Št. 34.	V	Ljubljani,	21.	julija	1916.	Leto	XI.
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Harotalna znata: K'!”!*JS.sKSftiA?®: Mlitmii piralStro: 5?M"S Izhaja vsak petek
Na Šmarni gori.
»Katoliško društvo za delavke« v Ljubljani je priredilo dne 16. t. m. izlet na Šmarno goro, katerega so se članice udeležile v nepričakovano velikem številu. rIo marljivo društvo je po nekako treh letih zopet priredilo izlet, kateri je bil združen z vojno pobožnostjo. Pri sv. mašah, pri kateri so skoro vse članice pristopile k mizi Gospodovi, kakor tudi pri litanijah je dovršeno pel izvrstno izvežbani društveni pevski zbor. Nasi slavčki so zopet dokazali, da so se pridno tudi med vojsko vadili. Tam gori
ha Šmarni gori smo sg v molitvah spo-‘ min j ali naših hrabrih vojakov, prosili
za skorajšnjo zmago in srečno vrnitev naših junakov, kateri na vseh straneh naše monarhije odbijajo silne napade sovražnikov. V molitvah smo se spominjali našega sivolasega cesarja, ki z neutrudno roko vodi državo, prosili smo ga, naj nam ga ohrani še mnogo let. — Ali enega tudi nismo smeli pozabiti, tistega, ki je položil temelj ne samo »Katoliškemu društvu za delavke«, ampak čeli naši gospodarski izobraževalni delavski kakor tudi kmečki in politični organizaciji S. L. S., našega očeta dr. Janeza! Ev. Kreka. Sedaj ga ni doma. Če hi pa bil, bi ga gotovo videli v naši sredi. Zato se mu je poslal navdušen pismeni pozdrav, v katerem se poudarja, da stoji delavska vojska kakor trden zid za svojim prvoboriteljem, za tistim, salm tako ubog kakor delavec. -»Katoliško društvo za delavke«, ki se je tekom vojske že toliko spominjalo naših vojakov na bojnem polju z različno gorko obleko in drugimi bogatimi darovi, more biti ponosno tudi na to svojo vojno pobožnost, saj so jo darove za cesarja, naiše junake in domovino!
Katoliško društvo za delavke je us anovii poslanec dr. Krek, kar pristavimo, ker je eden ali drugi to že pozabil.
Slovenski starši, skrbite za srečo svojih otrok!
»Slovenski Gospodar« je pisal dne 13. t. m.:
Pride čas, ko bodo dali starši svoje otroke po končani ljudski šoli v mestne ali srednje šole, ali pa jih dali učit kake obrti ali trgovine. Ko otrok zapusti očetovo liišo, se naivadno že tudi odloči njegova bodoča sreča ali nesreča. Radi tega, starši: Dobro premislite, na kak zavod daste Vašega otroka ali kakim ljudem gal izročite v oskrbo in uk.
Slovenci rabimo zavednih mož in žen, to je takih, ki bodo v poznejšem življenju povsod vedeli braniti pravice našega jezika bodisi v domači občini, v uradu ali kjerkoli. Izberite torej za svojega otroka šolo, o kateri ste prepričani, da ne veje v njej duh, ki je nat sproten Slovencem. In če daš svojega otroka v šolo, o kateri ste prepričani, da ne veje v njej duh, ki je nasproten Slovencem. In če daš svojega otroka kakemu mojstru ali trgovcu v uk, povprašaj vedno poprej, ali se v tisti hiši ne bo trgalla tvojemu otroku iz srca ljubezen do materinega jezika in do slovenskega naroda. Rodite v tem oziru čuječe, posebno ve, slovenske matere! Slovenci smo glede narodnozavcdnega obrtništva in trgovstva prave reve. Trgovci po mestih in trgih so sicer kri od naše krvi, njih imena so slovenska, a naši niso. Malo, malo je mož izmed trgovskega in obrtniškega stanu, ki so Slovenci z dušom in telesom. Hišo moramo začeti zidati s temeljnim zidom. Skrbite torej, da se trgovski in obrtniški vajenci ne bodo izneverili ne svojemu narodu in. ne svoji veri. Pošten, zaveden in ob pravem času strog mojster ali trgovec je za mladegal človeka zlata vreden.
Število dečkov, ki se bodo letos podali v šole, ali se šli učit obrti ali trgovine, bo skromno. Večina očetov je v cesarski suknji, delavcev primanjkuje m vse je nekam nesigurno. Kljub temu pa se bo gotovo več staršev odločilo, da dajo svojega otroka od hiše. Očetje, matere ali varihi otrok! Dobro premislite, kam jih date, komu izročite na-daljno vzgojevalno skrb čez svojega otroka. S tem mu izbirate njegovo bodočo srečo ali nesrečo!
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
KAKO SE JE VSE PODRAŽILO.
Naše bravce bo gotovo zanimalo, kako se je podražilo razno blago. Te dni smo čitali o podraženju sledeče zanimive podatke:
Podražili so se
A. Kmetijski pridelki:
Pšenica (q = 100 kg) pred vojno 21 K, sedaj 36 K, poidraženje za 61%; rž q 18 K, sedaj 30 K, podraženje za 60%; ječmen q 20 K, sedaj 29 K, podraženje za 50%; leča q 50 K, sedaj 64 K, podraženje za 20%; belo vino lil 52 Iv, sedaj 180 K, podraženje za 190%; mleko 1 liter 28 vin., sedaj 40 vin., podraženje za 42%; smetana 1.20 Iv, sedaj 1.90 K, podraženje za 58%.; sir 1 kg 70 vin., sedaj 1.20 Iv, podraženje za 71%; ementalski sir q 320 do 360 K, sedaj 400 do 500 K, podraženje za 190%; jajc za 2 K 25 kosov, sedaj 10 kosov, podraženje za 145%; koleraba kg 2 do 6 v., sedaj 8 do 10 vin., podraženje za 125%; krompir q 10 do 16 K, sedaj 20 K, podraženje za 81%; zelena špinača 1 kg 35 do 46 vin., sedaj 100 do 140 vin., podraženje za 196%; govedina q 160 do 180 K, sedaj 540 do 560 K, podraženje za 221%; teletina 1 kg 2.80 da 3.40 K, sedaj 6.00 do 7.60 K, podraženje za 119%; svinjina 1 kg pred vojno 1.92 do 2.20 K, sedaj 4.80 do 5.00 K, podraženje za 137%; svinjska mast 1 kg 1.52 do 1.68 K, sedaj 9.00 K, podraženje za 500%; goske 1 par
it7KJ S/eoc/38 d'° 90 K’ Praženje za 137 do 4-62%.
Podražili so se pa:
B. Industrijski izdelki:
Olje q pred vojno 32—35 K, sedaj loo—185 K, podraženje za 471 %; kolo-maz q 17 K, sedaj 80 K, podraženje za 370/6; kmečki voz 150 K, sedaj: 500 K, podraženja za 526%; sujperforfat 40 do o2 v, sedaj 1.15 K, podraženje za 130%; lomasova žlindra 38—43 v, sedaj 94 do o V’ P°draženK za 136%; premog q - K, sedaj 3.50 K, podraženje za 150%; surovo olje za motorje q 11.50 K, sedaj 36 K, podraženje za 217%; vazelin za kožo q 64 K, sedaj 185 K, podraženje za 289%; modra galica q 62 K, sedaj 350
do 900 K, podraženje za 1311%; žvepleni prah q 21 K, sedaj 310 K, podraženje za 1376%; rafija q 90 K, sedaj 395 K, podraženje za 358%; pralh za pranje q 40 K, sedaj 132 K, podraženje za 230%; salame q 395 K, sedaj 1010 K, podraženje za 165%; makaroni q 76 K, sedaj 212 K, podraženje za 178%; črnilo 30 Iv, sedaj 72 K, podraženje za 140%; petrolej 32 K, sedaj 50 K, podraženje za 64%; milo za pranje 69 K, sedaj 345 K, podra-ženje za 400%; Šihtovo milo 74 K, sedaj 34-5 K, podraženje za 366%; škrob q 51 K, sedaj 170 K, podraženje za 233%; kis q 94 K, sedaj 250 K, podraženje za 165%; riž q 24.50 K, sedaj 270 K, podraženje za 1020%; čaj kg 6 K, sedaj 12 K, podraženje za 100%;; špagat q 322 K, sedaj 780 K, podraženje za 142%; smola q 32 K, sedaj 350 K, podraženje zal 992%; žvepleni cvet q 18 K, sedaj 210 K, podraženje za 1066%; žveplo q 22 K, sedaj 230 K, podraženje za 945%.
Posebno močno pa je industrija podražila usnje, podplate, platno, blago za obleke in druge ne obhodno potrebne reči. Iz gornje Statistike vidimo: 1. da je cena pri žitu poskočila največ za 80%, za mleko in njega izdelke do 93%, za boljše vrste sira do 190%; 2. da j e podraženje m n o g i h industrijskih predmetov doseglo nad 1000% in to ravno pri mniogih predmetih, ki se tudi v kmetijstvu vedno rabijo.
Vsak dan čitamo, da so razne družbe bogatih tovarnarjev dosegle ogromne dobičke. Tako čitamo, da je ogrska družba usnjarskih tovarnarjev dosegla za leto 1915 čez 8 milijon«v kron dobička. Avstrijska montanska družba, ki ima v rokah s kor o vso avstrijsko že-lezninarsko industrijo, je dosegla čaz 40 milijonov kron dobička. Vsak dan čitamo tudi o novih milijonarjih, o novih bogataših. Nedavno je v Mariboru opustil nek manufakturni trgovec svojo trgovino in je pričel udobno zasebno
življenje. Znanec, ki je dobro poučen o njegovih ralzmerah, nam je rekel, da ima ta trgovec, ki je pred 25 leti pričei trgovino kot ubog trgovski pomočnik, danes premoženja do 400.000 K. Vse trgovine so svoje blago pred vojsko po nizki ceni nakupile. Zaloge so bile polne blaga. In sedaj se tisto blago prodaja z naravnost ogromnimi dobički, ki znašajo večkraJt po 300 do 500%.
* ★ ★
V takih razmerah mora živeti delavstvo, kateremu se niti oddaleič niso izboljšale plače v tistem razmerju, v katerem se je vse podražilo. Delavski rod pa zato tudi talko peša, da je strah in groza.
XXX
NAJVIŠJE CENE PREŠIČEM.
Te dni je izšel odlok, ki določa najvišje cene živim prešičem, svinjini in svinjski masti. O tem se je uradno tole razglasilo:
Uradno razglašajo:	Ker	so	cene
prešičev na avstrijskih in ogrskih trgih že nekaj časa stalno in skokoma šle navzgor, sta se začeli obe vladi pogajati. V prvih dneh julija sta se sporazumeli in sedaj razglašata bistveno enake naredbe. Državni zakonik prinaša ministrsko naredbo o prešičih.
Prepovedano je klanje pitanih prešičev do teže 60 kg in mesnttih prešičev dt 40 kg. Prešičerejci so sedaj prisiljeni, da prešiče izpitajo do neke gotove teže. Tako bo mogoče iz stališča kon-suma doseči umno izrabo masti in mesa in preprečiti, da se ne bo klala neiz;-
pitana žival.
Pri določitvi cen za žive prešiče se je gledalo na to, da se prešičerejcem da primerna izpodbuda za večjo produkcijo. Zato se je porabila budimpešJaH-ska navada, ki pri vsakem prešiču od žive teže odpiše 22 in pol kg in šele za ostalo težo določi najvišjo ceno kot pri-
Bkopuh.
H.	Conscience.
»Moj stric je pravičen,« pravi Cecilija, »četudi je posebnež, dobrega srca je!«
»Vem, ali poznate Tisa?«
Dekle jo začudeno gleda.
»No, poznam ga! — Dolgo je živel v moji rojstni vasi. — Tis je zapravil vse premoženje svojih staršev in je trapil do smrti svojega očeta. Ker je precej znal, je postal iz sile pozneje neke vrste prodajalec duš in zakotni pisar; zgodilo se je, da je prišel tudi na; samostansko posestvo, ker je šlo za to, da je vzravnal neko zamotano zadevo. Tam je kmalu zapazil, da so tla ugodna zapeljevanju in goljufiji, nekdanji zapravljivec in lahkoživec je pričel hliniti skoipost, zmernost in ljubeznivo skrb Vašemu stricu. Veste li, zakaj? Uropati je nameraval mojo in dedščino mnogih revnih ljudi, ki še žive na naši strani. Morebiti tudi — a ne, Vaš stric Vas le preveč ljubi!«
Cecilija je stala s sklonjeno glavo in je strmela pred se. Premišljevala je, kar ji je odkrila revna Kaet.
Ta je nadaljevala:
merno ceno. Sedaj se bo odštelo še 4% tako določene cene in kar ostane, je treba res plačati. Seveda ta določba ne velja za prešiče mesnjake in pitane, za katere se določi cena edinole po živi teži. Za vsakega takega prešiča, ki pride res v zakol, se sme pri prodaji o!d hleva zahtevati kvečjemu 6 K 80 vin. za kg po hudimpeštanski navadi, kar odgovarja približno 5 K 50 vin. za kg žive teže. Za prešiče za mast se sme od hleva zahtevati pri teži od 60 do 90 kg kvečjemu 6 K za kg, za prešiče mesnjake nad težo 40 kg po 4 K 70 vin. za kg žive teže. Za pitane prešiče pod 60 kg in za prešiče mesnjake pod 40 kg ni naj višjih cen.
Ministrska naredba določuje cene samo za prodajo iz hleva. Za trge in semnje bo najvišje cene določila deželna gosposka, pa njene cene smejo biti kvečjemu 2% višje kakor zgoraj določene ministrske. Za 2% pribitka Ogri ne bi hoteli pošiljati prešičev v Avstrijo in zato trgovinski minister občinam, ki že od nekdaj zbirajo ogrske prešiče, lahko dovoli, da smejo pribiti več kakor 2%. Deželna gosposka lahko določi še posebne stopnje po kakovosti, toda samo navzdol, preko najvišjih cen ne sme iti.
Prešičerejec bo dobil za surovo svinjsko mast in sveže svinjsko meso vseh vrst enostno 780 K za 100 kg čiste teže (1 kg — 7 K 80 vin.). Za topljeno mast je dovoljeno pribiti 12%, tedaj sme prešičerejec za mast zahtevati kvečjemu 875 K za 100 kg (1 kg == 8 K 75 vin.). Za zaklane prešiče, cele ali pol pi-ešiCa, ima najvišjo cono doloCiti debelila gosposka, ki tudi ne smo prekoračiti navedenih enotnih cen za surovo mast in svežo svinjino.
Kazni: denarja do 5000 K in do 6 mesecev zapora. Prestopki določb o živih prešičih se morajo kaznovati z zaporom.
Vlada upa, da se bo konsumu, po-
»Ne bojte se še ničesar, ljubo dekle, marsikdo je drugim nasproti srčne j ši in pametnejši, kakor nasproti sebi. Tis ve prav dobro, da mu lahko še revna Kaet kdaj prekriža njegovo pot. Vi ste tudi edina Vašega rodu in neposredna naslednica, ker je bil Vaš oče brat starega Jana. Pozneje bova o tej zadevi še temeljitejše govorili; zdaj Vas le pokvarim proti zavratnemu Tisu. — Predolgo izkazujete dobroto tu na mrazu revni vdovi. Grem, da povem svojim otročičem vesele novice in da skupno ž njimi molim za Vas.
Cecilija je pogledala beračico, ji segla v roke in vprašala:
»Kaet, hočete li nekaj storiti zame? A obljubiti mi morate in držati obljubo!«
»Z veseljem, dobro dekle!«
»Dobro, ne molite zame, ampak za mojega starega strica. Ne boste li tega pozabili?«
»Ne, gotovo ne!«
»Živela do svidenja jutri!«
Revna vdova je nato zavila z znamenji goreče hvaležnosti na stezo, ozrla se je še večkrat za Cecilij,o ki je šla hitro domov.
Uboga mati je rekla globoko ginjena svojemu otroku:
»Mirken, sanjala si v minuli noči o angelu. Poglej, to je angel!... Grdi Tis s samostanskega dvora, to ti je sam satan!... Otrok, požuriva se!«
III.
Cecilija je odprla vrata in je šla v hišo. V spodnjih sobah ni bilo nikogar. Na dekle je le vedno vplivala mrzla puščoba tega kraja, četudi ga' ji' bila navajena. Pogled ji je počasi švignil po sobi in po pajčevinah na stenah. Nevolja ali sočutje ji je prešinila obraz, zamišljeno je stala nekaj časa sredi sobe. Gotovo je primerjala izraz srčnosti, zadovoljnosti in ljubezni, ki se je kazala v koči uboge matere An in med morečo mrtvaško tišino sobe, kjer sc je nahajala zdaj. Vsedla se je nato za ognjišče in je strmela v pepel, šepetala je nekaj, mislila jo še na to, kar Ji Je pripovedovala beračica Kaet-
Sedela je le nekaj trenutkov tam, ko se je pokazal za njo med napol odprtimi vrati stranske sobe glava nekega moža, kateremu se je, o je zapazil dekle, izpremenil obraz. Sive oči mu žare veselja pod gostimi obrvmi, a ob-
sebno glede masti, kmalu boljše godilo.
Cene veljajo toraj za obe državni polovici. Odredba ima hvalevreden namen, da prepreči nadaljna navijanja cen na svinjskih trgih, vsled česar se je posebno mast naravnost strašno podražila in da je postala takorekoč nekake vrste drago zdravilo, kar se mora reči tudi o olju, ki smo ga bili ravno poleti tako navajeni na solati. Solate zdaj delavstvo skoraj več ne pozna, postala je jed največjih praznikov, ko si kdo toliko pristrada, da je oljnato ali z mastjo zabeljeno solato. Poročilo o novih najvišjih prešičjih cenah bi se delavstvo veseiilo, a besede čujemo, jih čitamo, a — postali smo maloverni To-maši. Z odredbami se je že lansko jesen »uredilo«, kako naj se uravnajo cene zabeli. Obžalovati moramo: stvar je ostala na papirju. Ta določila, če nas ni še popolnoma zapustil spomin, veljajo še dandanes, a vsak delavec in vsaka delavka ve, da je na trgu cena masti šla vedno navzgor. Saj se je plačevala mas po 14 kron 50 vin. na debelo kilo. Zamižati se je moralo, ker so bili sploh ljudje veseli, da so dobivali mast. Ne samo v delavskih rodbinah, tudi v srednjih in v boljših slojih bodisi na unaju in na Nižjeavstrijskem ih na češkem in celo v nekaterih krajih Ogrske so morali ljudje jesti in še jedo nezabeljene jedi.
To pač stoji, cena svinjini in masti bi ne bila nikdar tako poskočila, če bi bili obe vladi tudi vse storili. Kaj pomagajo najvišje cene, če se ne omeji
oderušt.vo, JSo mo smejo v hlevu zalite-
vati poljubne cene. Klobuk doli pred
kazenskimi določili, a izkušnja nas je naučila, da zapro sicer posamezne na-vijalce cen, navijanje cen pa le ostane. Delavstvo vseh strank in struj je zahtevalo zato že lani, naj se izvede to, kar se je izpeljalo zdaj.
Naj bi se bilo to že lani izvedlo, bi zdaj ne bile potrebne najvišje cene. Zakaj bi ne smeli v takih rečeh posnemati Nemčije? Sicer primanjkuje mesa tudi tam, a cene le niso tako visoke, kot so pri nas in tudi na Ogrskem: v deželah toraj, kjer je prešičjereja bolj gojena, kot v Nemčiji.
Sedanje odredbe niso take, da bo zdaj zavladalo v delavskih rodbinah predvojskno »razkošje«. Cene so še vedno zelo visoke a šlo bo le včasih, da bo tudi delavec videl košček prasetine na mizi; ako se bodo odredbe res strogo izpeljale.
Ampak: odredba je presenetila popolnoma trgovino z mesom in z mastjo. Veselilo bi nas, če ne bo nastal odpor proti njim po tistih, ki so' prizadeti po njih. Trgovina z mastjo je zadnje čase že tako klavrna, da je nakupila mala trgovina vso mast, kolikor jo je dobila, ne da bi vprašala po ceni. Napravili so se velikanski sklepi s cenami, ki zelo presegajo zdaj določene najvišje cene. Mala trgovina ne bo prodajala v izgubo, kar je zelo, zelo umljivo. Branila se bo. Ne bo dobro, če bodo izvzeli iz novih najvišjih cen že sklenjene kupčije po višji ceni. Določitev cen se ne drži, kar uči izkušnja, toliko uradno določenih najvišjih cen, marveč tistih, ki jih doseže najdržje prodajajoči prodajalec. Kupec ni v tsanu, da nadzoruje, če je prodajalec ki zahteva ceno nad najvišjo določeno ceno, kupil mast po višji ceni. Če obvelja, da se bodo pregledale zato najvišje cene, bo tudi odredba preluknjana; odprta bodo zopet na stežaj vrata navijanju cen.
Odredba se mora. zato takoj izpopolniti. Vsi sklepi, ki prekoračujejo novo določene najvišje cene, se morajo postavno odpraviti. Nihče ne bo odobraval, da bi moral trpeti prodajalec škodo. Zato je umestno, da se izvede, kar zahtevamo.
Zasega in uporaba žita, moke in stročnic.
Cesarski ukaz z dne 11. junija 1916, drž. zak. štev. 176.
§ 1. Žito in stročno sočivje avstrijske žetve leta 1916. je od časa, ko se loči od njive, zaseženo v prid državi. Zaloge žita, kar jih je še ob času, ko stopi v veljavo ta cesarski ukaz, iz njih dobljeni mlinski izdelki in- stročno sočivje, ostanejo, kolikor so te reči zaplenjene po dosedaj veljatvnih določilih, zaplenjene tudi zanaprej. Kot žito v smislu tega cesarskega ukaza velja: pšenica, pira, rž, napolica, ječmen, ajda, oves, proso, koruza vsake vrste (koruzni strok), dailje zmesni sad (soršica) vsake vrste. Kot stročno^ sočivje v smilsu tega cesarskega ukaza veljajo: fižol, grah, leča in grahorica. Koruza in stročno sočivje, ki se vporabljajo kot zelena prikuha, soizvzeta od zasege. Posestniki zaiseženih predmetov so zavezani skrbeti za njih ohranitev.
§ 2. Zasega ima učinek, da se zasežene reči (§ 1) ne smejo niti podelovati, porabljati, pokladati niti prostovoljno ali prisilno prodati, ako niso v tem cesarskem ukazu ali s posebnimi predpisi ukrenjeni drugi zaukazi. Pravna opravila, ki greše zoper to prepoved, so nična. Kljub zasegi smejo:
1.	Podjetniki poljedelskih obratov a) vporabljati za preživljanje pripadnikov svojegal gospodarstva (gospodinjstva) vštevši opravičence za preživitek, delavce in nameščence, katerim gre prosta hrana, mlinski izdelki ali krušno žito za preživitek ali plačilo, zaplenjeno žito lastne žetve v množini, ki je določena po uravnalvi porabe; b) vporabljati za setev potrebne množine žita, ko jih naj višjo izmero določi oblast;
c)	porabljati od zaplenjenega žita lastne žetve oni del, ki g adoloči politična deželna ohlalst, za omenjene pod a in b;
enem kažejo zahrbtnost; njegova velika usta se raztezajo in kažejo zmagovito poželjenje.
Mož jo hitro izginil, a čez nekaj trenutkov se je zopet vrnil s tremi velikimi kosi šote in z butaro dračevja v sobo. Njegov obraz se zdaj milo smehlja, ravnodušno in dobrosrčno, kolikor to dopušča njegov odbijajoči obraz.
»Dobro jutro, Cecilija,« je rekel ljubezni ivo. »Ni li res, da te zebe? Vzemi tvoje noge iz pepelai, zanetiti nameravam lep, topel ogenj.«
Dekle ga začudeno gleda. Ni bila vajena, da bi ta človek govoril tako ž njo, nikdar ni videla na njegovem obrazu takega dobrovoljnega smeha, kot zaaj. Njeno dušo so napolnjevale še besede ubožice Kaet; ugibala je zato kai naj to pomeni.	’	1
Tis je hitro vrgel šoto na ognjišče namenoma proti tisti strani, kjer je sedela Cecilija.
»Kaj delaš, Tis«, ga je vprašala, >>Sai bo les padel na tla!« hodnTako delam> da se Pogrej eš, ko si nitni V tGm mrazu,« ji je odgovoril in
men kv5ku°m’ da j° ktmllU Švigal p,a'
»Tako mora biti«, ji je rekel; »ne za me, a, če tebe Cecilija veseli; bom vesel tudi jaz, četudi ne dobim ničesar za to.«
»Tis,« zakliče dekle, »ne umevaim te, se li šališ z menoj ? Saj si postal popolnoma drugačen človek!«
»Cecilija,« je on žalostno govoril, gledal ji je proseče in priliznjeno v oči, »dobro vem, da me sovražiš, a ne poznaš me!«
»Sovražiti? Pfuj, kako grda beseda! Res, bojim se te, ker vedno grdo gledaš in ker tako ojstro govoriš z menoj. Dobro veš, da sem tako ustvarjena, da moram videti prijateljstvo in dobrotljivo srce.«
»Gotovo mi ne boš verjela, Cecilija; a jaz sem tak in sicer že od nekdaj.«
»Ti,« je začudeno vprašalo dekle?
»O, Cecilija,« tako je zdihoval, »boli me, ker sem prisiljen, da ti odkrijem skrivnost mojega počenjanja. Ljubim našega strica Jana nad vse; edin smoter mojemu življenju je bil dozdaj ta, da osladim zadnja leta svojemu dobrotniku. Ti kot dekle si preprostoduš-na. in preotročja, ne moreš za to umevati, da se lahko stori mala krivica in
se ž njo doseže večje dobro. Tako sem pa vedno delal in postopal. Naš stari strac je skop, denar mu je duša; a ne obtožujem ga tega, ker to je slabost njegovih let. Grenilo bi se mu življenje in skrajšavali bi se dnevi njegovega življenja, če bi se ugovarjalo njegovi strasti ali če bi se ovirala. Kaj sem zato storil iz ljubezni do njega? Delal sem se, da sem tako skop, kakor on, hranil sem se s slabimi jedili, prenašal sem lakoto in mraz; presedel sem tu cele tedne in mesece žalosten kot v grobu. Da, da Cecilija; krvavelo mi je srce, ako sem videl kakega revnega človeka, a sem mu moral oziraje se ne strica Jana pokazati vrata. Želel sem si, da ohčujem s prijatelji, a stricu Janu na ljubo sem svoja najlepša leta preživel v samoti in v tihoti. Ljubil sem te kot čisto podobo nedolžnosti in čednosti; moje srce je koprnelo po tvoji sestrski naklonjenosti, a da se pokažem navidezno skop, sem moral nastopati proti tebi trpko in te večkrat z rezko besedo svariti. Zakaj? še enkrat rečem: samo zato, da sem dopadel stricu Janu in da sem ga tolažil v njegovi bolestni in bedni stn/ro^fi.-:
d)	krmiti ječmen, oves, proso, koruzo, grahorico, zmes (zadnje žito) v množini, ki se predpiše s posebnimi predpisi
(sv.
2.	mlini mleti žito, ki jim ga dajo poljedelski samooskrbniki za mletje (št. 1, črka a) po natančnejših določbah, ki jih izdajo politične deželne oblasti.
§ L Splošne odredbe o porabljanju zaplenjenih reči ukrene minister za notranje stvari dogovorno z udeleženimi ministri. On se poslužuje pri tem za izvršitev obdelovanja voj noprometnega žitnega zavoda. Porabljanje žita in mlinskih izdelkov (otrobov i. e. r.) za namene krmljenja uravnai poljedelski minister dogovorno z udeleženimi ministri.
§ 5. Za prevzemanje zaplenjenih reči je dolžen reči, kolikor naj mu ne ostanejo po tem cesarskem ukazu ali po posebnih predpisih, izdanih na njegovi podstavi, ponuditi in prodati za določeno prevzemno ceno vojnemu prometnemu zavodu za; žito ali prejemnikom njegovega ukazila. Vojni prometni zavod za žito je dolžan kupovati žito1, ki je sposobno za mletje in se mu ponudi v nakup. Ceno je plačati v gotovini, kadar se odvzame blago. Ako se blago ne odvzaime takoj, kadar se sklene kup, je treba ob sklepu kupa dati plačilo na raičun do višine 50% kupnine in ostanek plačati, kadar se dalje odjema blago. Prevzemne cene določi minister za notranje stvari v sporaizumu s poljedelskim ministrom in finančnim mini-strom.
§ 6. Za izvršitev prevzemanja zaplenjenih reči mora izdati politična deželna oblast natančnejše določbe. Posebno ona lahko odredi, dal morajo v gotovem ozemlju vsi ali več podjetnikov poljedelskih obratov gotovo najmanjše množine posameznih vrst žita (§ 1) v določenih razdobjih skupno odpraviti.
§ 7. Učinek zasege se konča: 1. z dopustno porabo ali prodajo, 2. s prisilnim odvzetjem in 3. z zapadom. _______________(Dalje.)	_____________
Iz življenja črtan! Tako je naslov veliki drami, ki jo v nedeljo, 23. t. m. predstavlja »Kino Central« v deželnem gledališču. Poleg tega predstavljaj izvrstno burko »Ako je človek predebel, ali presuh« in še več drgih zanimivih točk. Ta spored ni za otroke. V nedeljo ob y2ll. uri dopoldne in ob 2. uri popoldne je velika predstava za otroke z novim sporedom in zelo znižanimi cenami.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvoriia
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijsko trgonino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ,.Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Sojjata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
1
F leršo! uobuhhh
fl - MSKa mi Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika lzber vezenin, čipk, rokavto, nogavio, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlc, volne, snkanoa itd.
tfredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ni. 6,
katera ima po ugodnih cenah ln obrokih od strokovna-kov priznano najboljše šivalne stroje v Evropi in to so PFAFF v veliki izbiri in zalogi, loletna pismena garancija}
VGzeniu vsak č js brezplačno. Pridni posredovalci se iščejo
□Z7/r^/^T7ZZ7ZZ=7/7^Cr7/T7Z=^==7Z=
^—ssm
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kanibriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
©stot trg ite¥» W)
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse S vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: g1 srajce, hlače, krila, bodisi iz sifona ali pa tudi & pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira s v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g1 velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- -ših krojev iz pisanega blaga, šiiona, listra in = klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- a finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti S. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. % Vedno sveže blago!	!■
^---------------^---------"K----------
ZZtZ
HaMSa, salsigmlša prilika za šfedeniel
Ljudsko Posojilnico
reglsfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, f lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po 43L0|o
v deželnem gledališča.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kje* se za mal denar dobi bogato razvedrilo 1
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.