Posamezna številka 50 par. NOVO mosto, dne 19. februarja 1922. Poštnina plačana v gotovini.
Naročnina sc plačuje v naprej iu stanc mesečno din. 1'50; polletno din- 8’— in letno din. 15'—; v inozemstvo dvojno. — Vse poSi-]jatvenanaslovlista„ Sedanjost*. Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novt.n mestu.
Oglasi: 1/2 strani din. 250'—, Vt in V8 sorazmerno; manjši: mm 40 par; trivrstični in ob-smrtnice 35 par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1.—. Koristonosna. dru štvena priobčila 30% popusta. Pri večkratoglaševanju znaten pop-ust.
V	zadnji številki „ Sedanjosti* smo v članku Velika Jugoslavija s prstom pokazali na umetno gojena nasprotja jugoslovanski ideji, ki v svojem stalnem iaz-. vojn vkljub nasilju in oviram pridobiva tal tudi v Bolgariji. Danes p; hočemo pokazati, kako in s kakšnim ciljem se pri nas goji velesrbstvo ter kdo iti kakšni so tisti, ki žele ribariti v kalnem s svojo Veliko Srbijo. Pisava belgrajskega časopisja zadnjih dni nas oprašča vseh obzirov. če oni prepovedujejo nam. kot. sonositeljem imena in bistva te države, češ*, da se ne smemo vtikati v čisto srbske zadeve, kakor je n. pr. Macedonija, jim odgovarjamo mi: s kakšno pravico in po kate.ti logiki nayi oni vsiljujejo svojo centralistično ustavo, za katero ni glasovala večina Hrvatov, večina Slovencev, nanj manj pa. večina najštevilnejših med jugoslovanskim ljudstvom.
Predvsem ugotavljamo, da imamo pred očfcni vedno in ediuo-le najsramotnejšo nakazo, ki je kdaj v katerikoli državi tako cinično-gnjusno teptala pravni in moralni čut ljudstva, kakor to dela sedaj rbe!grajska cincarska porodica* — zmes cigansko-ži-dovske krvi, ki na nesrečo jugoslovanskega ljuilstva izrablja zaupanje in ime velike večine srbskega dela naše. države. V to nilakužo je potegnil dr. Žerjav, po katerem se pretaka židovska kri. del slovenske inteligence, pohlepne za blestečimi naslovi iu materijelnimi ^dobrinami*. Žerjavu, kot mešetarju, pa se -je prodala kot pocestna vlačuga samostojneška stranka. -S kakšno pravico si ta izdajalska stranka npa nadevati pošteno slovensko in kmetsko ime, ko danes pokaznjejo s prstom nit njo, kot na nesrs-mno prodannko celo tisti, ki so jo kupili, kakor je to .storil d.t. Kukovec. Pred takim lopovstvom padajo vsi obziri na dostojnost v izrazil).
Proti taki družbi braniti naše v poštenem delu za 'judstvo neumorne poslance SLS in EPS bi bilo odveč. Tudi napade proti „klerikalcem“ zaradi Slovenca*, ko je vanj še pisal isti Šušteršič, katerega si cincarska druhal zopet želi nazaj v svoje protidržavne namene, prepuščamo predalom belgrajskega čokorilovskega časopisja.
,Pi ibiti pa hočemo dejstva, ki dokazujejo, kako se vtepa našim državljanom v glavo velesrbstvo. Nočemo tu spominjati, kako se „nepHmenimu“ srbskemu’ ljudstvu razlagajo ognjila v srbskem grbu za štiri „S“ (Srbi, Srbo Hrvati, Srbo-SIovenci in Šrbo-Bolgari
—	Srbi); pustimo na strani, kako je pisal
o	Hrvatih , Jugoslovan* Skerlič; tudi način kako je učenjak Cvijič. 1909. postavil pred Evropo „srbsko vprašanje1* proti ^jugoslovanskemu vprašanju", prepustimo zgodovinarjem. Ugotovimo samo to. da v Srbiji se e jugoslovanski ideji vedno metalo polena poet noge. Zato ni čudno, če je organ učiteljskega društva „Učitelj*4 1914. 1. končal svoj srbstvo poveličujoči članek z vzklikom: „Živela Velika Srbija! Živela Srbska C a levi na!*
Začnimo s prvimi dnevi svetovne vojne. Sibsko časopisje Vje pričakovalo, da bodo vsi Slovenci pon-etali orožje v koruzo in nastavili prsa avstrijskemu militarizmu samo zato, ker je „Jutro" v Ljubljani svojčas prejelo 36 000 dinarjev iz Srbije za boj proti — Avstriji? ne — pač pa za boj proti — klerikalizmu. Isto se je pričakovalo od Hrvatov in sicer tudi zato, ker je tik pred izbruhom vojne nosil večjo vsoto denarja Narodne odbrane za nekatere hr-vatske liste tisti Vlad. Fabijančič, ki so ga v zahvalo vrgli iz parlamenta iste države, radi katere je dobil avstrijsko krogi jo- v noge. Če je belgrajsko cincarstvo imelo o Slovencih in Hrvatih tako mnenje, kakršno imajo vsi pošteni ljudje o samostojneški stranki prodancev. se je 1 juto varalo. Ko bi to cinarstv.o sejalo v srbskem narodu idejo jugoslovanstva, bi pač moglo ,s pravom pričakovati na obilnejšo žetev v skupno korist pri Slovencih iri Hrvatih.
Dočim je tast, našega kralja, pok. Nikola črnogorski kralj (njegove grehe in vrline pustimo na strani), v svojem vojnem proglasu takoj izjavil, da je njegov meč Jsukan za ujedinjenje sviju J n gos l o v e n a”, se je belgiajsko cincarstvo';spomnilo Slovencev in Hrvatov šele v Nišu ;n to samo „zaradi moralne ofenzive proti Avstriji", kakor se -je povdarjalo v t a',!>:■, i - seji srbske narod, sknpščine. kateri je sledil dotiČni vladni proglas. Šele takrat se je plačano belgrajsko časopisje poprijelo brez globljega prepričanja: „hočemo da se ujedinimo!" Temu je sledila ustanovitev prvotnega vladnega Jugoslovanskega odpora v Nišu. ki naj bi deloval za razširjenje jugoslovanske ideje med srbskim .ljudstvom. Vse njegovo delo jo bilo v nekoliko brošu^icah .^Savremena pitanja*, ki pa med ljuditvo nikdar niso prodi le, najmanj . pa med vojaštvo. Vse je bilo le humbug (pesek v oči). Že v prvi knjižici je jasno povedano, kaj se je hotelo: jednu jed..ostavnu i jedinstvenu državn, pod koju bi potpali svi JugOsioveni i u kojoj bi Srbija bila sve
i	sva. Vodilni belgrajski list, si je predstavljal to državo kot nekakšno centralistično Veliko Srbijo, v kateri bi mogla obstojati avtonomija Hrvatske le v toliko, v kolikor bi to dovoliii Srbijatici.
Po avstrijskih porazih v Srbiji v decembru 1914. I. je pijanost zmage popolnoma zamorila tudi to skromno ..jugoslovansko11 klico. Vjetniki madžarske ih nemške narodnosti so bili porazdeljeni na službo po raznih bolnišnicah in tam, kjer se je dobro živelo, Hrvatje in Slovenci pa so bili stlačeni po konjušnicah v največji nesnagi in pod žvižganjem pasjih bičev. Ko so jugoslovanski vjetniki zahtevali hrane, se jim je odgovarjalo, češ, zakaj niso prej prijavili ,.jelovnik“ (jedilni list). V Nišu sem na ulici srečal vjetnika učitelja Lilija, ki je pred vojno-služboval v litijskem okraj n. Razgo-varjala sv» o tem in onem. V tem pa pride neki kapetan in brez vsakega uvoda in povoda začne klofutati — učitelja. Na moj protest, da je to Slovenec, moj ožji rojak in vedno vnet Jugoslovan, je odgovoril, češ,
vsi ste Švabe. — Lilija je pozneje znorel O drugih grozovitostih ne bom govoril.
O nesramnem napadu „Pijemonta“ ob začetku 1. 1915 na Slovence in Hrvate ter o njegovih grožnjah, češ, da bo šumadijska pest naučila Slovence iti Hrvate jugoslovanstva. je itak že bilo govora v »Sedanjosti1*.
To je bila miselnost, katero je cincarska porodica z državnim denarjem na isti način kot danes (preko časopisja, učiteljstva, vojaške uprave, državnih uradov, cerkve itd.) vsiljevala srbskemu po ogromni večini neukemu ljudstvu. V tej miselnosti vzgojeva.no srbsko izobraženstvo, v svojih povprečnih študijah večinoma gmotno in duševno odvisno od cincarjev, se niti danes ne more osvoboditi suženjstva koruptni in nepošteni oligarhiji raznih posrbljenih Nesrbov in pok rsčeni h brezverce v.
Prihodnjič bomo govorili tudi o spletkah te oligarhije z Italijo proti jugoslovanstvu, ki so enake spletkam z Rumunijo proti Veliki Jugoslaviji.
Zweza z morjem.
Borba, ki gre za tem, kod naj se izvede zveza Slovenije z morjem, je še vedno na dnevnem redu. Prav za prav pa tudi lahko rečemo, da je ta borba glede na malo da ne celokupno slovensko javnost, in jugoslovanske inženirje rešena in sicer v prilog Klodič - Hrovat - Kavčičevi progi.
To je zelo važno, zakaj a ko se narod sam izreče za kako s var, potem lahko upravičeno sklepamo, da je tista stvar dobi a in na vsak način narodu v korist. Okrog 200- na j večjih občin v Sloveniji, razne gospodarske, trgovske, železničarske itt politične korporacije, izjava pokrajinskega, namestnika g. Hribarja, ki je gotovo izraz ljudske volje — vse to nam' je najjasnejši dokaz, da je Klodičeva proga res zveza Slovenije z morje m; in s tega stališča se tudi morate obe konknrentni progi (Klodičeva-Musilova) presojati zagovarjati iu pobijati. Z morjem hočemo biti zvezani,, živeti • hočemo, in to nam nudi Klodičeva, skupna proga. Glavno oporo značaj zveze Slovenije z morjem je, kakor že rečemo, Musilova proga izgubila h izrazom ljudske volje in z obsodbo jugoslovanskih inženirjev.
Zato se ni prav nič čuditi, da zčgovor* iiiki Musilove proge mečejo interese celokupne Slovenije in popolnoma lokalne interese v eni in isti koš in- sploh dajo pred m st lokalnim interesom. »Gozdovi, gozdovi!-‘ To je njihov navadni in najbombastičnejši doka/ za rentabiliteto in važnost Musilove proge. Poglejmo pa ali je ta dokaz tako trdei.? Oni pravijo, da gozdovi gravitirajo na Brod na Kupi (območje Musilove proge,) in to povdarjajo kakor, da je tu edino izhodišče za eksploatacijo gozdov. Toda to vendar ni res! Večina bogatih gozdov gravitira na že obstoječo postajo reške proge — Delnice in ima tukaj svoje izhodišče. Velikanski in bogati so kompleksi gozdov okoli Čabia in Prezida. Toda koliko bodo ti kraji res
pridobili z Musilovo progo, ko bodo <sri nje še vedno oddaljeni nad 33 km!? Zato je obstajal že pred vojno načrt — kar smo zvedeli na zborovanju Upravnega sveta dol. železnic 29. decembra 1921. — da se naj zgradi iz postaje Delnice lokalka Preži d-Čabar za eksploatacijo gozdov. To bi bil torej najboljši in najekonomičnejši način, kako zapuščene, a bogate kraje Prezid, Čabar, Loški potok eksploatirati, med tem ko bi Musilova proga pobrala le en del gozdov, a za kraje Prezid-Čabar ne bi imela pomena, ker so boljše izhodišče za te kraje Delnice, kakor pa Brod na Kupi, odkoder bi . imela železnica še pot na Brod-Moravice in od tu zopet nazaj na Delnice. Kdo bi ne šel vpričo tega dejstva raje kar na Delnice in od tu direktno k- morju? Velik del gozdov, ki jih pripisujejo Musilovi progi gravitira v Ribnico in na Klodičevo progo. Poleg tega moramo opomniti, da so v območju Klodičeve proge .udi velikanski gozdovi, ki se brez te proge nikakor ne bi mogli eksploatirati.
Videli smo, da Musilova proga tudi z gozdovi ne stoji tako trdno, še manj pa, kar je glavno, odgovarja gospodarskim in kulturnim potrebam cele Slovenije. To tudi dobro čutijo gospodje okoli Musilove proge in zato so skušali na že omenjenem zborovanju v Ljubljani Črnomalce in Poljance (območje skupne Klodičeve proge) razcepiti in razdvojiti — a ni šlo. Tudi Črnomeljci dobro vedo, da nG bo nikdar žvižgal vlak mimo Vinice, če se uresniči Kajfeževa (Musilova) proga. Zato stoji cela Dolenjska in Belokranjska skupaj z roko v roki. v zavesti, da je zmaga le tam, kjer je sloga in vzajemnost in da preko javnosti tudi najhujši zagovorniki Musilove proge ne bodo mogli iti. K.
Širite v svojih krogih „Sedanjost“!
Avtonomija — obrambi! narodnih svetinj.
Judje so bili zvesti podaniki vsake dr-žave^ dokler so imeli v njej varstvo svojih narodnih svetinj, Ko pa so začutili, da jim gre za obstoj in za njihovo vero, takrat pa so porabili vsa sredstva v svojo obrambo. Ti napori in boji judovskega rodu za narodne svetinje so' lepo popisani v knjigah Makabejcov in so vredni, da jih prav živo proučimo in porabimo sebi v pouk.
Poganstvo se je bilo grdo razpaslo med Judi v Jeruzalemu in po deželi, ker je imelo podporo vladne stranke. Očitno so kršili zakone Mojzesove postave v bistvenih rečeh. Službo božjo v templju so zanemarjali in so se mnogi vsaj na videz udeleževali malikovalskih daritev in pojedin. Polagoma je prišlo tako daleč, da so vladni odposlanci hodili okrog po deželi in silili Jude k malikovalskim daritvam. Mnogo jih je iz strahu ali dobičkaželjnosti res odpadlo in darovalo, a večina se je uprla in ostala zvesta domačim šegam in postavam. Začelo se je kruto preganjanje, kakor ga nam popisujejo makabejske knjige.
Pravi rodoljubi so spoznali, da je treba organizovati odpor, sicer pogine ve3 narod. Na'čelo temu gibanju so stopili duhovniki iz rodbine Hasmonejske, ki so se pozneje menovali po prvemu junaku in voditelju Jpda. Makabeja —■ Makabejci. Njihov boj je bil samo obramba proti nasilstvu vladnih
Iz Brusnic. Dne 6. prosinca je priredila šolska mladina „Mladi junaki", petdejanskc igro ,'Erazem Predjamski", pri kateri so se res za prav dobre in nadarjene igralce izkazali. Igra je zgodovinskega značaja, zato bi bilo priporočati, da to igro prirede tudi otroci na drugih šolah.
Iz Brusnic. Dne 28. prosinca je izdihnila svojo biago dušo najstarejša ženica v naši župniji, Margareta Petrovič, rojena v Dalmaciji. Imenovana je bila stara 90 let. Živela je zelo siromašno s svojim še živečim možem Jakobom Petrovičem. Kljub svoji veliki starosti in onemoglosti je ubožica vedno čepela na njivi in pridno delala kakor mravlja. Da je bila revna, se je videlo na dan njenega pogreba, zakaj na zadnji poti so jo spremljevali, razun pogrebcev in par otrok, sami tujci.
Nekateri župljani so jo imeli za slabo, toda omeniti moram le toliko, ako bi bili vsi tako usmiljenega in dobrega srca ter da bi tako verno živeli, kakor je ravno ta dobra dušica, potem bi bil raj na tem tožnem svetu, a ženi zakličem: „Bog ji daj v miru počivati!"
Iz Brusnic. Pri zadnji seji tukajšnjega kat. slov. prosvetnega društva je bil izvoljen predsednikom č. g. Sesek Ivan. župnik in podpredsednikom g. Franko France, posestnik in podžupan iz Vel. Brusnic, blagajnikom g. Ivan Klevišar in knjižničarjem g. France Hudoklin' oba iz Vel. Brusnic.
Vsa čast brnsniškim fantom, ki so z navdušenostjo pristopili k društvu v tako velikem številu. Društveni pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja Kalana že nepričakovano dobro deluje, samo deklet in žen je je še premalo vpisanih v društvo, posebno: kje so dekleta Marijine družbe?! Vabimo tudi Vas, da stopite v naše društvo, zakaj
strank in organov, ki so z grožnjami in kaznimi tirali ljudstvo v poganstvo. Prostost, katero so uživali dotistihmal, so hoteli ohraniti še naprej.
Ta boj je trajal mnogo let in je ko?i-čal s popolno zmago avtonomistov. Posamezne slike iz te borbe bomo tako razprli.
1. olika:. Judovska narodna stranka v silobranu proti liberalni grški centralistični oblasti. — Kakor smo zgoraj videli je hotela vladna liberalna stranka s silo iztrgati iz ljudstva vero v Boga, odpraviti bogoslužje po božji postavi, omejiti uporabo domačega jezika in zatieti naiodne šege in navade. Mnogo Judov je zatajilo vero in narodnost iz strahu pred kaznijo, a drugi so ostali zvesti in so pretrpeli rajše vse, tudi muke in smrt. kakor da bi blili zatajili veno in narod. To je bilo lepo in častno. • za obstoj ljudstva nevarno. Treba je bilo torej začeti z opreznim in vztrajnim delom med ljudstvom. Zato so pravi rodoljubi sprevideli potrebo organiziranega odpora proti nasilstvu. Pod vodstvom duhovnika Mahabija se je začela organizacija narodne stranke in je hitro napredovala. Rastel je pa tudi pritisk in nasilje liberalne centralistične vladne stranke in vse je kazalo, da pride do resnih bojev. Dosihinal so bili boji le med pristaši ene in druge stranke doma v Judeji, a zdaj so prišli na pomoč liberalni stranki še pristaši od znnaj. Apolonij, surov, krvoločen tiran, je bil ta čas sirski poglavar v Judeji. Mnogo ljudij je dal že pomoriti, pa svojega namena še
ravno Marijina družba mora biti piva v takem poštenem in celo v katoliškem društvu ! Torej dekleta in žene pogum!
Op. uredništva. Tako je prav, kar trije dopisi iz Brusnic'naenkrat! Vidi se, da so se začeli Brusitičani prav hvalevredno uveljavljati in služiti za vzor marsikateri drugi župniji. Bog Vas živi! Mlademu Vašemu društvu pa obilo božjega blagoslova!
Gospodarstvo.
Kovačič poučuje soseda Parklja: kako je tre^a odvračati, oziroma zdraviti saja-vost prašičkov. „Dober dan Janez", je nagovoril posestnik Parkelj svojega soseda Kovačiča, vstopivši v njegovo hišo. „Bog daj dobro", odgovori Janez, o katerem je šel glas. da mnogo bere da je sploh sila razumem kmetovalec.
„Za božjo voljo te prosim", nadaljuje Parkelj, pojdi z menoj, da pogledaš moje prašičke, ki so oboleli. Sicer še jedo, toda hujšajo in so dobili skoraj po celem telesu nekake hraste.
Ko je Janez pujske pregledal, je rekel sosedu. „Zdi se mi. da si prej omenil, da prašički žrejo". O! žro pa, jedo, kar jim daš, odvrne Parkelj; „precej jim bom kaj prinesel pa se boš sam prepričal, da jim gre hrana v slast." To dognavši, izprego-vori Janez: Meni se zdi, da so oboleli tvoji pujski na ,sajavost,i. Ravno te dni sem bral v novi živinozdravniški knjigi, da sajaste svinje hujšajo, dasiravno dobro žro, da postanejo po telesu grintave in da se drgnejo. Precej bom prinesel knjigo, pa bova prebrala, kako je tam opisana ta bolezen.
Janez se je precej vrnil in počel čitati: „Sajavost ali os mol n a te gr in to prašičkov imenujemo jo tudi rjo, kozavost,
ni dosegel. Njegov namen ie bil zadušiti in zatreti vse med Judi, kar diši še po Mojzesovi postavi in ho judovskih narodnih in verskih šegah in navadah. Kljub temu in ravno zato pa je odpor vernih Judov naraščal pod vodstvom Makabejcev. Okrog njih se je zbralo precejšnje število zvestih in hrabrih Judov, ki so bili vedno pripiav-ljeni priskočiti na pomoč svojim bratom, kjerkoli so jih brezvestni vladni priganjači, silili k odpadu. Uspehi so bili tako lepi, da je Apolonij sprevidel, da ne bo sam s svojimi ljudmi ničesar opravil proti Makabejcem. Stari Matatija je 1. 166 pr. K. umrl, pa je v svoji oporoki vse lepo uredil. Simon, starejši njegov sin, je prevzel vodstvo organiziranega ljudstva. Juda, njegov bral. pa je bil načelnik oboroženih mož in mladeničev. Ta organizirani nastop je torej vladni stranki in njenemu vodji Apoloniju prekrižal vse načrte in ogrozil celo obstoj liberalne stranke. Zato so sklenili napraviti odločen korak in z enim mahom zatreti judovski odpor. Apolonij je zbral krog sebe v Samariji vse oborožene! sovražne rodove iz njihove soseščine in jih vodil proti Judeji proti Makabejcem. Na Taeji Judeje in Samarije je prišlo do boja, kjer so zmagali Makabejci; Apolonij je padel v boju. Po tej zmagi so Judje prostejše dihali, vendar nevarnost še rfi bila minula. Juda, poveljnik judovskih čet, je to dobro vedel, zato je porabil to priložnost, da je s plenom svoja krdela pomnožil in dobro oborožil, dA bodo v stana vzdržati nove napade.
svinjske rape, sajasti izpuščaj, ali splošni svinjski izpuščaj. Ta bolezen je precej udomačena med svinjami onih manjših posestnikov, ki gledajo premalo wa snago svinjakov in prašičev. Napada skoro izključno mlade, zanemarjene, nečisto držane prašičke. Nesnažni svinjaki, polgnila stelja, gnojnica, blatna koža s prisušenim gnojem, uši. klopi, izprijena krma, izključno držanje pujskov v svinjaku in slabo prebavljanje so vzroki te bolehovoiti Kdor gleda na snago svinjaka,'kdor prašiče ob toplem časn umiva, jih tečno krmi ter jih pušča ob lepem vremenu na pašo, ali jim da po zimi in ob dežju v svinjak zemlje, oglja, peska, klajnega apna itd., tistemu ne bodo postali pujski sajasti. — Znamenja bolehnosti. Nesnažna koža pordeči. Potem se izpahnejo na nji srbeči mehurčki, ki kasneje popokajo. Klejasta tekočina mehurčkov in kožna nesnaga se pomešeta. iz Česar se napravijo r n m en k a s tor j a ve hraste (rja), ki sčasoma po črn e (sajavost, sajasti izpuščaj). Oe se izpahne mnogo mehurčkov blizu skupaj se napravijo na tem mestu debele, črne. smoli podobne hraste (smolnate grinte). Pod nekaterimi grintami je koža vlažna, včasi tudi gnojasta. zdebeljena in silno srheča, vsled česar se prašički močno drgnejo. Nekatere živalice so po vsem životu sajaste, a druge le po nekaterih mestih. Tudi po celem telesu grintavi prašički niso nikoli, grozničavi, dobro žro. toda navzlic temu nekateri tako shujšajo, da utegnejo slednjič poginiti, ako se jim ni o pravem Času pomagalo.
j„ Vidiš Parkelj, da sem imel prav L reče Janez, knjigo odloživši, da bolujejo tvoji prasci na sajavosti. Oni so več ali manj hrastavi, nekateri kar po celem telesu. Hraste so rjave, črnorjave in črne. Živalice se močno drgnejo, ker jih koža hudo srbi niso grozničave, dobro žrejo, ali vendar mršavi jo. To pa so glavni znaki sajavosti (rje sajastega kožnega, izpuščaja ali smolnatih grint).
„Kaj pa naj zdaj počnem s temi bolnimi prašički11, vpraša Parkelj brižljivo svojega soseda.
„Deni jih v novi in osnaženi svinjak kjer si držal pozimi klavno prašiče/, odgovori Janez. .Mehko in snažno jim nastiljaj sploh jih skrbno snaži. Ob lepem vremenu jih puščaj ven; ob dežju pa jim daj vsvinjak nekaj zidnega ometa, oglja in. klajnega apna. Tečno jih krmi. Izmivaj jih z 2°/o lizo-lovo vodo in milom, ali jih saj maži z oljem in jih potem potrosi z praškom posušenega hrastovega lubja odnosno z moko (otrobi). Vlažna, odrgnjena in gnojasta kožna mesta pa maži z mešanico od 10 g smetane (olja) in enega grama čistega ^lizola. To zdravilo ti bom pa kar jaz napravil, ker imam lizol doma, samo fantka pošlji po-nj, konča Janez in se obrne proti domu.
Bilo je v nedeljo popoldne nekako tri tedne kasneje. Kavačič je sedel pred hišo in bral „Kmet.ovaIcau. Izza vogala pfide Parkelj in reče po občnem pozdravu ves vesel to-le: „Hvala Bogn, pa tebi Janez in knjigi. Moji prasci so ozdraveli; hraste so se oluščile, koža se je posušila. Zdi se mi da so postale živalice še bolj životne. Prosim te, Janez, nadaljuje Parkelj, pomolivši sosedu dopisnico, bodi --teko dober, ker si teinu posla bolj vajen, kakor jaz, in piši v mojeih imen Mohorjevi družbi na Prevalje, ali' pa Krajčevi knjigarni v Novo mesto, naj mi pošljejo po poštnem povzetju knjige: Umno
živinorejo, Domači živinozdravnik in Poljedelstvo.
Rad ti izpolnim to željo, odvrne Kovačič. Nato izpregovori Parkelj: Zahvaljujem se ti, dobri sosed. No skoraj bi bil pozabil vprašati, koliko sem ti dolžan?
.Prav nič“, odgovori Janez, „to malenkost ti ne bom računal veseli me,, da sem ti mogel pomagati. Še zadovoljnejši pa bom če boš v bodoče svojo živino bolj smažno držal, kakor doslej, če boš imel vedno pred očmi prislovico, ki pravi: ,.Snaga je pol zdravja". Fr. D.
Ljudska posojilnica v Novem mestu se
prav lepo razvija, kar dokazuje potrebo in utemeljuje obstoj našega zavoda. Uraduje se vsak dan dopoldne in popoldne v hiši Gospodarske Zveze.
Tedenske iimrisse.
Ljubljanski škof je v imenu duhovnikov in vseh vernikov novoizvoljenemu papežu sporočil brzojavno poklon, izjavo udanosti in obljubo popolne pokorščine.
Županska zveza za novomeški okraj sklicuje sejo svojega odbora v ponedeljek 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v* tajništvu SLS.
V	Župansko Zvezo ! „Edinost“ prinaša poziv na vse slovenske župane, da pristopijo v Župansko zvezo. Namen županske Zveze je v prvi vrsti izdelati dobro premišljen in široko zasnovan občinski program, ki naj velja za vse občine naše dežele. Občina, ki bi ne pristopila k Županski Zvezi, bi bila izdajica največjih in najvišjih koristi našega delavskega ljudstva. — Vse to v enaki meri velja tudi za naše kraje. Vs( župani in občinski odborniki naj pristopijo k Županski Zvezi.
Društvo kon eptnih državnih uradnikov se je izjavilo za enotno upravo Slovenije. — Tako je! Možat nastop in odkrit značaj naj diči slovenskega uradnika, ne pa klečeplaztvo.
Pevska zveza v Ljubljani je založila „PeV-čevo pesmarico11, ki jo je uredil dr. Fr. Kimovec. V njej je mnogo lepih zborov slovenskih in srbo-hrvatskih pesmi. Naroča se pri Pevski Zvezi in stane 8 Din. izvod.
Diplomatska vest. G. Jakob Mikolič, sekretar III. ki. pri poslanstvu v Berlinu, je premeščen v zunanje ministerstvo v Belgradu. Na njegovo mesto v Berlin pride g. dr. Vladimir Ribar, sekretar 111. ki. v Belgradu.
Društvu za zgradbo katoliške cerkve v Belgradu
je poslal župni urad v Podbrezju 80 kron na uredništvo „Sedanjosti“, ki sprejema nadaljne tozadevne darove. V imenu društva: Bog povrni j Bog živi posnemovalce!
Za tiskovni slkad „sedanjosti‘; se je nabralo na lepo uspeli prireditvi Društva služkinj 33 kron. — V isti namen je g. Pelko nabral 24 kron, g. Mrak pa je izročil 22 kron, ki jih je za „ Sedanjost11 podaril g. Ž* — Vsem darovalcem in nabiralcem; Bog povrni! Spominjajte se in podpirajte „Sedanjost!“
Vsem dolenjskim in belokranjskim občinam ! Na-
prošeni smo, da objavimo, naj vse občine, ki dosedaj še niso poslale svoje izjave v korist Klodič-Horvat-Kavčičevemu železniškemu načrtu, to čimprej store in pošljejo Odboru za podaljšanje dolenjskih železnic od Kočevja in Črnom -Ija, poštni predal štev. 85 Ljubljana.
Poročila sc bo v nedeljo gdčna- Anica Klemenčič, hčerka g. Franca Klemenčiča, posestnika na Kapiteljskem hribu, z g. Franc Kovačem posestnikom iz Mirne. — Bilo srečno!
Iz Bradačevega pisma. Jaz boni jutri (14. t. m.) operiran. No, potem bode kmalu boljše, da le to že enkrat prestanem . . . ravno jutri bo 6 tedriov. Leva noga, ki je precej pod kolenona odrezana, mi ne dela toliko preglavic in bolečin kakor desna, ki je čisto pri kolenu. Ker je ranjeno tudi koleno, bi, ako bi se noga tudi nič ne gnojila, vendar ostala trda, nepregibna; zato je res boljše, da mi jd bodo vzeli nad kolenom stran ... Vas pozdravlja Joško Bradač,
stud. exp. acad* Deželna bolr.ica v Ljubljani.
—	Želimo mu, da srečno prestane vse bolečine!
Poneverbe na ljubljanski pošti so se končale pred sodiščem z obsodbo obtoženih. Banovec in Joan sta dobila vsak po 15 mesecev, Alrezin 17 mesecev, Favetti 4 mesece in Prosen 5 mesecev. Vsi so obsojeni na težko ječo. Poleg tega je dobil Klampfer 4 mesece strogega zapora. Oproščeni so Saka. Rapotec in Hribar, glede oprostitve le-teh se je drž. pravdnik pritožil. — Tako je spravljena s sveta tudi dolarska afera. Škodo, ki so jo napravili obsojenci, se ne more dognati, kev se ne ve, koliko ameriških pisem so odprli in iz njih pobrali dolarje, pisma pa vrgli v peč.
Govoreča gluhonema. V zaporih tukajšnje kaznilnice se je nahajala gluhonema žensua katere identiteto se ni moglo dognati, d asi se je o njej razglasilo tudi po časopisju. Te dn-pa je porabila priložnost in pobegnila iz preia skdvalnega zapora. Toda kmalu so ji bili zv petami, in jo prijeli v Gotni vasi, ko je praz lepo razgovarjala z nekaterimi osebami. Beg i-ječe jo je popolnoma ozdravil.
V	Šmartnem pri Kranju je nastal na podr strešju cerkve ogenj v noči 9. t. m., čega-vzrok je dosedaj še neznan. Vode ni bilo v blil žini. Upati je, da bo cerkveni obok še vzdržai in da bo vsaj zidovje ostalo.
Na posredovanje g. posl. dr. Hohnjoea je minister tinancija Ivumanudi podaljšal rok za napoved dohodninskega davka, do konca meseca februarja. Za napoved se morate poslužiti predpisane tiskovine, ki-^s-Zlobite pri davčni oblasti. Napoved je v kronah, ne v dinarjih.
Govor poslanca Sušnika za avtonomijo Macedo-nije je napravil globok vtis v Bolgariji. Vsi sofijski dnevniki so prinesli debelo tiskano poročilo, da se je vendar našel v Belgradu človek, ki je zahteval za Macedonijo avtonomijo kljub viharnim protestom radikalcev in demokratov.
Železničarji so začeli delati po predpisih in zaradi tega imajo vsi vlaki velike zamude. — Boj, ki ga vodijo železničarji za zboljšanje svojega položaja, je popolnoma upravičen. V tej hudi zimi opravljati nevarno službo za borno plačo, brez dovoljue brane in v lahki obleki pač zaslužuje popolno razumevanje njihovega položaja. Toda vlada, ki ima denar za razne nepotrebnosti, nima srca za železničarje. Zato jo morajo prisiliti k temu z delom po predpisih.
Kaj, tudi to je pri nas mogoče ? Tako se vprašuje „ Samouprava11, ko objavlja pismo Brkiča,, v katerem se trdi, da je notranji minister z a -branil izvršitev obsodbe sodišča nad Jovanom Jovanovičem iz Korbova zato, ker je policaj-demokrat. — Od kedaj in s kakšno pravico more minister razveljavljati razsodbe sodišča ?
Vsa bolgarska jav»ost obsoja zadnji Pašičev govor proti Bolgarski, ki daje nesumljive dokaze stremljenji?približati se naši državi. „Dnev-nik“ se vprašuje, če ni morda Pašič v skrbeh zaradi simpatij Slovencev, Hrvatov in enega dela Srbov napram Bolgarom, ker — če se okrepe te simpatije — ni izključena možnost, da se Bolgarska priklopi k Jugoslaviji, kar pa ne gre v račun ne Pašiču, niti Protiču, ki se borita za hegemonijo (nadvlado) srbskega plemena. Nato primerja bolgarski list plitvost Pa-šičeve politike z nioČno osebnostjo predsednika češke vlade dr. Beneša, ki ga dunajsko časopisje naziva Bismarcka srednje Evrope. — Bili so časi in ljudje, ki so Pašiča smatrali za jugoslovanskega Kavurja! Hvala . Bogu, to je bilo j
Spomenico, katero je podpisalo 63 hrvatskih poslancev, je baje poslal Hrvatski blok pred evropsko javnost na genovsko konferenco vseh držav. V njej je tudi ta odstavek: „Srbski politiki so inaugurirali v Hrvatski narod ubijajočo politiko pod etiketo narodnega edinstva, politiko, katere glavni ln očividni cilj je, da uniči etični narod hrvatski. Pod tem režjmom v Hrvatski je pravica podvržena orožništvu, a vsa uprava, politična, finančna in šolska špionaži. Srbski zakoni se uvajajo v Hrvatski, a vojni zakonik, zlasti kazenski, z barbarsko uporabo batinanja in mučenja izziva neprestano preziranje in ne-' skončno mržnjo proti nasilnemu srbskemu režimu, ne da bi bili k sreči dosedaj izzvali enake občutke tudi proti srbskemu narodu, ki je cele veke bil mučenik in ki je danes v večini gotovo ravnotako tlačeri. Davčno tiranstvo in
carinska pokverjenost so brez primere, ker tlačitelji ne spoštujejo nobenega načela finančne vede, nobenega svetovnega predpisa, ki e tiče proračunskega prava, in se ne ozirajo na nobeno izkustvo finančne uprave civiliziranih dežel. “ — Komentar prepuščamo čitateljem.
Znčilno odkritje je objavil bdgrajski „Radi-kal“, Prinaša namreč pismo, katero je poslal Prjbieeviču, takrat še ministru notranjih zadev, Ilcrcigonja, eden izmed atentatorjev na notranjega ministra pok. Draškoviča. Obenem s tem pismom je objavljen tudi potni list ministrstva notranjih zadev, s katerim je Hercigonja nemoteno pobegnil preko meje v Avstrijo. Hercigo-nja odbija denar in priporočilo za Ameriko, katero ponuja Pribičevič ^predstavnik jeduog črnog, reakcionarnog i krvavog režima11, Herci-gonji kot „revolucionarju, anarhistu in rušilcu sedanjega stanja11. Ako primerjamo napade „Beogr. Dnevnika", s katerim je Pribičevič v ozkih zvezah, na pokoj. Draškoviča, čegar premoženjske razmere je tudi „ D cmok ra ti j a11 nedavno objavila, — če torej primerjamo vse to s pismom in potnim listom Hercigonje, • tedaj ima „Jutro“ prav, ko pravi, da je s tem podan sum, da je bil minister Pribičevič v zvezi z atentatorjem na ministra Draškoviča. To je res nezaslišano strašen očitek, da je tudi v Jugoslaviji — zemlji vseh mogočih in nemogočih možnosti, neverjeten, dasi poznamo Pribičeviča, kot človeka, ki ni izbirčen v sredstvih proti svojim nasprotnikom. Demokratski klub, ki odločno zavrača resničnost pisma (toda tu je tudi potni list?), bi bolje opravil, ko bi zahteval točno in nepristransko preiskavo, da se izkaže Pribiče-vičeva nedolžnost. To tudi zahteva ugled države.
Strašne obciolžitve, češ, da je bil minister Pribičevič v zvezi s provzročifelji umora pokojnega ministra Draško,viča, je omenil dr. Korošec na shodu na Vrhniki iu izjavil, da ne more verjeti resničnosti teh obdolžitev ter dodal: „V interesu popolnoma objektivnega sodnega postopanja, kakor tudi v interesu ugleda naše države, kraljeve vlade in vladarja samega je, da se Pribičevič tako dolgo odstrani z ministrske stolice, dokler se uverjen sem, da zanj povoljno — pred sodiščem ne reši ta zadeva. Vsak gcntleman bi vsaj tako ravnal." — .,Slovenec11 poroča o teni i/, Belgrada, da je Pribičevič v ^Politiki samo v splošnem izjavil, da so navedbe lažnjive in da je pis-mo prišlo v javnost z namenom, da opraviči spomenico Hrvatskega bloka. Ista vest pravi h koncu: Ako državni minister naroča uboj Radiča, potem bo gotovo' vse res, kar vsebuje spomenica.
- Res strašne stvari se gode priua iu sicer samo zato, da obvelja centralizem.
Samostojna kmetska stranka si je takoj pri svojem prvem nastopu pri državnozborskih volitvak pridobila pod patronanco in ob denarni in moralni pomoči JDS takorelcoč vse napredne glasove po deželi. Podlagali so ji vsi napredni elementi 'urez razlike strank in posebno JDS ji je poprinesla take žrtve, „da bo svet strmel, ko bo čul podrobnosti11. Vsled tega je bila SKS seveda primorana iti za JDS čez drn in strn in poslcdiec niso mogle izostati: pričela je propadati z JDS vred11. — Tako piše »Jugoslavija11.
Policajdemokratske banka, ker sc je izlalovil poskus vpreči Jadransko banko v njihov polomljen strankarski voz, se združujejo. Značilno je, da policajdemokratjc ne organizirajo zadružništvo, katero edino more pomagpti ljudstvu iu ga osvoboditi iz krempljev oderuškega kapitalizma, pac pa ti lažnjivi rodoljubi zbirajo kapitaliste, da ž njimi organizirajo izrabljanje in izžemanje ljudstva. S tem denarjem potem kupujejo vlačugarske stranke in vzdržujejo
liberalno korumpirauo lažnjivo časopisje. Zato pa tudi poskušajo dobiti v svoje roke poročevalsko službo v Jugoslaviji. Toda vsemu pride enkrat konec, pa bo tudi vlaelavihi policajde-mokratov. Zato sc boje volitev kot copernicc žegnanevvodc‘
0 Zidih v naši državi piše v dunajski „Mo,gcn Zeitung11 neki madžarski Žid, da v Srbiji ni niti siedu antisemitizma (protižidov-skega gibanja) in da so Židje v državni službi celo med naj višjimi uradniki in tudi med generali. — To priznanje pokazuje jasno, v čegavih rokah je krmilo naš.e držaye in zakaj se puli cincarska „beogradska porodiea" za Veliko Srbijo in plemensko nadvlado. Kapitalizmu in Židovstvu so prodali samostojneži slovensko ljudstvo in njegovo avtonomijo.
Kmetska Zveza.
Glede kupčije z vinom pri nas, kakor se nam poroča od raznih strani, stvar v splošnem ne stoji tako slabo, ako se upoštevajo vse okol-nosti, ki pa niso ravno prijazne slovesu dolenjskih vin. Z bogato državno podporo vzdrževana vzorna klet g. Skalicky-ja iu njegovo vinarsko nadzorstvo ni dalo dolenjskim vinogradnikom pričakovanih rezultatov. V novih razmerah je tek mi.Časa pridobljeni sloves dolenjskega cvička skoraj popolnoma potisnjen v ozadje. Izvoza ' ni, v notranjosti pa konkurirajo banaška, hrvat-ska in tudi štajerska vina. Cene teh vin so mnogo izpod povprečne cene dolenjskih vin. Na vsak način je treba misliti na skorajšnjo ustanovitev vinarske zadruge, ki bode edino mogla vzdržati 'konkurenco tujih vin, pribaviti zopet stari sloves dolenjskemu vinu in uravnati cene na pravo mero. Roko na srce in priznajmo odkrito, du je med nami dokaj vinogradnikov, k; svoj pridelek v kakovosti znatno precenjujejo, kar zavaja tiste, ki imajo res dobro vino, da še bolj dvigajo ceno. To pa škoduje solidni kupčiji,^ ker dežniki se ne delajo samo za eno ploho. Ge bo kupec letos vino p.iedrago plačal bo drugo leto ponujal svojim odjemalcem tuja cenejša vina iu se bo izognil Dolenjski kar največ mogoče. Gospodarska Zveza, ki ima zelo razširjene poslovne zveze, je n. pr. nedavuo kupila v Krškem in v okolici 214 lil dolenjskega vina. Mogoče je, da bo spomladi zopet kupila večjo količino vina na Dolenjskem, dasi ga bo težko sprovila med odjemalce, ker so druga vina znatno cenejša. Sedaj pa pomislimo, da je to najvažnejši kupec in razpečalce dolenjskih vin, ki si tudi prizadeva na vso moč podpirati domače vinogradništvo. Kaj naj pa rečemo o posameznikih, ki gledajo edinole na svoje gmotno korist, za blaginjo ljudstva pa jim je toliko niar kot za laujski sneg 1 To naj premišljujejo vinogradniki in prišli bodo do sklepa, da je le v zadružni organizaciji mogoče izpodriniti konkurenco tujih vin.
MmeiFlški novi&arv
R a /. n o t e r o s t i. Zaradi prepovedi vseh slovenskih ameriških listov, ki so prinašali novice o življenju naših tamosnjih rojakov, smo prisiljeni sp - omejevati edino
na skromna in redka poročila ..Glasa Naroda", ki porablja svoj obširen prostor na način, ki napravlja vtis, da Slovencev v Ameriki, sploh ni. Upamo pa, da se bodejo sedanje zaplankane razmere prej ali slej spremenile. — Naš konzulat v Njujorku je poslal vsem pokrajinskim upravam v Jugoslaviji navodila, kako je treba postopati v slučaju smrti našega dižavljana v Ameriki. Natančnejša pojasnila se dobe pri okrajnih glavarstvih. — V Wašingtonu se je udrl pod težo snega strop v gledališču med predstavo. 80 oseb je ubitih.
V d o m o v i n o so se vrnili Fran Vrhovec in Jakob Zorc iz Govvanda v Šr. Vid pri Stični; Fr. Bartol iz Munisinga v Loški potok; Fr. Gregorčič iz Bulic v Sodražico; Fr. Jaklič iz Herminie v Novo mesto; Ivan Štefanih iz Slickville v Črno-
melj; Janez Možina iz Clevelanda
v P<
grad
Janez Lamut, iz Johnstowna v Dobliče; Jože Zolj ko iz Readinga v Griblje; Frančiška Sluga iz Clevelanda v Mokronog; Alojzija Šintler iz Indianopolisa v Krško in Mih. Stefanovič iz Oglesby v Kostanjevico.
Posisan©«*
Gospodu poslancu I v a n u Maje e n.
Gotovo se še spominjate, da ste mi na jav-vnem shodu 5. maja 1921očitali goljufijo pri Krekovi slavnosti v znesku 12.000 K in 'tatvino pri kalški cerkvi 1000 K. Ko sem na te Vaše zlobne trditve mirno reagiral in zahteval od Vas primerne satisfakcije, ste pri polni zavesti in treznosti izjavili;
Tožiti me morate! Pred sodišče hočem priti. Jaz bom izposloval pri imunitetnem odseku, da pridem pred sodišče. Ako pa ne pridem pred sodišče, mi sme vsakdo pljunitt v obraz.11
Vaši zahtevi sem drage volje ugodil iu vložil tožbo radi žaljenja časti, Vi, g. poslanec pa niste izpolnili svoje javno dane obljube in danes po preteku osmih mesecev nisem dobil priložnosti Vam zreti pred sodiščem iz oči v oči. Mesto tega som prejel od deželnega sodišča, v Ljubljani sledeč sklep:
v „Y kazenski stvari Ludovika Bajca, župnika iz 8t. Janža, proti Ivanu Majcenu, narodnemu poslancu in posestniku iz Št, Janža, radi pre-greška po § 488. k. z., sc postopanje po g 2 lila kpr. ustavi, ker je stvar objektivno zastarala."
G. poslanec, ali ste se morda ustrašili objektivnega sodnika in vrgli'ob pravem času puško v koruzo? Pred sodiščem sc torej ne vidiva, ne vsled moje voije, ampak vsled Vaše krivde. Kaj naj rečem sedaj k Vaši izjavi: „Ako ne pridem, pred sodišče, mi sme vsakdo pljuniti v obraz?11
Prijateljski pozdrav!
Ljudevit Bajec, župnik.
Št, Jan ž, 6. februarja 1922.
Pestunjo
se išče za poldrugoletno dete Naslov v uprav. t.l.
flji ste iz poslali naročnina?
Um\ nn Zgodovina no-lluJJi uu vega veka za nižje razrede sred. šol.
Ponudbe na Sedanjost
»UHBansRBanaanaBHBBn
s
BS
Uredništvo za spise pod tein naslovom ni odgovorno.
-..TL . . ...'S... T;....	-,i
Gospodarska Zveza
r. z. z o. z. v Ljubljani
j Trgovina ALFONS OBLAK S v Novem mestu
priporoča špecerijsko, kolonijalno jJT2F“ in galanterijsko blago.
Točna in solidna postrežba!
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto se priporoča.
Podružnica v iovem mestu
kupuje po najvišjah dnevnih cenah vse vrste
Ipjp poljskin oHdeikov.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Krati Radeščok.
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mestu.