285
Iz novejše rusinske književnosti.
Cerkasenko: „Na šahte" (Trenotki). Zbirka poezij. Mladi in nadarjeni rusinski pisatelj Cerkasenko je izdal lani dva zvezka svojih spisov. Prejšnje leto je pa izdal: „Otrokom" in drame: „V starem gnezdu", „Na debelo" in „Šala življenja". Začel je pisati s pravljicami za otroke, v najnovejšem delu se je pa obrnil na socialno polje in nam slika življenje rudarjev. Preveliko vlogo igra slučaj v njegovih povestih. Sicer je pa Cerkasenko brez dvoma nova sveža sila na polju rusinske književnosti.
Javornickij: „Vburso! Vburso! Vburso!" Katerinoslav 1908. Ta povest je živa slika kulturnih razmer med ljudstvom in pravoslavno duhovščino v južni Rusiji. „Bursa" je neke vrste dijaški konvikt, kjer imajo gimnazijci hrano in stanovanje.
„Djaka" (djak je pri pravoslavnih nekaj takega, kot pri nas mežnar in organist) Polu-nickij in Gromnickij, velika prijatelja in kuma, peljeta vsak svojega sina v mesto v šolo. Med potjo se jima pridruži ljudski zdravnik Najdenko, tudi velik prijatelj dobre kapljice in potem prično vsi trije pravo pijansko odisejo. Najprej se na-pijejo doma „do položenja r:z". (Riza ali rjasa je suknja, katero nosijo popje in djaki.) Potem stopijo v krčmo in pijejo na učenost bodočih študentov, slednjič zajdejo še k nekemu popu in prirede tam resnično homersko gostijo. Ko se djaka napijeta, pričneta drug pred drugim hvaliti svojo „filozovsko premo-drost", pripovedujeta anekdote, razsipata prave biserje djakov-skega humorja, pojeta zdravice. Slednjič pričneta hvaliti nadarjenost svojih sinov in ju pričneta izpraševati iz raznih predmetov.
Ukrainska Muza - poetična antologija, zgodovinska hrestomatija od začetka do naših dni. — Uredil Aleksa Kovalenko.  Kijev 1909.
Slovenci nimamo doslej še nobene večje pesniške antologije, dasiravno bi marsikdo rad čital in kupil pragmatično sestavljeno zbirko naših najlepših pesniških umotvorov v zgodovinskem redu. Rusini so imeli že poprej več bolj ali manj srečno sestavljenih antologij, kakor „Rozvaga", „Vik", „Dosvitni ognji". Zdaj je v Kijevu izšla nova pesniška zbirka pod naslovom „Ukrajinska Muza", ki podaje najbolj celotni pregled rusinske poezije.
Dela P. R. Kulisa. Izdanje H. M. Kulisa. Pod uredništvom I. Kamanina. Kijev 1908. — Pantalejmon Aleksandrovič Kulis je ena najmarkantnejših postav v slovstvu vseh slovanskih narodov, ki je razvijal najživahnejšo delovanje v različnih vrstah književnosti. Pisal je epične in lirične poezije in drame, bil je zgodovinar,   etnograf in   pedagog.  Rodil se je
1. 1819. v mestecu Voronežu v Černigovski guberniji, kot potomec starega kozaškega rodu. Njegovi predniki so pod vodstvom Konecpolskih in Višnoveckih branili meje poljske države na jugu, pozneje pa zavzemali v ruski državi razna uradna in vojaška mesta. Oče Aleksander je bil silno strog in ga je .večkrat tepel, mati ga je pa ljubila in ga učila kozaških pravljic in pripovedek. V mladosti je čutil silno nagnjenje do slikarstva in je slikal s kredo po stenah vse, kar je videl: cerkve, konje, ljudi, kar mu je od očeta prineslo marsikakšno kazen. Ko ga je djak učil iz psalterja brati, mu je poslikal ves psalter. Pisati je začel že jako zgodaj, še v gimnaziji. Najprej je napisal po pripovedovanju svoje matere povestico „Cigani", katero je izdal Grebenka v svojem almanahu „ Lastovka".
TOPNIČARJI NAZNANJAJO  S STRELI,  DA JE NASTOPIL NOVI  SULTAN
MOHAMED V.
Njegov najboljši prijatelj in sošolec Serdukov je razumel nemško ter je čital Goetheja in Schillerja, Kulis pa Artemovskega-Gulaka, Marušo Kvet-čino in Gogol a, ter sta si izmenjavala misli. Odločilno je zanj bilo, ko je nekje slučajno zagledal maloruske narodne pesmi, katere je izdal Maksimovič v Moskvi 1.1834. Na vseučilišču v Kijevu se je seznanil z ruskim pisateljem Mihajlom Maksimovičem samim, ki ga je sprejemal v svojem stanovanju ter imel nanj velik vpliv. Obenem se je pa tu seznanil s poljskim pisateljem Mihajlom Grabovskim, ki ga je povabil na počitnice k sebi na dom pri Čihirinu, kjer je pisal zgodovinske dume „Ukraina". Tu ga je Grabovski seznanil z etnografom Konstantinom Svindzinskim, katerega je potem obiskaval na njegovem posestvu v Hodorkovu, rabil njegovo knjižnico, izkopaval z njegovo pomočjo stare mogile in tu je napisal krasno

286
poemo O ris j a. V Kijevu se je seznanil tudi s Sev-čenkom, toda dasiravno sta delovala na istem polju, vendar se nista mogla sprijateljiti topleje. Kulis je bil tip kozaka aristokrata, Ševčenko pa prosti kozak va-gabund. Ob istem času se je seznanil tudi z velikim ukrajinskim zgodovinarjem Kostomarovim. Pod temi
vplivi se je razvil njegov duh in Kulis je postal eden izmed glavnih rusinskih pisateljev in soustanovnik njihovega slovstva, ter spada sploh med najboljše slovanske pisatelje. Na slovenski jezik je prevedena njegova daljša povest Mihael Carnišenko, prevedel L. G. Podgoričan, Letopis M. SI. 1874.
"::hH1ii:::7~[Tb]| ""nlllmi::
To in ono.
Razstava slovenskih umetnikov.
R.Jakopičev paviljon v Latermanovem drevoredu.
V nedeljo dne 6. junija se otvori v R. Jakopičevem paviljonu razstava slovenskih umetnikov. Razstavijo skorej vsi upodabljajoči slovenski umetniki, približno 30 umetnikov kiparjev in slikarjev. Umotvorov je poslanih nad 300. Juru, obstoječ iz gospodov, ki so že najmanj trikrat v inozemstvu razstavili, namreč gospodje: R. Jakopič, J. Grohar, Strnen, Žmitek, Zaje i. dr., bo izbral izmed njih najboljša dela za razstavo.
Pozneje razstavijo za slovenskimi baje še hrvaški, češki in poljski umetniki.
693693
Slovanske revije.
(Dalje.)
Šwiat slowiariski (Svet slovanski), mesečnik, posvečen slovanoznanstvu in pregledu slovanskih zadev s poljskega stališča. Izhaja začetkom vsakega meseca na 4 do 5 po!ah. Naročnina obenem s pošto 10 kron, četrtletno 2 K 50 v. Posamezen zvezek 1 krono. Urednik profesor dr. Feliks Ko-nečni, Krakov, Podzamče 14. Upravništvo Krakov, Groble 15. Letnik V.
Slovanski svet je zasedaj največji in najvažnejši organ slovanski in obenem edini organ, ki obravnava slovanske zadeve z nekega programatičnega stališča. Glavna, osode-polna napaka slovanskega gibanja je doslej bila, da ni imelo nobenega programa. Načelovali so mu ali možje pošteni, idealni, polni svetega navdušenja, toda veliki fantasti, ki sami niso konkretno razumeli, česa hočejo, in so vedno glasili le velike fraze o skupni ljubezni, o slovanski krvi in bratstvu, ali pa osebe, ki so pri tem iskale le osebnih koristi in slave.
Slovanski svet se ni oddal nobenim frazam in sentimentalnosti, ampak se je lotil treznega dela, da ustvari skupni slovanski program, na katerem se bo moglo v prihodnosti razvijati naše gibanje. Od poljskih politikov je sprejel načelo, da je za Poljake kakor sploh za avstrijske Slovane potrebna silna in mogočna Avstrija (Palackijeva formula). Dalje je dokazal, da je za Poljake tudi neobhodno potrebna velika in mogočna Rusija. Rusija pa ne more biti mogočna in dobro urejena, ako se ne izpremeni sedanji njen zgodovinski sistem. Oficielna Rusija in oficielni ruski slovanofili so največji škodljivci slovanstva. Velika, mogočna Rusija mora biti v prijateljski zvezi z veliko, mogočno Avstrijo in z zahodnimi državami, Francijo in Hnglijo (Kavniceva formula). To so glavne misli krakovskega slovanskega programa, kakor ga razvija slovanski klub v Krakovu in „Svet slovanski".
„Svet slovanski" je pisan mirno in stvarno, strogo znanstveno. Sotrudniki so mu najboljši poljski pisatelji in politiki. Poleg večjih, znanstvenih, aktualnih člankov prinaša književne ocene, pregled slovanskega časopisja, kroniko najvažnejših dogodkov po vsem slovanskem svetu itd. Kdor se resno peča s slovanskim vprašanjem, mora citati in študirati predvsem tudi „Šwiat slowiariski".
C59693
Šestdesetletnica poljskega tiska v Šleziji. L. 1848. je izšel v Tešinu na Šlezijskem prvi poljski list „Tygodnik Cieszunski", list je bil majhen (pol pole v osmerki) in izhajal je  enkrat na  teden. Poljski tisk v Šleziji, ki se je 1. 1848.
HHMED RIZH novi veliki vezir, mladoturški voditelj
začel v obliki „Tygodnika Cieszunskega", je obhajal lani šestdesetletnico v izpopolnjeni svoji obliki dnevnega lista „Dziennik Cieszunski". Izpočetka se je list „Tyg. Ciesz." boril z velikimi težavami. List so izdajali P. Stalmach, R. Cienciala in dr. L. Klucki. L. 1851. se je list izpremenil v „Gwiazdko Cieszyrisko" list znanstven in leposloven. L. 1883. je „Gwiazdka" prešla v lastnino katoliškega tiskovnega društva in postala je glasilo narodne katoliške duhovščine. Ta okolnost je vplivala na ustanovljenje narodnega glasila poljsko-protestantskega ljudstva, ki je 1. 1885. začelo izhajati pod naslovom „Przyjaciel ludu" s prilogo „Przeglqd poli-tyczny". Potreba strokovnega lista za kmečko društvo te-šinske kneževine je istega časa provzročila ustanovitev lista „Rolnik šlgski"  tudi s prilogo „Przeglqd politiczny".  Le-ta