Mihael Dornik, Vrhovska va» 1, 30 hI rdečega, Janez Barbič, Brezje 5, 10 hI rdečega, Martin Ajster, Brezovica 4, 8 do 10 bi rdečega, Jožef Kodrič, Brezovica 14, 15 hI rdečega, Janez Kodrič, Brezovica 16, 20 hI rdečega -in belega, Anton Kodrič, Brlog 3, 6 do 7 hI rdečega, Ana Koretlč, Bregana, 23, 30 hI rdečega, Janez Hudoklin, Mladje 1, 16 hI rdečega. Vsi pošta Sv. Krii pri Kostanjevici. Cene po dogovoru. Spretnega Žagarja grabnu pri Lečah. — Nastop takoj. — Plača po dogovoru. — Ponudbe na naslov: VALENTIN SVAB, mlinar ▼ Leiah hiš. Itev. 23, p. Brezja. Ljudska maiiliiti r. S. z B. L t OH 1. branilce vloge po ta iranilst Umi. (t j. Um H ooprei oisinil) u ubri-njejo po iegoion. t Poroč. prstani Donble verižice Stenske uie Budilke Že me ure Uhani Najstarejša trg ovir; ur, zlatnina In srebrni" F. ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahtevaite ponudbe! Tvrdka A VOLK kož, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se morejo samo skozi razumno nego le-ppte doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vsih dežel sveta za lekarnarja Feller- »ELSA« 1.1 LUNO MLEČNO M LO najbolje blago, Dajfineiše ,.milo lepote"; 4 kosi z zarnO' tom in poštnino UO K »ELSA« OBRAZNA PO-KADA odstrani vsako nečisti st koje, solnčne pege, zaiedanco, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in f isto : 2 porcelanusta lončka z zamotom in poštnino bO K. »ELSA« TANOCHINA POMABA ZA RAST LAS kreot kožo glave, prepietuje izpadanje, lomljenje in ceptev las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 8') K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jeduega predmeta dobijo popust v naravi. BAZNO i I,iliino mleko U K; Brkoma« 10 Ki n»jHnejii Hetra-puder Dr. Klog.ra T T.likib.originalnihukatnl »b r. TJ„« .nhnl nr«iak T natent Skutimb akatliab 13 Jv; TtMOKM »m "■»»■- -- >~ - 11K; 8<-,hamr°on •» late B K; mm oni I o II listkov 4B K, naiilneiii partem po 48 in SO K; 60 K; Za te ran ne predmete u ramot in p»itnlna po-■ebei rainna. EUGEN V. FELLER, lekarnar Slubica donjn, Flsa trg 1», Hrovagko. NA VELIKO IN MALO I najboljše šivalne stroje Priporočamo _ za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za Šivilj«, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PKTKLINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. v Ljubljani, Rcsljeva cesta št. 24, trgovina s moko, otrobi in koruzo na debelo, k u p u jo po "nMm-čT pšenico. ajdo in fižol. . III MLINI III Specialna trgovina za mlinske potrebščine ČADEŽ & BRCAR — LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35 priporoča bogato zalogo vseh v mlinsko stroko ■padajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, in sicer: svilena sita X in XXX, tenčico za zdrob (Griesgaze) znamke »Albert VCvdler«. 24 in 32 cra široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino (Draht-gevvebe), prima gonilna jermena, mlinske kamne, amerikanska strojna olja in masti, kontenino, žim-nata sita itd. 1923 Postrežoa točna in brzal — Ceniki na razpolago! Najboljši MAVEC (gips - sadra) zopet v zalogi! Izborno umetno gnojilo za deteljišča, trošenje travnikov, zeljnikov, važno za AJDO i. t. d. Izborno sredstvo za konzerviranje gnoja in raz-lcuževanje hlevov. — Cena za 100 kg 100 Din, i-t frnnco postaja KRANJ. s-> FRANC DOLENC, Kranj. Rnonimno društvo za cement-Portiand Prodajalne: Ljubljana: »Obnova4, gradbena družba z o z. Kamnik: Rnt. Siergar Kočevie: Peter Petsche Kranj: Franc Dolenc Novo mesto: B. Pauser Radovljica: Oton Homan-a »asi. Šimnic Hlode, gojzdove, trame, deske iti HfUO penudlte LESNI DKII2BI ILIKIM III Ul Va Ljubljana, Kralja Petra trg štev. g, pred sodiiijo. - Plačujejo se najvišje dnevne cene. SUHE GOBE ~ k n p u je Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Morska trava SEVEB & KOMP, ia modroce v vsaki množini se dobi najceneje pri Ljubljana, VVollova ulica SL U. VAJENCA za slikarsko, pleskarsko ln črkoslikarsko obrt sprejme takoj Ivan Turšič, slikar v Cerknici, Notr. Hrana in stanovanje prosta. S&STCPsfsga a (do prodaja tvrdka A. VOLK ▼ Ljubljani, trgovina i deželnimi pridelki, Resljeva cesta itev. 24. miSt-v odgsne stenice- -Curki in vsa gola- zen mora poginiti ako porabljata moia najbolja preizkuž. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgane 20 K, za ščurke, 26 K, za stenice 15 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušeui pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrče suna sadra in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ekjp; M. J0NKER, Petriniska ul. 3, ZAGREB 1. G0SP0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA SšvaSni stroji in stroj za pletenia. Izborna konžtrukciia ln elegantna izvršitev is tovarne v Llncu. Ustanovljena 1. 1867. lio lo je ravnokar večje stov, e strojev zn vsako obrt. Vtzonje poučuje biez> ptačno. Pisalni stroji ADLiEti. Ceniki zastonj ln tTanko. Kolesa is prvib tovarn: Dlirknpp, Stjrrla, Waliournd. Oglejte si naše skladišče I Pro 'n i 'i drobno je v Ivjubljani, Stritarjeva ul. s. Najboljše in najtrpežneje manufakt. blago kupitepri Oblačilnici za Slo- (vhod iz Iungarjevc uL i/I.) venijo v Ljubljani Zadružno podjetje! - Svoji Ii svojim! Najboljša manufahturno blago češkega izvora se kapi pri tvrdkl Podjetje „HERMES" Ljubljana, Šolski drevored 8. Zahtevajte vzoreel Izdaja konzorcij »Domoljuba« 1' Odgovorni urednik Anton Šolnik v Ljubljani, " Tlaka Jntfotiuvanska tiskana«