LISTEK. Vrba. (Prosto poslovenjeno.) Leta hit6 nevzdržno v večnoet. Nekega dne je stopala mlinarica Agata trudnih in počaanih korakov k vrbi, da tam počije na klopici, postavljeni v senci sedaj že precej košatega drevesa. Trudna je bila; to se ji je bralo z lic, to ji je sijalo iz očij, in prej veselo dvignjena glava je bila žalostno nagnjena, tnpatam pa je silil siv las izpod rnte. Sedaj stopi mlinar iz hiše. Ko ngleda ženo, pohiti k nji. Peter je bil priael domn iz mesta. Na naboru je bil danes, a sreča mn je bila mila: žreb je odločil, da mu ne bo treba nositi vojaake suknje. Vgem se je akoda zdelo čvrstega, lepo vzrastlega mladeniča. Le 8 težavo se je prigngal domu, pijan ko klada ge je zavalil na posteljo in obležal, kamor je padel. Sedaj spi. Stara dva gta vzdihovala pod vrbo. Eaj bi bila dala, da so ga obdržali pri vojakih; Saj bi bilo zanj jako dobro, da bi okusil železni vojaški red in strogo pokorsčino. Eajti očeta in matere ni poglušal že davno več ne! Bil je pravi pravcati lennh in zanikrn nemarnež, mrzelo ma je vsako delo. Le polegal, posedal, popival bi bil. Kdo bi izmeril vso jezo in žalost, katere je bil on \zrok. Prej mimi mlinarjev dom je sedaj pogoato videl reči strašne in grde; dobro, da niso znale ateue in streha govoriti! Mlinarica je bila silno bleda. Že nekaj let sem je bolehala, in kadarkoli je sin Peter spet kaj naredil, ji je postalo se hnjse ia slabse. Tadi oče Peter se je bil postaral. Ne leta, ampak žalost in očitanje vesti, da ni vrsil sroje dolžnosti kot oče, to oboje mu je vtisnilo izraz starikavosti. Kolikor je bilo sploh Petru mogoče biti ljubeznjivemn, 8 toliko ljubeznjivcsfjo se je obrnil k ženi in dejal: BNikar ne tngaj, mati. . . škodnje ti . . . pomaga pa tndi nič . . . vse nič ne pomaga ..." In naslonil je trudno glavo nazaj ca deblo ia umolknil. Zapihal pa je veter, se poigravai z dolgimi vejami in vejicami, in zamolklo pel otožno pesem, pesem o minuli mladostni sreči, katera se ne vme več. Ii starima je bilo, kakcr da slisita odmev te pesmi v vesti: nSama stakriva!" Ingrceje stisnilo, da so iz očij prirrele solze. Preteklo je leto, in mlinarici Agati je preteklo življenje, mrtva je bila. Mliiar je tedaj velel svojemu sunu, naj natrga z vrbe vejic, da bodo spletli materi mrtvaski venec Fant je storil, kar mu je velel oče, a prsti go se mn tresli, da je komaj komaj lovil v vetru se zibajoče vejice. Zdelo se mu je, da 86 mu nmikajo nalašč in tako povečavajo bridke očitke vesti: ti si kriv prezgcdnje materine smrti. Mlinar sam je pristopil k mrliču. Eako mirno je gpavala! In priti je moralsesin, Peter. Slovesno in spoštljivo je položil mlinar svoji ženi venec na belo čelo in pobeljene lase. In fant je zajokal, kakor vikne v pečinah divji kozel, zadet od amrtonosnega avinca. Stokrat in stokrat je ponavljal tiste dni, da bo postal pošten, priden človek. Mrtva mlinarica pa se je žalostno smebljala, prav kakor tolikrat prej v življenju še. In v tem smehu je bilo brati: o da bi le postal pošten, priden clovek, veselo npanje; pa tudi žalostna zavest: pre- pozuo, na mores več! * Vojska je privrela v deželo in ž njo strab ter trepet pred sjvražnikom. Eaj bo, čepride? Poznali 8u tega sovražnika: plen mu je potreba, moriti ma je veselje, gledati nesrečo mu je slast, poslušati jok in gtuk zapuščenib girot in vdov prijelna godba, požigati hise in poslopja zanimiva zabava. Kar naenkrat so izvedeli v mlinu: sovražnik ni več daleč! Zvežer pokliče mlinar Petra pred-se: BPeter, ne vemo, kaj se ntegne zgoditi. Jaz bom zakopal svoj denar. Pojdi z menoj, da boš zraven in ves, kje je spravljen denar, če ge meni kaj pripeti." Mlinar je odprl trdno, močno skrinjo. Tam notri na dnu je ležal velik mošnjiček samega zlata in velika skladovnica bankovcev. ,To je vse moje premoženje," je dejal. BNa mlinu imam dolg; nisem hotel veljati za bogatina." Peter ge je čudil, da je njegov oče tako bogat. Vse to sta varno gpravila v lesen zaboj, zaboj pa gkrila pod kup vreč. B:la je že noč, a ae prezgodaj za njiju delo. rPod vrbo bova zakopala," dejal je mlinar proti enajsti nri; nvrba je moje drevo življenja in bo čnvala moj zaklad." Z ostrimi lopatami sta moža previdno privzdignila lepo izrezano rnso, izkopala jamo, in notri gpngtila zaboj. Kar je bilo prsti preveč, sta jo zmetala v potok, rušo pa spet lepo varno položila na vrh in malo pogladila travo, da ne bi se videle zareze. — Samo zvtzde so jima svetile pri tem nočnem deln. Mlinar je tibo, pritajeno govoril svojemu sinn. Pameten naj bo, dela naj, varčnje naj, vkup drži. Peter je vedno le kimal in zagotavljal Bbom, bomu. Slednjič je dejal, kdo ve če pride sovražnik? Gotovo je to samo prazen strah. Počasi in previdno sta stopala proti domn, jng pa je od žnpne cerkve prinaaal glasove ndarcev polnočne nre. * Ni se se popolnoma zdanilo, že je vstal stari mlinar. Imel je jako nemirno spanje, in hude sanje 80 ga mnčile tistih par nr. Šel je najprvo in »aravnost k vrbi. Jama cdkopana, votlina prazna, zaboj razbit! Kakor zbesnel je zdirjal starec nazaj proti mliau. Hotel je zbuditi sina, ki je spal navadno dolgo v jutro. Ear sunil je v vrata, da so se odprle na stežaj, in zavpil v sobico: BPeter . . . Peter . .. okradli so nas, . . . denar... zaboj... preS... vrba ... Peter... kje si ?" Sobica je bila prazna, postelja aepomečkana in nepovaljana. Mahoma se loti mlinarja strasna slutija. BOoo! . .. Peter, . . . si bil ti sovražnik?" In zgrndil se je na prazno posteljo svojega edinega otroka. Pet let pozneje. Draiba je. In Petrov mlin in vsa domačija je prisla na boben. Stari mlinar se Di nič več brigal ne za svojo obrt, ne za kmetijo; nepošteni sosedje in zanikarni posli so pa tndi posteno storili svoje, da je mlinar izgnbil vse, vse. Top in kakor nem in neobčntljiv je sedel mlioar v občinski pisarni, kier se je vrsila dražba vpr čo sodnijskih gospodov. 2e dalj časa so govorili ljudje, da ni pri njem tukaj nekaj prav, in so pokazali a kazalcem na glavo ter zamabnili z roko. Ear naenkrat vstane mlinar, ne zine nič, ne reče nič, in jo naglo pobriše skozi vrata. Eden kmetov pa za njim. Mlinar je hitel naravnost domn. Predno je še kmet mogel stopiti za njim v hišo, že pridrvi mlinar vun s sekiro v roki. Emet se umakne prestrasen. A njemn mlinar ni nameraval nič žalega atoriti, pač pa steče, kar so mn pustile stare kosti, na travnik k vrbi. Oni kmet pa za njim. Eo je dospel stari Peter k vrbi, se je moral najprej globoko oddahuiti. Potem pa pristopi k vrbi, jo pogleda se enkrat prav milo s svojimi kalnimi, motnimi očmi, poboža z velo, saho roko nje nagrbaočeno, starikavo ljnbje, solze mn polijo oči in lice, potem pa zavibti sekiro in jo zaseka globoko v les. BPeter, kaj pa vendar počnes?" Peter se ozre in divje, sovražno pogleda kmeta, ki je stal kakih pet korakov proč, pripravljen, da se gpusti v tek, ako bi mu mlinar kaj hotel. BPn8ti me, pusti me," zakriči divje in mn požnga s sekiro, Bprodajte, kar hočete, le vse prcdajte, samo vrbe ne, ta je moja! To je moje drevo življenja!" Ni 86 več zmenil za kmeta, marveč z vso mo6jo sekal drevo, udarec za ndarcem, da so se mn »apele žile, in mn je padel klobuk z glave, zmršeni, sivi, že dalj časa nepostriženi lasje pa 80 vihrali v vetrn. Kmet se je zbal obnorelega mli- narja ter se vrnil v vas zamisljen, sedaj pa sedaj zmajaje z glavo in ponavljajoč v eno mer: nHm, kaj je to, bm, tako daleč je prislo, hm, kdo bi mislil, bm, grem klicat ljndi, hm, sicer bo nesreča." Ko se je vračal in množica ljndi ž njim, videli so, kako je mlinar vlekel vrbo za seboj po cesti mimo mlina proti vasi. Dospe do gruče radovednih ljndij in ti ga vprasajo, kam dagre? Gledaje sedaj cesto pred seboj sedaj vrbo za seboj, pokaže proti vasi in pravi: BTu je cesta. Tn se gre v svet! V svet je sel Peter z mojim denarjem. Grem ga iskat, da mati ne amre same žalosti. In vrbo vzamem 8 seboj, vrba je moja, da, vrba je moja, samo vrba ge je moja". * Norišnica. Tam notri sonorci, pohlevni in divji. Peter, stari, premožni, ngledni, spostovani, srečni, zavidani mlinar je sedaj med njimi. Ne divja, ampak kje v kakem kotu sedi in govori predse in zase, govori o vrbi, o Agati, o kresn, o črki A, o železni žb!ci, o zabojn, o denarju, o Petrn, več ne ve. Dnšaa in telesna bolest ga je kmaln položila na bolnisko in smrtno postelj. Na steci malo nad njim je visel križ. Malo pred smrtjo se skloai kvišku in sname križ z žeblja. Sede, zamahne s križem po zraku ter maha se in se: ,Peter, Peter .. . ti si poreden, . . . ti si zelo poreden . . . da, prav hndo si poredeo! . . . Jaz te bom .. . vidiš vrbovo šibo v moji roki ? . . . Peter, ndaril te bom, Peter tepel te bom, nbogaj . . . sicer te bom . . ." * Nauk? — Samo nenmnež bo vprasal po njem.